PROGRAM IMUNOPROFILAKSE
                ZA LETO 2000 ZA PREDŠOLSKE OTROKE

1. CEPLJENJE PROTI:

tuberkulozi

davici

tetanusu

oslovskemu kašlju

otroški paralizi

haemophilusu influenzae (tip b)

ošpicam

mumpsu

rdečkam

CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:

tifusu

hepatitisu A

meningokoknemu meningitisu

pnevmokoknim infekcijam

noricam

klopnemu meningoencefalitisu

gripi

2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:

hepatitisu B

steklini

tetanusu

1. CEPLJENJE

1.1. Cepljenje proti tuberkulozi

Cepljenje se opravi z 1 odmerkom BCG cepiva.

Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letu starosti.

Cepljenje novorojenčkov se opravi v porodnišnici, cepljenje
otrok, rojenih izven porodnišnic, mora biti opravljeno do
dopolnjenih 2 mesecev starosti.

Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodnišnici niti do
dopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do
dopolnjenega 1 leta starosti.

Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brez predhodnega
tuberkulinskega testa.

1. 2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju

Cepljenje se opravi s kombiniranim acelularnim cepivom proti
davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.

1.2.1. Bazično cepljenje je obvezno:

- za otroke, rojene v letu 1999 od dopoljnjenih treh mesecev
starosti dalje;

- za otroke, rojene v letu 2000, ko dopolnijo 3 mesece starosti.

V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12
mesecev starosti.

- za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno
cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.

Daje se 3 odmerke cepiva v presledku 1 meseca do 3 mesecev.

Otrokom, ki ne smejo biti cepljeni proti oslovskemu kašlju se
daje 2 odmerka cepiva proti davici in tetanusu.

1.2.2. Revakcinacija - ponovno cepljenje proti davici, tetanusu
in oslovskemu kašlju je obvezno za otroke, ki so že bili bazično
cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja
in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili
revakcinirani.

Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju,
se revakcinira s cepivom proti davici in tetanusu 1 leto od dneva
popolnega cepljenja.

Revakcinira se z 1 odmerkom cepiva.

Bazično cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanusu in
oslovskemu kašlju se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti
otroški paralizi in haemophilusu influenzae tip b.

1.3. Cepljenje proti otroški paralizi

Bazično cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim
oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za
cepljenje z mrtvim cepivom (otroci z imunodeficienco in v primeru
imunodeficience pri družinskih članih ali drugo) postavi zdravnik
specialist.

1.3.1.Bazično cepljenje je obvezno:

- za otroke, rojene v letu 1999 od dopolnjenih 3 mesecev starosti
dalje;

- za otroke, rojene v letu 2000, ko dopolnijo 3 mesece starosti.

V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12
mesecev starosti.

- za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno
cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.

Izjemoma se cepi tudi otroke, mlajše od 3 mesecev. Indikacijo za
morebitno predčasno cepljenje postavi IVZ.

Cepljenje z živim oralnim polio cepivom:

Daje se 3 odmerke cepiva v presledku 1 do 3 mesecev, najbolj
primerno 42 dni.

Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih odmerkov cepiva, prejmejo
samo manjkajoče odmerke.

Cepljenje z mrtvim parenteralnim polio cepivom:

Daje se 3 odmerke cepiva v presledku najmanj enega meseca.

1.3.2. Revakcinacija - ponovno cepljenje je obvezno za otroke, ki
so že bili bazično cepljeni z živim ali mrtvim cepivom in sicer 1
leto po končanem popolnem cepljenju in za zamudnike, ki so bili
popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.

Daje se 1 odmerek živega oralnega cepiva, otrokom z
imunodeficienco ali v primeru imunodeficience pri družinskih
članih pa 1 odmerek mrtvega cepiva.

Bazično cepljenje in revakcinacijo proti otroški paralizi se
lahko opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in
oslovskemu kašlju ter haemophilusu influenzae (tip b).

1.4. Cepljenje proti haemophilusu influenzae (tip b)

Cepljenje se opravi s cepivom proti hemophilusu influenzae tip b
(v nadaljevanju: Hib).

1.4.1. Bazično cepljenje je obvezno:

- za otroke, rojene v letu 1999 od dopoljnjenih treh mesecev
starosti dalje;

- za otroke, rojene v letu 2000, ko dopolnijo 3 mesece starosti.

V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12
mesecev starosti.

Daje se 3 odmerke cepiva v presledku 1 do 2 mesecev.

Bazično cepljenje proti Hib se lahko opravi sočasno s cepljenjem
proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter otroški paralizi.

1.4.2. Cepljenje se opravi tudi pri otrocih, ki še niso bili
cepljeni proti Hib in so stari od 6 do 12 mesecev.

Daje se 2 odmerka cepiva v presledku 1 do 2 mesecev.

Cepljenje proti Hib se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti
davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter otroški paralizi.

1.4.3. Cepljenje se opravi tudi pri otrocih, ki še niso bili
cepljeni proti Hib in so stari od 1 do 5 let.

Daje se 1 odmerek cepiva.

Cepljenje proti Hib se lahko opravi sočasno s revakcinacijo proti
davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter otroški paralizi ali s
cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

Cepljenje pod točko 1.4.2. in 1.4.3. mora biti opravljeno do
konca leta 2000.

1.5. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam

Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom
proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

1.5.1. Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 1999
od dopolnjenih 12 mesecev dalje in mora biti opravljeno
najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti. Če bo otrok
obiskoval vzgojno varstveno organizacijo pred dopolnitvijo 12
mesecev, mora opraviti cepljenje pred vstopom v kolektiv. Cepijo
se otroci od dopolnjenih 10 mesecev starosti.

Daje se 1 odmerek cepiva.

1.5.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi
za otroke, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke
indikacije, ki jih postavi IVZ.

Daje se 1 odmerek cepiva.

1.6  Cepljenje proti ošpicam

Cepljenje se opravi z monovalentnim, živim, atenuiranim cepivom
proti ošpicam.

Če IVZ oceni, da obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje
proti ošpicam, je obvezno cepljenje tudi za otroke od 6 do 10
mesecev starosti.

Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24
mesecev starosti.

Daje se 1 odmerek cepiva.

1.7. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.

Cepljenje je obvezno za otroke starejše od dveh let, ki živijo v
skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali če
obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi
IVZ.

Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.

1.8. Cepljenje proti hepatitisu A

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, ki je
pripravljeno za otroke.

Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za
cepljenje, ki jih postavi IVZ. Indikacijo za cepljenje
hemofilikov postavi zdravnik specialist.

Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.

1.9. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu

Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za
cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za
cepljenje.

Cepljenje otrok se opravi z 1 odmerkom cepiva proti
meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim
povzročiteljev, ki krožijo.

1.10. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam

Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti
pnevmokoknim infekcijam.

Indikacijo za cepljenje otrok, starejših od dveh let, pri katerih
obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih
infekcij (otroci z asplenijo, pred ali po splenektomiji, pred ali
po presaditvi kostnega mozga, diabetesom, srčno napako, kroničnim
bronhitisom, ipd.) postavi zdravnik specialist.

Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.

1.11. Cepljenje proti noricam

Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.

Indikacijo za cepljenje otrok, pri katerih obstaja akutna
nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami (otroci z
akutno levkemijo, otroci med jemanjem imunosupresivne terapije
zaradi malignih obolenj ali težjih kroničnih bolezni, otroci pred
presaditvijo organov, otroci s težjimi kroničnimi boleznimi),
postavi zdravnik specialist.

Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.

1.12. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu
meningoencefalitisu.

Cepljenje je priporočljivo za otroke za bivanje na endemskem
območju.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma
opravi s 3 odmerki cepiva.

Revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh do petih
letih.

1.13. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje
antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna
zdravstvena organizacija.

Cepljenje je priporočljivo zlasti za otroke, ki imajo kronične
kardiovaskularne, ledvične bolezni, sladkorno ali druge presnovne
bolezni, bolezni dihal, tuberkulozo, imunsko pomanjkljivost itd.

Cepljenje se opravi vsako jesen s številom odmerkov, ki jih
določa proizvajalec cepiva glede na starost otroka in predhodna
cepljenja.

2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA

2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B

2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje otrok se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim
z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina
površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.

Cepljenje je obvezno za:

- novorojenčke HBsAg pozitivnih mater

- otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in
živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena
hepatitisa B;

- otroke na hemodializnih oddelkih;

- varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;

- hemofilike.

Otroci so praviloma cepljeni po shemi 0,1,6, razen otrok pred
začetkom dialize ter otrok s slabšim imunskim odzivom, ki so
cepljeni po shemi 0,1,2,6. Otroci pred začetkom dialize ter
otroci s slabšim imunskim odzivom prejmejo dvojni odmerek cepiva.

Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cepljeni takoj po
rojstvu oziroma v prvih 12-ih urah po rojstvu po shemi 0,1,2,12.

Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvim
odmerkom cepiva na dve različni mesti tudi ustrezno količino
humanega imunoglobulina proti hepatitisu B.

Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo
za otroke, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so
bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so
izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože
ali sluznice.

Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je
imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme
poleg 4-ih odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani
imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu
B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim
odmerkom cepiva.

Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je
imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke
cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.

Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima
zaščitni nivo protiteles < 10 I.E. ter je bil imunski status
izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme 1 poživitveni
odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B.
Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve
različni mesti istočasno s cepivom.

Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima
zaščitni nivo protiteles < 10 I.E. ter je bil imunski status
izvornega vzorca negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva
proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.

Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima
zaščitni nivo protiteles > 10 I.E., ne glede na imunski status
izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.

2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B

Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega
imunoglobulina proti hepatitisu B za novorojenčke takoj po
rojstvu oziroma v prvih 12-ih urah po rojstvu, za poškodovane
otroke pa čimprej po poškodbi, če obstaja indikacija za
seroprofilakso, in sicer na način ter v odmerku, ki ga predpiše
proizvajalec.

2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru
nevarnosti za okužbo

2.2.1. Cepljenje proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz
kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.

Cepljenje je obvezno:

- za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla
divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je
stekla;

- za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes,
mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno
veterinarsko kontrolo;

- za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v
10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubit ali se
izgubi.

Cepljenje se opravi glede na težino poškodbe skladno z navodili
proizvajalca.

Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva in
sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko
v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan
četrti odmerek cepiva (0,0,7,21).

V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu
za zdravstveno varstvo, prejmejo poškodovani otroci hkrati s
prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.

V primeru ponovne poškodbe se glede na eventuelno predhodno
cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi
odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno
doktrino.

Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi
tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z
imunizacijskim programom.

Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno
varstvo.

2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini

Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E.
humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže.

Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na
zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.

Otrok prejme predpisani odmerek humanega antirabičnega
imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v 8
dneh po začetku cepljenja proti steklini.

Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za
zdravstveno varstvo.

2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru
nevarnosti za okužbo

Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno
pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih, nato prejme
otrok le manjkajoče doze.

2.3.1. Cepljenje proti tetanusu

Popolno postekspozicijsko cepljenje je obvezno v primeru poškodbe
za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali če ni
dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva proti davici,
tetanusu in oslovskemu kašlju ali 2 odmerka cepiva proti davici
in tetanusu ter v obeh primerih še 1 odmerek po 1 letu.

Poškodovani otroci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje,
prejmejo istočasno s prvim odmerkom cepiva - na dve različni
mesti - tudi ustrezni odmerek humanega antitetanusnega
imunoglobulina.

Poškodovani otroci, ki so bili v preteklosti cepljeni z enim ali
dvema odmerkoma cepiva ali so bili popolno cepljeni pred več kot
petimi leti, prejmejo ustrezno število odmerkov cepiva, ob
indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu skladno z
navodilom proizvajalca cepiva.

2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu

Seroprofilaksa proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega
antitetaničnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije za
postekspozicijsko cepljenje.

3. POSEBNE DOLOČBE

3.1. Podatki o obveznikih

Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno
cepljenje, prejema od Ministrstva za notranje zadeve, Oddelek za
centralni register prebivalstva, preko območnega zavoda za
zdravstveno varstvo mesečno podatke o novorojencih ter o
doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let
starosti. Podatke prejema, zbira in o njih poroča s pomočjo
računalniškega programa CEPI 2000.

3.2. Preverjanje cepilnega stanja

Cepilno stanje predšolskih otrok je potrebno preveriti in
opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb.

4. FINANCIRANJE

Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in
finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih
zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev
obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena
zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz
državnega proračuna.

Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno
zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije neposredno IVZ-ju.

Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A,
meningokoknemu meningitisu in noricam se v utemeljenih in
dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega
zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za
zdravstvo.

Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača
uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem območju.

                     PROGRAM IMUNOPROFILAKSE
                    ZA ŠOLSKO LETO 2000/2001
                  ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE

1. CEPLJENJE PROTI:

ošpicam

mumpsu

rdečkam

davici

tetanusu

otroški paralizi

hepatitisu B

CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:

tifusu

klopnemu meningoencefalitisu

hepatitisu A

pnevmokoknim infekcijam

meningokoknemu meningitisu

noricam

gripi

2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:

hepatitisu B

steklini

tetanusu

3. TUBERKULINSKO TESTIRANJE

1. CEPLJENJE

1.1. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam

Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom
proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

1.1.1. Revakcinacija - ponovno cepljenje (drugi odmerek cepiva)
proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za učence, ki v
šolskem letu 2000/2001 obiskujejo 1. razred osnovne šole in za
zamudnike.

Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1.
razred osnovne šole. Če učenci niso bili cepljeni pri
sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi v 1. razredu,
lahko sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi ali s
cepljenjem proti hepatitisu B.

Če je učenec ob vstopu v šolo ali v 1. razredu prvič cepljen
proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezna revakcinacija (drugi
odmerek cepiva) čez 1 leto.

1.1.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi
za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili
cepljeni.

Če je dijak ali študent ob vstopu na šolanje prvič cepljen proti
ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezna revakcinacija čez 1 leto.

1.1.3. Ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je
obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki so bili cepljeni,
če so za to epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ.

Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva.

1.2. Cepljenje proti davici in tetanusu

Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in
tetanusu.

Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v
šolskem letu 2000/2001 obiskujejo 3. (če niso bili cepljeni v 1.
razredu) oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.

Daje se 1 odmerek cepiva.

Revakcinacijo proti davici in tetanusu se v 7. razredu lahko
opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi.

Učenci v 3. in 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali nimajo
dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.

Daje se 3 odmerke cepiva.

1.3. Cepljenje proti otroški paralizi

Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim ali z mrtvim
parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom
(učenci, dijaki in študenti z imunodeficienco in v primeru
imunodeficience pri družinskih članih ali drugo) postavi zdravnik
specialist.

Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v
šolskem letu 2000/2001 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne
šole in za zamudnike.

Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri
sistematskem pregledu za vstop v 1. razred.

Daje se 1 odmerek cepiva.

Revakcinacijo proti otroški paralizi se lahko opravi v 1. razredu
sočasno s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali s
cepljenjem proti hepatitisu B, v 7. razredu pa sočasno s
cepljenjem proti davici in tetanusu.

Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni v
predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti
bazično cepljeni.

Za bazično cepljenje se daje 3 odmerke živega cepiva v presledku
1 do 3 mesecev, najbolj primerno 42 dni ali 3 odmerke mrtvega
cepiva v presledku najmanj enega meseca.

Učenci, ki niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi, prejmejo
manjkajoče odmerke.

1.4. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z
genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina
površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.

Bazično cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu
2000/2001 obiskujejo 1. razred osnovne šole in za zamudnike.

Daje se 3 odmerke cepiva.

Obveznik za šolo prejme prvi odmerek cepiva pri sistematskem
pregledu za vstop v 1. razred. Drugi odmerek cepiva prejme čez 4
do 12 tednov, tretjega pa pri sistematskem pregledu v 1. razredu
čez 6 do 14 mesecev po prvem odmerku.

Bazično cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno z
revakcinacijo proti otroški paralizi ali z revakcinacijo proti
ošpicam, mumpsu in rdečkam.

Cepljenje zamudnikov se opravi s cepivom proti hepatitisu B s
koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost predpiše
proizvajalec.

1.5. Cepljenje proti tetanusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu.

Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za dijake, ki v
šolskem letu 2000/2001 obiskujejo predzadnji ali zadnji letnik
srednješolskega izobraževanja ter mladino do dopolnjenih 18 let
starosti, ki ne obiskuje šole.

Daje se 1 odmerek cepiva.

Cepljenje je obvezno tudi za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni
ali če ni dokazov o cepljenju.

Daje se 3 odmerke cepiva.

1.6. Cepljenje proti davici

Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za
otroke nad 6 let in za odrasle.

Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti
davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo
biti izpostavljene nevarnosti okužbe.

Daje se 1 odmerek cepiva.

1.7. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.

Cepljenje proti tifusu je obvezno za učence, dijake in študente,
ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa
ali, če obstajajo epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ.

Daje se 1 odmerek cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom vsaka 3 leta, dokler traja
nevarnost okužbe.

1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu
meningoencefalitisu.

Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih
vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe.

Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente za
bivanje na endemskem območju.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma
opravi s 3 odmerki.

Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let,
dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.9. Cepljenje proti hepatitisu A

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.

