Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/1999 z dne 20. 8. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/1999 z dne 20. 8. 1999

Kazalo

3377. Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve, stran 8887.

Na podlagi 12. člena in 18. točke 42. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve
1. člen
Ta pravilnik ureja način spremljanja dozorevanja grozdja zaradi določitve roka trgatve grozdja, način določanja roka trgatve in način kontrole grozdja namenjenega predelavi v vrhunsko vino iz druge alinee druge podtočke točke A) 18. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97) (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko vino).
2. člen
Za vinograd po tem pravilniku se šteje vinograd določen s pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (Uradni list RS, št. 44/99).
Za pridelovalca grozdja po tem pravilniku se šteje vsak pridelovalec, ki prideluje grozdje za vino.
3. člen
Spremljanje dozorevanja grozdja zaradi določitve roka trgatve grozdja in način kontrole grozdja namenjenega predelavi v vrhunsko vino opravljajo pooblaščene organizacije za oceno vina (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene organizacije), in sicer za območje vinorodne dežele in vinorodne okoliše, ki leže znotraj posamezne vinorodne dežele, kot sledi:
– vinorodna dežela Primorska: Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica,
– vinorodna dežela Podravje: Kmetijski zavod Maribor,
– vinorodna dežela Posavje: Kmetijski inštitut Slovenije.
4. člen
Rok trgatve grozdja se določi na podlagi spremljanja dozorevanja grozdja. Pred rokom trgatve določenim za posamezno sorto za posamezen vinorodni okoliš ni dovoljeno trgati grozdja, razen če ta pravilnik ne določa drugače.
Rok trgatve grozdja določijo pooblaščene organizacije za posamezno sorto vinske trte, za posamezen vinorodni okoliš, ko je grozdje posamezne sorte vinske trte tehnološko zrelo za predelavo v mirno vino (v nadaljnjem besedilu: tehnološka zrelost).
Za pridelovanje penečega in biser vina se dovoljenje za trgatev za določeno količino grozdja, določenega pridelovalca, z določenega vinograda oziroma vinogradov lahko izda pred doseženo tehnološko zrelostjo, če so izpolnjeni pogoji iz 9. člena tega pravilnika.
Pooblaščene organizacije določijo tehnološko zrelost grozdja tako, da opravijo periodične ocene zdravstvenega stanja grozdja in analize vzorcev grozdja oziroma grozdnega soka glede na vsebnost sladkorja, skupnih titracijskih kislin, pH mošta in njegove puferne kapacitete, razmerja med vinsko in jabolčno kislino, mase 100 grozdnih jagod in primerjave podatkov iz preteklih let.
5. člen
Če v posameznem letu grozdje določene sorte vinske trte znotraj istega vinorodnega okoliša dozoreva različno, lahko pooblaščena organizacija na lastno pobudo ali na predlog pridelovalca spremlja dozorevanje grozdja določene sorte znotraj pridelovalnega območja, ki je ožje od vinorodnega okoliša.
Roki trgatve za isto sorto vinske trte se znotraj posameznih določenih delov vinorodnega okoliša določijo različno, če je bil del vinorodnega okoliša podvržen izjemnim vremenskim vplivom oziroma če sladkorna stopnja grozdja iste sorte vinske trte v različnih delih istega vinorodnega okoliša niha za več kot 10 stopinj Oechsleja (v nadaljnjem besedilu: °Oe).
6. člen
Za posamezno sorto vinske trte se za spremljanje dozorevanja grozdja znotraj posameznega vinorodnega okoliša izbere pet vinogradov. Izbor vinogradov se za tri od petih vinogradov letno ne spreminja, dva vinograda pa morata biti izbrana tako, da v obdobju 10 let isti vinograd ni izbran več kot enkrat.