Učence in dijake do vključno 18 leta starosti se cepi s cepivom s
koncentracijo 720 I.E.v 0,5 ml cepiva, starejše pa s cepivom s
koncentracijo 1440 I.E.v 1,0 ml cepiva.

Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za
cepljenje, ki jih postavi IVZ. Indikacijo za cepljenje
hemofilikov postavi zdravnik specialist.

Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.

1.10. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam

Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti
pnevmokoknim infekcijam.

Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri
katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi
pnevmokoknih infekcij (osebe z asplenijo, pred ali po
splenektomiji, pred ali po presaditvi kostnega mozga, diabetesom,
srčno napako, kroničnim bronhitisom ipd.) postavi zdravnik
specialist.

Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva skladno z navodilom
proizvajalca.

1.11. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu

Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za
cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za
cepljenje.

Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu
meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim
povzročiteljev, ki krožijo.

1.12. Cepljenje proti noricam

Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.

Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri
katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe
z noricami (osebe z akutno levkemijo, osebe med jemanjem
imunosupresivne terapije zaradi malignih obolenj ali težjih
kroničnih bolezni, osebe pred presaditvijo organov, osebe s
težjimi kroničnimi boleznimi), postavi zdravnik specialist.

1.13. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje
antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna
zdravstvena organizacija.

Cepljenje je priporočljivo zlasti za učence, dijake in študente,
ki imajo kronične kardiovaskularne, ledvične bolezni, sladkorno
ali druge presnovne bolezni, bolezni dihal, tuberkulozo, imunsko
pomanjkljivost itd.

Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva vsako jesen.

2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA

2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B

2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z
genetskim inženiringom in sicer s koncentracijo in v odmerku, ki
ga glede na starost predpiše proizvajalec.

a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno (poleg obveznikov iz
točke 1.4.) za:

- učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti
zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so
nosilci antigena hepatitisa B;

- dijake in študente zdravstvenih šol, ki so pri praktičnem pouku
izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B pred pričetkom
praktičnega pouka;

- študente medicine in stomatologije pred pričetkom praktičnih
vaj;

- bolnike na hemodializnih oddelkih;

- varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;

- hemofilike;

- uživalce drog z injiciranjem;

- bolnike s spolnimi boleznimi.

Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva po shemi
0,1,6, razen cepljenja bolnikov pred začetkom dialize ter oseb,
ki imajo slabši imunski odziv, katere se cepi z dvojnim odmerkom
cepiva po shemi 0,1,2,6.

b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je
priporočljivo za učence, dijake in študente, ki še niso bili
cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni
dokazov o cepljenju, bili pa so pri praktičnih vajah
izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože
ali sluznice.

Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je
imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme
poleg 4-ih odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani
imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu
B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim
odmerkom cepiva.

Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je
imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke
cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.

Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima
zaščitni nivo protiteles < 10 I.E. ter je bil imunski status
izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme 1 poživitveni
odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B.
Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve
različni mesti istočasno s cepivom.

Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima
zaščitni nivo protiteles < 10 I.E. ter je bil imunski status
izvornega vzorca negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva
proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.

Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima
zaščitni nivo protiteles > 10 I.E., ne glede na imunski status
izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.

2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B

Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega
imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno
postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja
indikacija za seroprofilakso.

Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po
poškodbi na način in v odmerku, ki ga določi proizvajalec.

2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz
kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.

2.2.1. Cepljenje proti steklini

a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente,
ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline.

Daje se 3 odmerke cepiva ter 1 odmerek po 1 letu skladno s shemo
za preekspozicijsko cepljenje.

b) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za
učence, dijake in študente, ki so izpostavljeni okužbi z virusom
stekline in sicer:

- za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla
divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je
stekla;

- za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes,
mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno
veterinarsko kontrolo;

- za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10
dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se
izgubi;

- za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko
sluznice ali poškodovane kože.

Cepljenje se opravi glede na težino poškodbe skladno z navodili
proizvajalca.

Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva in
sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko
v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan
četrti odmerek cepiva (0,0,7,21).

V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu
za zdravstveno varstvo, prejmejo poškodovane osebe hkrati s
prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.

V primeru ponovne poškodbe se glede na eventuelno predhodno
cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi
odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno
doktrino.

Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi
tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z
imunizacijskim programom.

Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno
varstvo.

2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini

Seroprofilakso proti steklini se opravi s humanim antirabičnim
imunoglobulinom.

Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na
zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.

Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega
imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi
indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti
steklini.

Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za
zdravstveno varstvo.

2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru
nevarnosti za okužbo zaradi poškodbe.

Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka
ali študenta je potrebno obvezno pridobiti dokumentacijo o
predhodnih cepljenjih in nato opraviti samo manjkajoča cepljenja.

2.3.1. Cepljenje proti tetanusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu ali s cepivom proti
davici in tetanusu.

Popolno postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v
primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili
cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju.

Daje se 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu
ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.

Poškodovani učenci, dijaki in študenti, pri katerih je potrebno
popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti s prvim
odmerkom cepiva tudi odmerek humanega antitetaničnega
imunoglobulina.

Poškodovani učenci, dijaki in študenti, ki so bili v preteklosti
cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva ali so bili popolno
cepljeni ali revakcinirani pred več kot petimi leti, prejmejo
ustrezno število odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani
imunoglobulin proti tetanusu skladno z navodilom proizvajalca
cepiva.

2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega
antitetaničnega imunoglobulina.

Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna in se opravi glede na
cepilni status skladno z navodilom proizvajalca.

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi
indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu.

3. TUBERKULINSKO TESTIRANJE

3.1. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za učence, ki v šolskem
letu 2000/2001 obiskujejo 7. ali 8. razred osnovne šole.

3.2. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za študente, ki so v
šolskem letu 2000/2001 v 1. letu študija.

Tuberkulinsko testiranje izvajajo zdravniki v pljučnih
dispanzerjih in zdravniki v šolskih oziroma študentskih
ambulantah ter zasebni zdravniki.

4. POSEBNE DOLOČBE

4.1. Preverjanje cepilnega stanja

Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je potrebno
preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko
splošnih določb in tudi:

- dijakom in študentom pred pričetkom opravljanja praktičnih vaj
oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivim boleznim.

4.2. Izvajanje cepljenja

Cepljenje učencev, dijakov in študentov opravljajo šolski
zdravniki v javnih zavodih, Zdravstveni dom za študente Univerze
v Ljubljani, študentska ambulanta v okviru medicine dela
Zdravstvenega doma Maribor ter zasebni zdravniki.

Cepljenje dijakov in študentov opravljajo tudi ambulante območnih
zavodov za zdravstveno varstvo in IVZ.

Po pridobitvi seznamov dijakov in študentov od šol in univerz
ambulante določijo prioriteto vrste cepljenj in oseb za cepljenje
glede na tveganje za okužbo s povzročitelji nalezljivih bolezni.
Prioriteto cepljenj potrdi nacionalni koordinator.

5. FINANCIRANJE

Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in
finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih
zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev
obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena
zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz
državnega proračuna.

Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno
zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije neposredno IVZ-ju.

Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A,
meningokoknemu meningitisu in noricam se v utemeljenih in
dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega
zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za
zdravstvo.

Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača
uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem področju.

                     PROGRAM IMUNOPROFILAKSE
          ZA NABORNIKE IN VOJAKE NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA
                        ROKA ZA LETO 2000

1. CEPLJENJE PROTI:

klopnemu meningoencefalitisu

hepatitisu B

CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:

davici

tetanusu

otroški paralizi

ošpicam

mumpsu

rdečkam

tifusu

hepatitisu A

meningokoknemu meningitisu

gripi

1. CEPLJENJE

1.1. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu
meningoencefalitisu.

Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v času služenja
vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma
opravi s 3 odmerki cepiva.

Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje
vojaškega roka. Prvi odmerek cepiva prejme nabornik na območnem
zavodu za zdravstveno varstvo en mesec pred napotitvijo na
služenje vojaškega roka, drugi in tretji odmerek pa v ambulantah
vojašnic Slovenske vojske oziroma na območnem zavodu za
zdravstveno varstvo.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko opravi
sočasno s cepljenjem proti hepatitisu B.

1.2. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje je obvezno za nabornike in se opravi s 3 odmerki cepiva
proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje
20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva.

Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje
vojaškega roka. Prvi odmerek cepiva prejme nabornik na območnem
zavodu za zdravstveno varstvo en mesec pred napotitvijo na
služenje vojaškega roka, drugi in tretji odmerek pa v ambulantah
vojašnic Slovenske vojske oziroma na območnem zavodu za
zdravstveno varstvo.

Cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno s cepljenjem
proti klopnemu meningoencefalitisu.

1.3. Cepljenje proti davici

Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je
pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti
davici in tetanusu.

Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici obvezno za
vojake, ki utegnejo biti na služenju vojaškega roka izpostavljeni
nevarnosti okužbe.

Daje se število odmerkov, odvisno od predhodnega cepilnega
statusa.

1.4. Cepljenje proti tetanusu

Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s
kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.

Cepljenje je obvezno za nabornike, ki dotlej niso bili cepljeni
ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva.

Naborniki morajo začeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in
oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.

1.5. Cepljenje proti otroški paralizi

Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z
mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim
cepivom postavi zdravnik specialist.

Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za nabornike, ki še
niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali nimajo
dokumentacije o cepljenju.

Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti
za služenje vojaškega roka.

Za bazično cepljenje se daje 3 odmerke živega cepiva v presledku
1 do 3 mesecev, najbolj primerno 42 dni, ali 3 odmerke mrtvega
cepiva v presledku najmanj enega meseca.

Za revakcinacijo se daje ustrezno število manjkajočih odmerkov.

1.6. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam

Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom
proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali odgovarjajočimi
monovalentnimi cepivi.

1.6.1. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za nabornike,
če do tedaj še niso bili cepljeni.

Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti
za služenje vojaškega roka.

Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva.

1.6.2. Cepljenje ali revakcinacija-ponovno cepljenje proti
ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za vojake na služenju
vojaškega roka, četudi so bili cepljeni, če so za to
epidemiološke indikacije, ki jih je ugotovil IVZ.

Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva.

1.7. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi z cepivom proti tifusu.

Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na služenju vojaškega
roka, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih
postavi IVZ.

Daje se 1 odmerek cepiva.

1.8. Cepljenje proti hepatitisu A

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.

Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za
cepljenje, ki jih postavi IVZ.

Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.

1.9. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu

Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za
cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za
cepljenje.

Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu
meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim
povzročiteljev, ki krožijo.

1.10. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje
antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna
zdravstvena organizacija.

Cepljenje je priporočljivo za vojake na služenju vojaškega roka.

Daje se 1 odmerek cepiva vsako jesen.

2. POSEBNE DOLOČBE

Cepilno stanje nabornikov je potrebno preveriti in opraviti
manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb in tudi:

- ob naboru, ob napotitvi na služenje vojaškega roka, ob vstopu
in izstopu iz vojašnice.

3. FINANCIRANJE

Program obveznega cepljenja za nabornike in vojake na služenju
vojaškega roka za leto 2000 se financira iz državnega proračuna.

                PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA OSEBE,
            KI SO PRI OPRAVLJANJU DELA IZPOSTAVLJENE
                NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 2000

1. CEPLJENJE PROTI:

davici

tetanusu

hepatitisu B

hepatitisu A

klopnemu meningoencefalitisu

meningokoknemu meningitisu

ošpicam

rdečkam

steklini

tifusu

otroški paralizi

noricam

mumpsu

gripi

1. CEPLJENJE

1.1. Cepljenje proti davici

Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je
pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti
davici in tetanusu.

Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu
izpostavljene okužbi s povzročiteljem davice ali pri svojem delu
lahko prenesejo okužbo na druge osebe.

Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni
cepilni status.

Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 10 let,
dokler traja nevarnost okužbe.

1.2. Cepljenje proti tetanusu

Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s
kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.

Cepljenje proti tetanusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem
delu izpostavljene nevarnosti okužbe s tetanusom.

Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni
cepilni status.

Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 10 let,
dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.3. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z
genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega
antigena v 1,0 ml cepiva.

Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu
izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu
lahko prenesejo okužbo na druge osebe.

Cepi se z odmerki cepiva po shemi 0,1,6 ali 0,1,2,12.

1.4. Cepljenje proti hepatitisu A

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.

Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu
izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa A in za osebe, ki pri
svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. To so osebe,
ki delajo v neposredni proizvodnji oziroma pri pripravi
hitrokvarljivih živil in pri pripravi gotovih jedi v sistemih
javne prehrane. Cepljenje proti hepatitisu A je obvezno tudi za
osebe, ki zaradi svojega dela potujejo v območja, kjer obstaja
tveganje za okužbo.

Cepi se skladno z navodili proizvajalca.

Revakcinacijo se opravlja dokler traja nevarnost okužbe.

1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu
meningoencefalitisu.

Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu
izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega
meningoencefalitisa.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma
opravi s 3 odmerki cepiva.

Revakcinacijo se opravlja na 3 do 5 let dokler obstaja nevarnost
okužbe.

1.6. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu

Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknemu meningitisu.

Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu
izpostavljene nevarnosti okužbe z meningokoknim meningitisom ali
pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.

Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.

Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.7. Cepljenje proti ošpicam

Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.

Cepljenje proti ošpicam je obvezno za osebe, ki so pri svojem
delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko
prenesejo okužbo na druge osebe.

Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni
cepilni status.

1.8. Cepljenje proti rdečkam

Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.

Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki
še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu
izpostavljene okužbi z virusom rdečk ali pri svojem delu lahko
prenesejo okužbo na druge osebe.

Daje se 1 odmerek cepiva.

1.9. Cepljenje proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz
kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.

Cepljenje proti steklini je obvezno za osebe, ki so pri svojem
delu izpostavljene okužbi z virusom stekline.

Cepljenje se opravi s 3 odmerki cepiva ter z 1 odmerkom po 1 letu
po shemi za preekspozicijsko cepljenje.

Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.

Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno
varstvo.

1.10. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.

Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu
izpostavljene nevarnosti okužbe (zaposleni pri čiščenju
kanalizacije, praznenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih
odpadnih snovi iz naselij).

Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki sodelujejo
pri izvajanju del na deloviščih v izvenevropskih državah.

Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsaka 3 leta,
dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.11. Cepljenje proti otroški paralizi

Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z
mrtvim parenteralnim cepivom. Osebe, ki še nikoli niso bile
cepljene proti tej bolezni smejo biti cepljene le z mrtvim
cepivom proti otroški paralizi.

Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za osebe, ki so pri
svojem delu izpostavljene okužbi z virusom otroške paralize.

Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni
cepilni status.

Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 10 let,
dokler traja nevarnost okužbe.

1.12. Cepljenje proti noricam

Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.

Cepljenje proti noricam je obvezno za osebe, ki so pri svojem
delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko
prenesejo okužbo na druge osebe.

Daje se 2 odmerka cepiva.

1.13. Cepljenje proti mumpsu

Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti mumpsu.

Cepljenje proti mumpsu je obvezno za osebe, ki še niso bile
cepljene proti mumpsu in so pri svojem delu izpostavljene okužbi
z virusom mumpsa ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na
druge osebe.

Daje se 1 odmerek cepiva.

1.14. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje
antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna
zdravstvena organizacija.

Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so pri svojem delu
izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko
prenesejo okužbo na druge osebe.

Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva vsako jesen.

2. POSEBNE DOLOČBE

2.1. Preverjanje cepilnega stanja

Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča
cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb.

2.2. Obveznost cepljenja

Cepljenje proti določeni nalezljivi bolezni je obvezno za osebe,
ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe in za
osebe, ki s svojim delom lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Podatke o delovnih mestih glede nevarnosti okužbe s povzročitelji
nalezljivih bolezni zagotovi delodajalec. Nacionalni in območni
koordinatorji določijo prioriteto za vrsto cepljenj ter
prioriteto oseb za cepljenje.

3. FINANCIRANJE

Obvezno cepljenje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni
nevarnosti okužbe, plača delodajalec.

Praviloma je plačnik neobveznih cepljenj posameznik.

              PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 2000
                  ZA DRUGE SKUPINE PREBIVALSTVA

1. CEPLJENJE PROTI:

ošpicam

davici

tifusu

meningokoknemu meningitisu

hepatitisu A

pnevmokoknim infekcijam

noricam

klopnemu meningoencefalitisu

gripi

2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA PROTI:

hepatitisu B

steklini

tetanusu

1. CEPLJENJE

1.1. Cepljenje proti ošpicam

Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.

1.1.1. Ob pojavu epidemije ošpic ali ob ugotovitvi previsokega
deleža dovzetnih je cepljenje proti ošpicam obvezno za osebe, ki
jih določi IVZ.

1.1.2. Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za osebe, ki so
bile v stiku z bolnikom z ošpicami, pa niso bile cepljene ali pa
so prejele le en odmerek cepiva proti ošpicam in je od cepljenja
minilo več kot 1 leto.

Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni
cepilni status.

1.2. Cepljenje proti davici

Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je
pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti
davici in tetanusu.

Ob epidemiološki indikaciji, ki jo je postavil IVZ, je cepljenje
proti davici obvezno za odrasle osebe, ki utegnejo biti
izpostavljene nevarnosti okužbe.

Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni
cepilni status.

1.3. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.

Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki živijo v skupnem
gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.

Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katere po
epidemioloških indikacijah to določi IVZ.

Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsaka 3 leta,
dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.4. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu

Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za
cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za
cepljenje.

Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu
meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim
povzročiteljev, ki krožijo.

1.5. Cepljenje proti hepatitisu A

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.

Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za
cepljenje, ki jih postavi IVZ. Indikacijo za cepljenje
hemofilikov postavi zdravnik specialist.

Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.

Revakcinacijo se opravlja skladno z navodili proizvajalca, dokler
obstaja nevarnost okužbe.

1.6. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam

Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti
pnevmokoknim infekcijam.

Indikacijo za cepljenje oseb, pri katerih obstaja akutna
nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi
zdravnik specialist. Cepljenje je zlasti priporočljivo za osebe s
kroničnimi kardiovaskularnimi obolenji, osebe s kroničnimi
obolenji dihal in ledvic, za sladkorne bolnike, za
splenektomirane, osebe z imunodeficienco ter osebe pred ali po
presaditvi kostnega mozga.

Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva skladno z navodilom
proizvajalca.

1.7. Cepljenje proti noricam

Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti noricam.

Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki niso prebolele noric, še
zlasti kronični bolniki, bolniki z levkemijo, osebe, ki prejemajo
imunosupresivno terapijo, osebe pred presaditvijo organov.

Cepljenje se opravi z dvema odmerkoma cepiva v presledku 4 do 8
tednov.

1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu
meningoencefalitisu.

Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo ali predvidevajo
aktivnosti na endemskem območju.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma
opravi s 3 odmerki cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let,
dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.9. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje
antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna
zdravstvena organizacija.

Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, za
osebe, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni dihal,
kardiovaskularne bolezni, diabetes ali druge presnovne bolezni,
nefritis, hipertonijo, aterosklerozo, prirojeno ali pridobljeno
imunsko pomanjkljivost.

Cepi se z 1 odmerkom cepiva vsako jesen.

2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA

2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B

2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z
genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega
antigena v 1,0 ml cepiva.

a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:

- osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in
živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena
hepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji;

- bolnike na hemodializnih oddelkih;

- varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;

- hemofilike;

- uživalce drog z injiciranjem;

- bolnike s spolnimi boleznimi in njihove spolne partnerje.

Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva po shemi
0,1,6, razen cepljenja bolnikov na hemodializnih oddelkih ter
oseb s slabšim imunskim odzivom, ki prejmejo dvojno število
odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,6.

b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je
priporočljivo za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu
B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile
pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko
kože ali sluznice.

Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je
imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme
poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani
imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu
B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim
odmerkom cepiva.

Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je
imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke
cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.

Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima
zaščitni nivo protiteles < 10 I.E. ter je bil imunski status
izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme 1 poživitveni
odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B.
Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve
različni mesti istočasno s cepivom.

Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima
zaščitni nivo protiteles < 10 I.E. ter je bil imunski status
izvornega vzorca negativen, prejme 1 poživitveni odmerek cepiva
proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.

Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima
zaščitni nivo protiteles > 10 I.E., ne glede na imunski status
izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.

2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B

Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega
imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je
priporočljivo postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in
obstaja indikacija za seroprofilakso.

Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po
poškodbi na način in v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec.

2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini

2.2.1. Cepljenje proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz
kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.

Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse
osebe, ki so izpostavljene okužbi z virusom stekline in sicer:

- za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla
divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla;

- za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes,
mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno
veterinarsko kontrolo;

- za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v
10-ih dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali
se izgubi;

- za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko
sluznice ali poškodovane kože.

Cepljenje se opravi glede na težino poškodbe skladno z navodili
proizvajalca.

Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva in
sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko
v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan
četrti odmerek cepiva (0,0,7,21).

V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu
za zdravstveno varstvo prejmejo poškodovanci hkrati s prvima
odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.

V primeru ponovne poškodbe se glede na eventuelno predhodno
cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi
odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno
doktrino.

Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi
tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z
imunizacijskim programom.

Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno
varstvo.

2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini

Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem humanega
antirabičnega imunoglobulina.

Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na
zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.

Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E.
humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže,
takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po
začetku cepljenja proti steklini.

Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za
zdravstveno varstvo.

2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu

Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in
tetanusu ali z monovalentnim cepivom proti tetanusu.

2.3.1. Cepljenje proti tetanusu

a) Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse
osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali če ni dokazov
o cepljenju ali je od cepljenja ali revakcinacije preteklo več
kot 10 let.

Osebam, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali če ni dokazov
o cepljenju se daje 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici
in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.

Osebam, pri katerih je od cepljenja ali revakcinacije minilo več
kot 10 let, se daje 1 odmerek cepiva proti davici in tetanusu ali
monovalentnega cepiva proti tetanusu.

b)  Postekspozicijsko cepljenje

Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno
pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.

Popolno postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v
primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali če ni
dokazov o cepljenju.

Daje se 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu
ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.

Poškodovanci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo
na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva tudi
ustrezni odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina.

Poškodovane osebe, ki so bile v preteklosti cepljene z enim ali
dvema odmerkoma cepiva ali so bile popolno cepljene ali
revakcinirane pred več kot petimi leti, prejmejo ustrezno število
odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti
tetanusu skladno z navodilom proizvajalca cepiva.

2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega
antitetaničnega imunoglobulina.

Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna in se glede na cepilni
status opravi skladno z navodilom proizvajalca.

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi
indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu.

3. POSEBNE DOLOČBE

Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča
cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb.

4. FINANCIRANJE

Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega
zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno
zavarovanje. Če plača stroške obveznega cepljenja Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, le-ta stroške za nabavo in
distribucijo cepiva poravna neposredno IVZ-ju.

Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A,
meningokoknemu meningitisu in noricam se v utemeljenih in
dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega
zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za
zdravstvo.

Praviloma je plačnik neobveznih cepljenj posameznik.

                             PROGRAM
                IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE
              ZA LETO 2000 ZA POTNIKE V MEDNARODNEM
                             PROMETU

1. CEPLJENJE PROTI:

rumeni mrzlici

davici

tetanusu

gripi

hepatitisu A

hepatitisu B

meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji

meningokoknemu meningitisu

otroški paralizi

steklini

tifusu

koleri

2. KEMOPROFILAKSA PROTI:

malariji

1. CEPLJENJE

1.1. Cepljenje proti rumeni mrzlici

Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici.

Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno:

- za osebe, ki potujejo v državo, v kateri je ta bolezen;

- za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej
bolezni.

Za bazično cepljenje se daje 1 odmerek cepiva.

Revakcinacijo se opravlja vsakih 10 let z 1 odmerkom cepiva.

Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične
veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem
revakcinacije in velja 10 let.

Cepljenje proti rumeni mrzlici izvaja samo IVZ.

1.2.Cepljenje proti davici

Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je
pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti
davici in tetanusu.

Cepljenje proti davici je obvezno za potnike, ki potujejo na
območja, kjer je epidemija davice, če potniki še niso bili
cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali je od zadnjega
odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10
let.

Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega
statusa.

1.3. Cepljenje proti tetanusu

Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s
kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.

Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso
bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali, če je od
zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več
kot 10 let, še zlasti, če obstaja tveganje za poškodbe
(alpinizem, treking).

Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega
statusa.

1.4. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi.

Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za
gripo in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september
na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja
po severni polobli.

1.5. Cepljenje proti hepatitisu A

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.

Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki
potujejo na območja, kjer obstaja tveganje za okužbo s
hepatitisom A.

Potnike do vključno 18 leta starosti se cepi s cepivom s
koncentracijo 720 I.E.v 0,5 ml cepiva, starejše pa s cepivom s
koncentracijo 1440 I.E.v 1,0 ml cepiva.

Cepi se s skladno z navodili proizvajalca.

1.6. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z
genetskim inženiringom in sicer s cepivom s koncentracijo in v
odmerku, ki ga glede na starost potnika predpiše proizvajalec.

Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki
potujejo v območja z visoko stopnjo endemije ali bodo zaradi
načina potovanja in bivanja izpostavljeni večjemu tveganju za
okužbo s hepatitisom B.

Daje se 3 odmerke cepiva praviloma po shemi 0,1,6 ali 4 odmerke
po shemi 0,1,2,12.

1.7. Cepljenje proti meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi
ali komarji

Cepljenje je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je tveganje
za okužbo.

Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti
meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji.

Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.

1.8. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu

Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je priporočljivo za
potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega
meningitisa ali se meningokokni meningitis občasno pojavlja.

Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so na potovanjih
izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (n.
pr. shodi).

Za bazično cepljenje se daje 1 odmerek cepiva, ki vsebuje soje,
ki v teh območjih povzročajo bolezen.

1.9. Cepljenje proti otroški paralizi

Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z
mrtvim parenteralnim cepivom.

Osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni se smejo
cepiti le z mrtvim cepivom proti otroški paralizi.

Cepljenje proti otroški paralizi je priporočljivo za potnike, ki
potujejo v dežele, kjer obstaja tveganje za okužbo z otroško
paralizo.

Potniki, ki še niso bili cepljeni, prejmejo število odmerkov
bazičnega cepljenja, sicer prejmejo le manjkajoče odmerke cepiva.

1.10. Cepljenje proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz
kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.

Cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo
v dežele, kjer je tveganje za okužbo s steklino, zlasti, če
zaradi načina potovanja obstaja tveganje za ugriz ali poškodbo
stekle živali.

Daje se 3 odmerke cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.

Cepljenje proti steklini opravljajo samo IVZ in zavodi za
zdravstveno varstvo.

1.11. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.

Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki potujejo v
območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za
okužbo s tifusom.

Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva.

1.12. Cepljenje proti koleri

Cepljenje se opravi s cepivom proti koleri.

Cepljenje proti koleri je priporočljivo za osebe, ki potujejo v
območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za
okužbo.

2. KEMOPROFILAKSA PROTI MALARIJI

Daje se ustrezen odmerek izbranega antimalarika, odvisno od
območja, na katerega potnik potuje, trajanja in namena potovanja.

Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za osebe, ki odhajajo v
države ali območja, v katerih je tveganje za okužbo z malarijo.

3. IZVAJANJE CEPLJENJA

Cepljenje potnikov, kemoprofilakso proti malariji in svetovanje
pred potovanjem opravljajo IVZ in območni zavodi za zdravstveno
varstvo. Cepljenje proti rumeni mrzlici opravlja samo IVZ.

4. FINANCIRANJE

Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem
prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega
zavarovanja.

Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati
organizatorji dela v tujini ali posamezniki.

                     PROGRAM KEMOPROFILAKSE
              PROTI DOLOČENIM NALEZLJIVIM BOLEZNIM
                          ZA LETO 2000

KEMOPROFILAKSA PROTI:

gnojnemu meningitisu

HIV-AIDS

koleri

škrlatinki

tuberkulozi

gripi

1. KEMOPROFILAKSA

1.1. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu

Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna za:

- osebe, ki živijo v tesnem kontaktu (v istem prostoru) z
bolnikom, vendar po predhodni konzultaciji z območnim zavodom za
zdravstveno varstvo;

- ob pojavu v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z
območnim zavodom za zdravstveno varstvo ali IVZ.

1.1.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu

Daje se ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 2 dni.

1.1.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu

Družinskim članom se daje v primeru, da je v družini otrok, star
do 4 leta, ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 4 dni.

V kolektivu se daje odraslim in otrokom iz skupine, kjer je
zboleli otrok.

1.2. Kemoprofilaksa proti HIV-AIDS

Daje se določeno kombinacijo protiretrovirusnih zdravil, glede na
oceno tveganja. Kemoprofilakso svetuje infektolog.

1.3. Kemoprofilaksa proti koleri

Daje se ustrezne doze doksiciklina.

Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle
hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta
onesnaženi s povzročitelji kolere.

1.4. Kemoprofilaksa proti škrlatinki

Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa
eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo. Izvajati
se mora 10 dni.

Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna:

- za otroke v družinskem kontaktu, predvsem tam, kjer so slabe
socialne razmere oziroma imajo družinski člani v anamnezi
revmatsko vročico;

- ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v
kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z območnim zavodom
za zdravstveno varstvo.

1.5. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi

Daje se ustrezne doze zdravil 6 mesecev, razen za osebe iz druge
alinee, kjer traja kemoprofilaksa 1 leto.

Kemoprofilaksa proti tuberkulozi je obvezna:

- za osebe do dopolnjenih 18 let starosti, ki živijo v tesnem
kontaktu z novoodkritim tuberkuloznim bolnikom, če je
tuberkulinski test negativen ali pri pozitivnem testu z reakcijo
10 mm ali več in normalnim izvidom rtg pljuč;

- za HIV pozitivne osebe, ki imajo tuberkulinski test pozitiven z
reakcijo 5 mm ali več;

- za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo in so v
posebnem kliničnem stanju (več kot mesec dni zdravljenje s
kortikosteroidi, imunosupresivno terapijo, kronični renalni
bolniki, neurejena sladkorna bolezen, hematološke bolezni,
silikoza);

- za osebe s svežo konverzijo tuberkulinske reakcije, ki je bila
ugotovljena na podlagi spremljanja tuberkulinskega testa in nima
drugih znakov bolezni;

za osebe, ki permanentno žive v socialno ogroženih okoljih
(zapori, brezdomci, tujci do 18. leta z območij z visoko
incidenco tuberkuloze, begunci).

1.6. Kemoprofilaksa proti gripi

Daje se ustrezne doze preparata proti gripi, dokler traja
nevarnost okužbe.

Kemoprofilaksa je priporočljiva za:

- osebe, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti;

- osebe, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od cepljenja;

- osebe s slabšim imunskim odzivom;

- osebe, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah, domovih
za ostarele, kjer se je pojavila epidemija gripe in niso bile
cepljene.

2. POSEBNE DOLOČBE

Kemoprofilakso proti naštetim boleznim, razen proti tuberkulozi
in HIV-AIDS, odredijo in izvedejo območni zavodi za zdravstveno
varstvo.

Kemoprofilakso proti drugim nalezljivim boleznim, skladno s 24.
členom zakona o nalezljivih boleznih, prav tako odredijo in
izvedejo območni zavodi za zdravstveno varstvo po dogovorjeni
doktrini.

3. FINANCIRANJE

Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev
obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega
proračuna za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju.

Neobvezno kemoprofilakso plača posameznik.

                     KOORDINATORJI CEPLJENJA

NACIONALNI KOORDINATOR:

prim. Alenka Kraigher, Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije

OBMOČNI KOORDINATORJI CEPLJENJA:

mag. Alenka Skaza-Maligoj, Zavod za zdravstveno varstvo Celje;

Tatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica;

Marija Kariolič, Zavod za zdravstveno varstvo Koper;

Marija Seljak, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj;

Prim. Mirjana Stantić Pavlinić, Zavod za zdravstveno varstvo
Ljubljana;

Nina Pirnat, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana;

Prim. mag. Karl Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor;

Zorica Levačič-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota;

Dušan Harlander, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto;

Evgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem.

                        SEZNAM ZDRAVNIKOV
   IZVAJALCEV PROGRAMA CEPLJENJA IN TUBERKULINSKEGA TESTIRANJA
                 ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE

Celje

Brežice

Marko Lipovšek                     zasebna otroška ambulanta

Božena Borjan                      otroški dispanzer

Zlatka Zupančič                    šolski dispanzer

Celje

Jelena Benčina-Stepišnik           otroški dispanzer

Mojca Kosi-Jereb                   otroški dispanzer

Jelena Zupanc                      otroški dispanzer

Frida Pečnik-Rojnik                otroški dispanzer

Marija Planinšek-Bojovič           otroški dispanzer

Lucija Gobov                       otroški dispanzer

Anita Friškovec                    šolski dispanzer

Andreja Golnar                     šolski dispanzer

Marta Orehek                       šolski dispanzer

Ksenija Goste                      šolski dispanzer

Marija Žabkar-Rančigaj             šolski dispanzer

Vojnik

Jana Govc-Eržen                    otroški in šolski dispanzer

Štore

Erika Povh-Jesenšek                otroški in šolski dispanzer

Laško

Nada Dogša                         otroški in šolski dispanzer

Rimske Toplice

Mateja Belej                       otroški in šolski dispanzer

Marko Ratej                        otroški in šolski dispanzer

Radeče

Ksenja Kozorog                     otroški in šolski dispanzer

Mozirje

Karmen Furst                       zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Gornji grad

Irena Blažič -Lipnik               otroški in šolski dispanzer

Ljubno

Goran Dubajič                      otroški in šolski dispanzer

Luče

Anton Žuntar                       zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Nazarje

Ida Kramar-Pustoslemšek            otroški in šolski dispanzer

Sevnica-Krmelj

Irena Kolman                       otroški in šolski dispanzer

Danica Grobolšek                   otroški in šolski dispanzer

Slovenske Konjice

Damir Dabranin                     otroški in šolski dispanzer

Irena Unuk-Klančnik                zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Loče