Za sorte, ki so po obsegu pridelave za posamezen okoliš manj pomembne, se ne glede na določbe prejšnjega odstavka izbere le dva stalna vinograda na katerih se spremlja dozorevanje grozdja.
Seznam sort za katere se spremlja dozorevanje grozdja na 5 oziroma na 2 vinogradih je priloga tega pravilnika in je njegov sestavni del.
Vinograde, v katerih se spremlja dozorevanje grozdja, izbere pooblaščena organizacija v dogovoru s pridelovalcem grozdja.
Če zaradi objektivnih razlogov ni mogoče jemati vzorcev grozdja iz izbranega vinograda, pooblaščena organizacija izbere drug vinograd.
7. člen
Prvi vzorec za analizo grozdja v laboratoriju se odvzame v času mehčanja grozdne jagode, nadaljnji pa se vršijo vsakih 7 dni oziroma pogosteje, če to zahteva zorenje grozdja.
8. člen
Vzorec za analizo grozdja se vsakokrat odvzame na istih petindvajsetih trsih, ki ležijo na različnih delih vinograda, na različnih delih trsov, z različnih delov grozda, in sicer najmanj 100 grozdnih jagod. Sok vzorca grozdja iz vsakega posameznega vinograda se analizira, kot sledi:
– pred stiskanjem jagod se izmeri masa 100 jagod grozdja,
– sladkorna stopnja z refraktometrom,
– skupne titracijske kisline,
– pH,
– puferna kapaciteta,
– vinska kislina in jabolčna kislina (le za vzorce vzete v zadnjih dveh terminih jemanja vzorcev).
9. člen
Trgatev za posamezno sorto vinske trte v posameznem vinorodnem okolišu se ne dovoli, če najmanj štirje od petih vzorcev iz prejšnjega člena ne dosežejo najmanj 64 °Oe in če skupno povprečje vzorcev za posamezno sorto vinske trte znotraj posameznega pridelovalnega območja hkrati ne doseže najmanj 64 °Oe.
10. člen
Če so razmere za dozorevanje grozdja v posameznem letu, za posamezno sorto vinske trte, znotraj posameznega pridelovalnega območja, ki je enako ali manjše od vinorodnega okoliša, izrazito neugodne in grozdje ne doseže 64 °Oe in tudi ni pričakovati, da bi lahko doseglo 64 °Oe, pooblaščena organizacija v dogovoru s pridelovalci o slabi stopnji dozorelosti pisno obvesti Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). V obvestilu morajo biti navedeni natančni razlogi za tako stanje grozdja in predlog pooblaščene organizacije pri kateri najnižji sladkorni stopnji, ki ne sme biti nižja od 52 °Oe, se tako grozdje lahko trga.
Ministrstvo, na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka, v roku dveh delovnih dni lahko dovoli predčasno trgatev za določeno količino grozdja določenega pridelovalca. Trgatev se v primeru naravne nesreče lahko dovoli za določeno sorto vinske trte in za območje, ki ni večje od vinorodnega okoliša, za več pridelovalcev skupaj (v nadaljnjem besedilu: skupinsko obvestilo za predčasno trgatev).
11. člen
Obvestilo o roku trgatve pošlje pooblaščena organizacija vsem kupcem grozdja znotraj posameznega vinorodnega območja, upravnim enotam, ki jih objavijo na oglasni deski in na krajevno običajen način ter kmetijski svetovalni službi.
Obvestilo o predčasnem roku trgatve se pošlje pridelovalcu grozdja iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika in prejšnjega odstavka, razen v primeru izdaje skupinskega obvestila za predčasno trgatev iz prejšnjega člena, kjer se obvestilo objavi na način iz prejšnjega odstavka.
12. člen
Pregled kakovosti in količin grozdja je obvezen vse kategorije vrhunskega vina, in sicer za vrhunsko vino in vrhunska vina posebnih kakovosti (vrhunsko vino pozna trgatev, vrhunsko vino izbor, vrhunsko vino jagodni izbor, vrhunsko vino ledeno vino, vrhunsko vino suhi jagodni izbor) (v nadaljnjem besedilu: vrhunska vina posebne kakovosti).
13. člen
Grozdje, namenjeno pridelavi v vrhunsko vino, mora ob pregledu dozorelosti grozdja v vinogradu dosegati najmanj 80 °Oe, ob trgatvi pa najmanj 83 °Oe. Če grozdje v vinogradu ne dosega 80 °Oe, pridelovalec grozdja ne more ponovno zaprositi pooblaščene organizacije za ponovni pregled istega vinograda v istem letu.
Na grozdju, namenjenemu pridelavi v vrhunsko vino posebne kakovosti, mora biti prisotna žlahtna gniloba. Grozdje, namenjeno pridelavi v vrhunsko vino posebne kakovosti, mora v vinogradu pred trgatvijo dosegati najmanj naslednje sladkorne stopnje:
– za vrhunsko vino pozna trgatev: 92 °Oe, razen za sorte šipon, laški rizling in rumeni muškat, kjer mora dosegati 88 °Oe,
– za vrhunsko vino izbor: 108 °Oe, razen za sorte šipon, laški rizling in rumeni muškat, kjer mora dosegati 105 °Oe,
– za vrhunsko vino jagodni izbor: 128 °Oe,
– za ledeno vino: 128 °Oe v moštu,
– za vrhunsko vino suhi jagodni izbor: 154 °Oe.
14. člen
Postopek prijave trgatve in preverjanja ustreznosti grozdja za pridelavo v vrhunsko vino se glede na potek postopka loči na postopek za tiste, ki del ali celotno količino grozdja odkupujejo (v nadaljnjem besedilu: kupci grozdja) in na postopek za tiste pridelovalce, ki pridelujejo le vino iz lastnega grozdja (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci lastnega grozdja).
Postopek prijave trgatve in preverjanja ustreznosti grozdja za predelavo v vrhunsko vino posebne kakovosti poteka za kupce grozdja in pridelovalce lastnega grozdja enako, in sicer prijava trgatve v skladu z 19. členom tega pravilnika, preverjanje pa v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 21. člena tega pravilnika.
Preverjanje ustreznosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina posebne kakovosti se izvaja samo v vinogradu.
15. člen
Kupci grozdja, vsako leto 15 dni pred prvo trgatvijo grozdja namenjenega predelavi v vrhunsko vino, namen pridelave vrhunskega vina prijavijo pooblaščeni organizaciji. Prijava mora vsebovati predvideno količino grozdja po sortah, namenjeno pridelavi vrhunskega vina, predviden čas trgatve in opis postopka prevzema grozdja.
16. člen
Če kupec grozdja uporablja opremo za odkup grozdja (avtomatske tehtnice in avtomatski merilci sladkorne stopnje), opravi pooblaščena organizacija, v petih dneh od prijave namena pridelave vrhunskega vina, pregled ustreznosti te opreme.
Pregled opreme za odkup grozdja obsega:
– pregled dokumentacije ali je oprema za kontrolo sladkorne stopnje in tehtnica pregledana v skladu s predpisi o meroslovju,
– pregled ustreznosti avtomatskega izpisa podatka o količini in sladkorni stopnji grozdja.
O pregledu iz prejšnjega odstavka pooblaščena organizacija piše zapisnik v dveh izvodih. En izvod se izroči kupcu grozdja, drugega obdrži pooblaščena organizacija.
17. člen
Če kupec grozdja ne razpolaga z ustrezno opremo iz prejšnjega člena mora pri odkupu grozdja za vrhunsko vino prisostvovati predstavnik pooblaščene organizacije, ki preveri sladkorno stopnjo odkupljenega grozdja za posamezno količino grozdja posameznega pridelovalca, pridelanega na določenem vinogradu. Sladkorna stopnja grozdja se ugotavlja po postopku iz tretjega odstavka 21. člena člena tega pravilnika tako, da se vzorec vzame na različnih delih posode v kateri je grozdje namenjeno pridelavi vrhunskega vina.
18. člen
V roku 20 dni po trgatvi posamezne sorte za vrhunsko vino kupec grozdja pošlje pooblaščeni organizaciji kopije izpisov o dejanski sladkorni stopnji iz 17. člena tega pravilnika. Iz izpisov mora biti razvidna dejanska količina in sladkorna stopnja grozdja, dopolnjena s podatki o številki vpisa posameznega pridelovalca grozdja v register pridelovalcev grozdja in vina, številka vinograda iz registra pridelovalcev grozdja in vina, kjer je bilo grozdje namenjeno pridelavi v vrhunsko vino pridelano, datum trgatve, podpis pridelovalca grozdja in podpis odgovorne osebe kupca grozdja.