Božidar Pahljina                   zasebna otroška ambulanta

Irena Unuk-Klančnik                zasebna šolska ambulanta

Vitanje

Bojan Ribič                        otroški in šolski dispanzer

Šentjur

Terezija Prebil                    zasebna otroška ambulanta

Draga Kovač                        zasebna šolska ambulanta

Planina

Janez Šmid                         otroški in šolski dispanzer

Šmarje

Robert Bajuk                       otroški in šolski dispanzer

Rogaška Slatina

Matej Slivnik                      otroški in šolski dispanzer

Rogatec

Anica Lončar                       otroški dispanzer

Matej Slivnik                      šolski dispanzer

Podčetrtek

Bojana Gobec                       otroški in šolski dispanzer

Bistrica ob Sotli

Franc Božiček                      otroški in šolski dispanzer

Kozje

Brankica Bilič                     otroški in šolski dispanzer

Velenje

Nada Jonko                         otroški dispanzer

Margareta Seher-Zupančič           otroški dispanzer

Marija Vidovič                     otroški dispanzer

Marjanca Sreš-Žerdin               šolski dispanzer

Irena Gusič                        šolski dispanzer

Barbara Vrečko-Ležajič             šolski dispanzer

Senada Budnjo                      šolski dispanzer

Šoštanj

Drago Kunej                        otroški in šolski dispanzer

Jožica Veternik-Lovrec             otroški in šolski dispanzer

Šmartno ob Paki

Jovan Stupar                       otroški in šolski dispanzer

Jožica Veternik-Lovrec             otroški in šolski dispanzer

Žalec

Eva Dolničar                       otroški in šolski dispanzer

Suzana Justinek                    otroški in šolski dispanzer

Polzela

Vlasta Matjaž                      otroški in šolski dispanzer

Prebold

Eva Dolničar                       otroški dispanzer

Ljuba Centrih Četina               šolski dispanzer

Vransko

Eva Dolničar                       otroški dispanzer

Ljuba Centrih-Četina               šolski dispanzer

Nova Gorica

Ajdovščina

Katja Šoštarič-Likar               otroški dispanzer

Marjetka Božič-Čeh                 šolski dispanzer

Vipava

Bogomila Puc-Vidrih                šolski dispanzer

Vlasta Iljič-Brecelj               otroška posvetovalnica

Nova Gorica

Natalija Šeber-Pajovič             otroški dispanzer

Nada Gortnar-Gorjan                otroški dispanzer

Tone Gortnar                       šolski dispanzer

Valter Boltar                      šolski dispanzer

Nevenka Harej                      šolski dispanzer

Šempeter

Lilijana Besednjak-Kocijančič      otroški dispanzer

Jadranka Ljubetič                  šolski dispanzer

Miren

Lilijana Besednjak-Kocijančič      otroška posvetovalnica

Dobrovo

Vera Tomšič-Vuksanovič             otroška posvetovalnica

Kanal

Nada Merljak                       otroška posvetovalnica

Tolmin

Marjetka Žefran-Drole              otroški dispanzer

Breda Miklavič                     šolski dispanzer

Koper

Koper

Marta Semič-Maršič                 otroški dispanzer

Nada Rončevič                      otroški dispanzer

Lučka Rupert-Sajinčič              otroški dispanzer

Metka Bem                          otroški dispanzer

Jasna Jenko                        šolski dispanzer

Melanija Kocjan                    šolski dispanzer

Ružica Koterle                     šolski dispanzer

Irena Primožič-Koradin             šolski dispanzer

Izola

Lejla Hercegovac                   otroški dispanzer

Marisa Višnjevec-Tuljak            šolski dispanzer

Milena Oblak-Juh                   šolski dispanzer

Piran

Zvezdana Rostan                    zasebni otroški dispanzer

Livija Sabadin                     zasebni otroški dispanzer

Vesna Lazar-Danev                  zasebni šolski dispanzer

Ilirska Bistrica

Ivica Smajla                       otroški dispanzer

Ivan Kauzlarič                     šolski dispanzer

Postojna

Barbara Rijavec-Primc              otroški dispanzer

Bernarda Valentič-Krajnik          šolski dispanzer

Mirjam Grmek                       zasebni otroški in šolski
                                   dispanzer

Sežana

Franc Tozon                        otroški dispanzer

Ivan Masič                         otroški dispanzer

Jožica Mugoša                      šolski dispanzer

Breda Prunk-Franetič               šolski dispanzer

Kranj

Jesenice

Tatjana Veber                      otroški in šolski dispanzer

Jelena Šolar                       otroški in šolski dispanzer

Milena Pogačnik                    otroški in šolski dispanzer

Eva Žefran                         otroški in šolski dispanzer

Marija Avsenik                     otroški in šolski dispanzer

Kranj

Neda Gizdavčič                     otroški dispanzer

Marlena Belehar                    otroški dispanzer

Alenka Ješe                        otroški dispanzer

Dušan Golob                        otroški dispanzer

Jana Jezeršek                      šolski dispanzer

Marjeta Kuburič                    šolski dispanzer

Katka Kordeš-Pešak                 šolski dispanzer

Eva Torkar-Kramar                  šolski dispanzer

Marija Žen-Škerjanec               šolski dispanzer

Aleš Paternoster                   zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Radovljica

Lucija Baumgartner                 otroški dispanzer

Marija Poženel                     šolski dispanzer

Bled

Albina Alijeski                    otroški dispanzer

Bernarda Ferjan                    otroški in šolski dispanzer

Bohinjska Bistrica

Barbara Urbanc                     otroški in šolski dispanzer

Škofja Loka

Urška Omejc                        otroški in šolski dispanzer

Alenka Pirc                        otroški in šolski dispanzer

Alenka Pokorn                      otroški in šolski dispanzer

Vera Šarf                          otroški in šolski dispanzer

Gorenja vas

Urška Omejc                        otroški in šolski dispanzer

Železniki

Vera Šarf                          otroški in šolski dispanzer

Žiri

Alenka Pokorn                      otroški in šolski dispanzer

Tržič

Hermina Dolinar-Krese              otroški dispanzer

Majda Cergolj                      šolski dispanzer

Ljubljana

Cerknica

Metka Kavčič-Obreza                otroški in šolski dispanzer

Dušan Baraga                       otroški in šolski dispanzer

Ida Rus                            otroški in šolski dispanzer

Domžale

Janez Grošelj                      otroški dispanzer

Irena Klemenčič                    otroški in šolski dispanzer

Mira Ažman                         šolski dispanzer

Snežna Cerar-Mazi                  otroški in šolski dispanzer

Tomaž Klinar                       otroški in šolski dispanzer

Breda Šušteršič                    otroški dispanzer

Alenka Goršek                      zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Aleksander Tršinar                 zasebna otroška ambulanta

Irena Pretnar                      zasebna otroška ambulanta

Janez Vasle                        zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Grosuplje

Mojca Kos                          otroški dispanzer

Mojca Štepec                       šolski dispanzer

Štefka Zaviršek                    otroški in šolski dispanzer

Hrastnik

Breda Urbanc-Zorčič                otroški dispanzer

Alja Bojovič                       otroški dispanzer

Janja Stošicky                     šolski dispanzer

Idrija

Neda Krapš-Petek                   otroški dispanzer

Majda Troha                        šolski dispanzer

Ivančna Gorica

Gregor Caserman                    otroški in šolski dispanzer

Ana Marija Keršič                  otroški in šolski dispanzer

Kamnik

Vladimir Breznik                   otroški dispanzer

Slavko Novak                       otroški in šolski dispanzer

Dušan Stare                        šolski dispanzer

Vlasta Kunaver                     otroški in šolski dispanzer

Martina Bernot                     zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Terezija Ftičar                    zasebna šolska ambulanta

Dianna Jones                       otroško in šolsko varstvo

Kočevje

Nives Prelesnik                    otroški dispanzer

Bojan Štefančič                    šolski dispanzer

Lidija Odorčič                     zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Litija

Marija Kralj-Jančar                otroški in šolski dispanzer

Majda Samastur                     otroški dispanzer

Milojka Juteršek                   otroški in šolski dispanzer

Marija Sikošek                     šolski dispanzer

Ljubljana Bežigrad

Simona Gradišek                    otroški dispanzer

Marija Klugler-Bricelj             otroški dispanzer

Alenka Ramovš-Skledar              otroški dispanzer

Ksenija Jelenc                     otroški dispanzer

Dolores Pečar-Brinovec             otroški dispanzer

Tanja Tratnik                      otroški dispanzer

Majda Klinar                       šolski dispanzer

Andreja Kumer-Lakner               šolski dispanzer

Šarlota Starc                      šolski dispanzer

Irena Kržišnik                     šolski dispanzer

Alenka Žagar-Slana                 šolski dispanzer

Nuška Gvid                         šolski dispanzer

Darja Mikec                        zasebna otroška ambulanta

Ljubljana Center

Metka Potokar-Krajnik              otroški dispanzer

Zdenka Goluh                       otroški dispanzer

Matej Kunaver                      otroški dispanzer

Angela Turk                        otroški dispanzer

Marjeta Hribar                     šolski dispanzer

Marjeta Homan                      šolski dispanzer

Darja Rus                          šolski dispanzer

Mojca Pisanski                     šolski dispanzer

Danijela Zabukovec                 šolski dispanzer

Daniela Kastelic-Lapanje           šolski dispanzer

Bogdana Suhadolnik                 šolski dispanzer

Cvetka Dragoš-Jančar               zasebna otroška ambulanta

Ljubljana Moste

Aleksandra Plut                    otroški dispanzer

Bojana Pavlica                     otroški dispanzer

Cvetka Golmajer                    otroški dispanzer

Srečko Šuštar                      otroški dispanzer

Marija Jamnik-Vukovič              otroški dispanzer

Iva Kalinšek                       otroški dispanzer

Olga Vrbošek                       šolski dispanzer

Vlasta Premru-Pacek                šolski dispanzer

Breda Špoler                       šolski dispanzer

Irena Gorišek                      šolski dispanzer

Zvonimira Grošelj                  šolski dispanzer

Milena Regvat-Rubida               šolski dispanzer

Vida Kovačič-Dmitrovič             šolski dispanzer

Ljubljana Šiška

Nevenka Bele-Isak                  otroški dispanzer

Nada Saje-Hribar                   otroški dispanzer

Olga Turk-Slinkar                  otroški dispanzer

Ida Dovžan                         otroški dispanzer

Anka Sedej                         otroški dispanzer

Ana Zidar                          otroški dispanzer

Marija Kržišnik-Logar              otroški dispanzer

Janusz Klim                        šolski dispanzer

Vida Šuštaršič-Bregar              šolski dispanzer

Velena Visenjak-Starman            šolski dispanzer

Janja Schweiger-Nemanič            šolski dispanzer

Barbara Lobe                       šolski dispanzer

Šalehar Marjana                    otroški in šolski dispanzer

Aleksandra Škulj                   otroški in šolski dispanzer

Neda Dovjak                        otroški in šolski dispanzer

Vesna Plevnik-Vodušek              zasebna otroška ambulanta

Vič

Majda Hočevar-Acceto               otroški dispanzer

Jožica Selan                       otroški dispanzer

Nada Poredoš                       otroški dispanzer

Sonja Lobnik                       otroški dispanzer

Metka Marolt                       otroški dispanzer

Tončka Tratar                      otroški dispanzer

Alenka Rosina                      šolski dispanzer

Živa Grgič-Koritnik                šolski dispanzer

Sonja Čadež                        šolski dispanzer

Barbara Weibl                      šolski dispanzer

Jerca Kurent                       šolski dispanzer

Helena Andrenšek                   šolski dispanzer

Borut Banič                        zasebna otroška ambulanta

Meta Perme-Finžgar                 zasebna otroška ambulanta

Ajda Cimperman                     zasebna otroška ambulanta

Maja Jekovec-Vrhovšek              otroško in šolsko varstvo

Logatec

Jasna Čuk-Rupnik                   otroški dispanzer

Marta Globočnik                    šolski dispanzer

Ribnica

Anica Marolt                       otroški dispanzer

Peter Rus                          otroški in šolski dispanzer

Justina Lušin                      šolski dispanzer

Irena Češarek                      otroški in šolski dispanzer

Trbovlje

Tomaž Vahtar                       otroški in šolski dispanzer

Marjeta Opresnik-Pešec             šolski dispanzer

Alja Bojovič                       otroški in šolski dispanzer

Lučka Molka                        otroški in šolski dispanzer

Vrhnika

Marija Popit-Stanovnik             otroški dispanzer

Andreja Zupan                      šolski dispanzer

Helena Rožmanc-Drašler             šolski dispanzer

Dušan Mihelčič                     otroški in šolski dispanzer

Zagorje

Metoda Drnovšek                    otroški in šolski dispanzer

Alenka Rus                         otroški dispanzer

Marija Grošelj-Kerin               zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Zdravstveni dom za študente
univerze v Ljubljani

Marija Murko-Bencik                študentski dispanzer

Terezija Oven                      študentski dispanzer

Mateja Škerjanec                   študentski dispanzer

Marija Dovč                        študentski dispanzer

Maribor

Slovenska Bistrica

Višnja Zorko                       otroški dispanzer

Breda Kodelič                      otroški dispanzer

Jožica Lešnik-Hren                 šolski dispanzer

Jasna Brkljačič                    šolski dispanzer

Lenart

Petar Šuput                        otroški dispanzer

Božena Pejkovič                    šolski dispanzer

Ptuj

Svetlana Klinkon                   zasebna otroška ambulanta

Iris Zrilič                        zasebna otroška ambulanta

Lidija Letonja-Jaušovec            zasebna otroška ambulanta

Brigita Habjanič-Merc              zasebna otroška ambulanta

Branka Andolšek-Tominc             zasebna šolska ambulanta

Erik Šolman                        zasebna otroška ambulanta

Zlata Ivetič-Drahotusky            šolski dispanzer

Lidija Lotrič                      šolski dispanzer

Aleksandra Einfalt-Šomen           otroški in šolski dispanzer

Jadranka Šolman                    zasebna šolska ambulanta

Ormož

Boris Vouk                         otroški dispanzer

Zlatka Vičar-Polak                 šolski dispanzer

Maribor

Marjeta Korbar                     otroški in šolski dispanzer

Suzana Škorjanc-Antonič            otroški in šolski dispanzer

Murska Sobota

Murska Sobota

Blaga Dalič                        otroški dispanzer

Tanja Horvat                       šolski dispanzer

Ildiko Sarnyai                     zasebna otroška ambulanta

Alojz Strupi                       zasebna otroška ambulanta

Vlasta Grabar                      zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Zdenka Korošec-Kanič               zasebna otroška ambulanta

Beltinci

Amalija Mettler                    zasebna otroška ambulanta

Gornja Radgona

Anka Korošec                       otroški in šolski dispanzer

Ljutomer

Vesna Raspor                       otroški dispanzer

Jože Šumak                         šolski dispanzer

Lendava

Antun Lisjak                       otroški dispanzer

Suzana Toka Bakos                  šolski dispanzer

Fodor Gustav                       zasebna otroška ambulanta

Novo mesto

Črnomelj

Ivanka Štefanič                    otroški dispanzer

Mojca Tomc-Jurman                  šolski dispanzer

Vinica

Mojca Tomc-Jurman                  šolska ambulanta

Semič

Marija Plut                        otroška ambulanta

Mojca Tomc-Jurman                  šolska ambulanta

Krško

Kristina Lovšin                    otroški dispanzer

Marjana Volarič                    otroški dispanzer

Dragoslava Odobaša                 šolski dispanzer

Kostanjevica

Melita Sever                       šolska ambulanta

Senovo

Janja Rošker                       šolska ambulanta

Metlika

Radojka Ivoševič                   otroški dispanzer

Elizabeta Srebočan                 šolski dispanzer

Novo Mesto

Helena Rihar                       otroški dispanzer

Jolanda Pavec-Repše                otroški dispanzer

Božidar Weiss                      otroški dispanzer

Lidija Žalec                       otroški dispanzer

Mirjam Vide-Katič                  otroški dispanzer

Alenka Schweiger-Pavlakovič        otroški dispanzer

Gabrijela Humar                    šolski dispanzer

Maruša Levstik-Plut                šolski dispanzer

Majda Stojanovič                   šolski dispanzer

Dragica Živkovič-Dular             šolski dispanzer

Irena Zorc                         šolski dispanzer

Lea Jerman-Gorišek                 šolski dispanzer

Straža

Franc Kokalj                       otroška in šolska ambulanta

Dolenjske Toplice

Darja Vrevc-Pavlin                 šolska ambulanta

Šentjernej

Ivan Baburič                       otroška in šolska ambulanta

Žužemberk

Nataša Žagar-Arkar                 otroška in šolska ambulanta

Trebnje

Andreja Humar-Žgank                otroški dispanzer

Darinka Strmole                    šolski dispanzer

Ravne

Ravne

Magdalena Gruden-Večko             otroški dispanzer

Marija Vodnjov                     šolski dispanzer

Janeta Kodrin-Pušnik               šolski dispanzer

Prevalje

Rozalija Mirnik-Štrucl             otroški in šolski dispanzer

Dravograd

Nadica Hleb                        otroški in šolski dispanzer

Radlje

Sanja Budrovčan                    otroški dispanzer

Ivica Podrzavnik                   zasebna šolska ambulanta

Vuzenica

Irena Kržan                        zasebna otroška in šolska
                                   ambulanta

Slovenj Gradec

Milena Lasbaher                    otroški dispanzer

Miroslava Cajnkar-Kac              šolski dispanzer

Marija Areh                        šolski dispanzer

Mislinja

Tilka Prevolnik                    otroški in šolski dispanzer