19. člen
Pridelovalec lastnega grozdja prijavi trgatev za grozdje, ki bo predelano v vrhunsko vino, pooblaščeni organizaciji kot sledi:
– predprijavo trgatve za vrhunsko vino najmanj 8 dni pred predvideno trgatvijo. Pisna predprijava obsega: ime in priimek in naslov oziroma firmo in sedež pridelovalca lastnega grozdja, številko vpisa v register pridelovalcev grozdja in vina, številko vinograda oziroma vinogradov iz registra pridelovalcev grozdja in vina kjer se želi opraviti trgatev za vrhunsko vino, sorto oziroma sorte grozdja ter oceno predvidene količine grozdja po sortah in predvideni datum trgatve;
– prijava roka trgatve poteka v delovnem času po telefonu pooblaščene organizacije in sicer tako, da pooblaščena organizacija po telefonu dodeli pridelovalcu številko dejanske prijave trgatve ter napove datum in uro ogleda vinograda;
– pooblaščena organizacija v roku dveh dni po prijavi termina trgatve opravi ogled vinograda, kjer se bo trgalo grozdje za vrhunsko vino. Ob ogledu mora sodelovati tudi pridelovalec lastnega grozdja oziroma njegov predstavnik.
20. člen
Pooblaščena organizacija opravi pregled dozorelosti grozdja v vinogradu pridelovalca lastnega grozdja. Ta pregled se lahko izjemoma opravi tudi v kleti lastnega pridelovalca pred stiskanjem grozdja.
21. člen
Določitev sladkorne stopnje grozdja pridelovalca lastnega grozdja poteka kot sledi:
– na različnih delih vinograda predstavnik pooblaščene organizacije izbere posamezne trte, na njih pa na različnih delih trte posamezne grozde in na posameznih grozdih na različnih delih grozda odvzame grozdno jagodo, katere zdravstveno stanje odgovarja povprečnemu zdravstvenemu stanju vinograda. V vinogradu do 0,25 ha površine se odvzame najmanj 50 grozdnih jagod, v vinogradu nad 0,25 ha površine se odvzame najmanj 100 jagod grozdja, oziroma
– na različnih delih posode se na različnih globinah odvzame najmanj po 20 jagod grozdja tako, da vzorec predstavlja povprečen vzorec.
Iz grozdnih jagod pridobljenih na način iz prejšnjega odstavka se iztisne sok. Sok se analizira z refraktometrom. Tako dobljena sladkorna stopnja je povprečna sladkorna stopnja grozdja za vinograd. Refraktometri morajo biti umerjeni v skladu s predpisi o meroslovju.
Za vina posebne kakovosti se lahko na lastno pobudo ali na zahtevo stranke opravi tudi kemijska analiza vsebnosti sladkorja z metodo po Luff-Schorlu ali Rebeleinu. V primeru različnih rezultatov veljajo rezultati kemične analize.
22. člen
O meritvi sladkorne stopnje piše pooblaščena organizacija zapisnik, ki obsega: ime, priimek in naslov oziroma firmo in sedež pridelovalca lastnega grozdja, številko vinograda oziroma vinogradov, sorto grozdja, količino grozdja in sladkorno stopnjo, datum meritve in datum trgatve, v primeru, da grozdje dosega 80 °Oe in ne dosega 83 °Oe pa tudi predviden datum trgatve.
Zapisnik se piše v dveh izvodih, ki ga podpišeta predstavnik pooblaščene organizacije in predstavnik pridelovalca lastnega grozdja. En izvod se izroči pridelovalcu lastnega grozdja, drugega pa obdrži pooblaščena organizacija.
23. člen
Podatek o sladkorni stopnji za posamezno grozdje za vrhunsko vino in podatek za predčasne trgatve pooblaščena organizacija vpiše v enotni sistem prijave pridelka po izvedeni prijavi pridelka grozdja in vina v register pridelovalcev grozdja in vina.
24. člen
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na številko vinograda iz registra pridelovalcev grozdja in vina, se začnejo uporabljati za grozdje letnika 2000.
25. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za grozdje letnika 1999.
Št. 321-03-94/99
Ljubljana, dne 16. avgusta 1999.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano
PRILOGA

Seznam sort za katere se spremlja dozorevanje grozdja na 5
oziroma na 2 vinogradih

1. Vinorodni okoliš Goriška brda

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: rebula, chardonnay, sivi pinot, merlot;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: cabernet sauvignon, beli pinot, sauvignon, modri pinot,
cabernet franc;

2. Vinorodni okoliš Vipavska dolina

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: rebula, malvazija, chardonnay, sauvignon, laški
rizling, merlot, cabernet sauvignon;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: beli pinot, pinela, zelen, barbera, sivi pinot, modri
pinot, furlanski tokaj, rumeni muškat;

3. Vinorodni okoliš Kras

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: refošk, chardonnay;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: malvazija, sauvignon, sivi pinot, cabernet sauvignon;

4. Koprski vinorodni okoliš

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: refošk, malvazija, chardonnay;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: merlot, cabernet sauvignon, sivi pinot, beli pinot, rumeni
muškat, sauvignon;

5. Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: laški rizling, beli pinot, sivi pinot,
chardonnay, frankinja, žametovka, renski rizling;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: rumeni plavec, modri pinot, šipon, rizvanec, kraljevina,
portugalka, rumeni muškat, gamay, rumeni muškat, zeleni silvanec,
traminec, ranina, šentlovrenka, žlahtnine, kerner, zweigelt,
ranfol;

6. Vinorodni okoliš Dolenjska

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: laški rizling, beli pinot, sivi pinot,
chardonnay, sauvignon, frankinja, žametovka, kraljevina;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: rumeni plavec, modri pinot, portugalka, gamay, zeleni
silvanec, ranina, šentlovrenka, žlahtine, kerner, zweigelt,
ranfol;

7. Vinorodni okoliš Bela krajina

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: laški rizling, beli pinot, sivi pinot,
chardonnay, frankinja, žametovka, rumeni muškat, sauvignon;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: modri pinot, renski rizlig, kraljevina, gamay,
šentlovrenka, zeleni silvanec, ranina, kerner, zweigelt;

8. Šmarsko Virštajnski vinorodni okoliš

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: laški rizling, sauvignon, beli pinot, modri
pinot, chardonnay, frankinja,

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: rizvanec, kraljevina, žametovka, renski rizling, sivi
pinot, rumeni muškat traminec, zeleni silvanec, šipon, ranina,
kerner;

9. Mariborski vinorodni okoliš

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: laški rizling, renski rizling, sauvignon, beli
pinot, sivi pinot, chardonnay, rumeni muškat, traminec;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: rizvanec, modri pinot, muškat otonel, zeleni silvanec,
šipon, ranina, modra frankinja, kerner;

10. Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: laški rizling, renski rizling, sauvignon, beli
pinot, sivi pinot, chardonnay, traminec, šipon, ranina;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: rizvanec, modri pinot, muškat otonel, zeleni silvanec,
kerner;

11. Ljutomersko-Ormoški okoliš

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: laški rizling, renski rizling, sauvignon, beli
pinot, sivi pinot, chardonnay, traminec, šipon, ranina;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: rizvanec, modri pinot, zeleni silvanec, ranina, kerner;

12. Vinorodni okoliš Haloze

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: laški rizling, renski rizling, sauvignon, beli
pinot, sivi pinot, chardonnay, rumeni muškat, muškat otonel,
traminec, šipon;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: rizvanec, ranfol, modri pinot, zeleni silvanec, ranina,
kerner;

13. Vinorodni okoliš Ptuj-Srednje Slovenske gorice

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: laški rizling, sauvignon, beli pinot,
chardonnay, šipon;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: rizvanec, žametovka, renski rizling, sivi pinot, modri
pinot, rumeni muškat, traminec, zeleni silvanec, ranina, modra
frankinja, kerner;

14. Vinorodni okoliš Lendavske gorice-Goričko

- na petih vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za
naslednje sorte: laški rizling, sauvignon, beli pinot,
chardonnay, zeleni silvanec, šipon;

- na dveh vinogradih se spremlja dozorevanje grozdja za naslednje
sorte: rizvanec, renski rizling, sivi pinot, modri pinot, rumeni
muškat, traminec, zeleni silvanec, ranina, modra frankinja,
kerner.