Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/1999 z dne 14. 6. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/1999 z dne 14. 6. 1999

Kazalo

2221. Uredba za izvajanje carinskega zakona, stran 5459.

Na podlagi 7., 14., 27., 33., 35., 38., 46., 58., 59., 63., 66., 72., 120., 120.a, 121., 124., 132., 140., 140.c, 141., 146., 148., 154., 155., 157., 157.a, 157.d, 157.e, 157.h, 158 in 167. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95 in 32/99) in prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
za izvajanje carinskega zakona
I. DEL: SPLOŠNI IZVEDBENI PREDPISI
1. POGLAVJE: SPLOŠNO
1. člen
(definicije pojmov)
Za uporabo te uredbe imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
1. izraz "zvezek ATA" pomeni mednarodni carinski dokument za začasni uvoz določen z ATA konvencijo oziroma Istanbulsko konvencijo;
2. izraz "podatki, potrebni za identifikacijo blaga" pomeni take podatke, ki se uporabljajo za identifikacijo blaga v komercialnem smislu in omogočajo carinskim organom, da uvrstijo blago v nomenklaturo carinske tarife kot tudi količine blaga;
3. izraz "blago nekomercialnega značaja" pomeni blago za katerega se določeni carinski postopek zahteva občasno in katerega narava in količina kaže na to, da je namenjen za zasebno, osebno ali družinsko uporabo prejemnika oziroma osebe, ki jih prinaša oziroma jasno kaže na to, da gre za darila;
4. izraz "ukrepi trgovinske politike" pomeni netarifne ukrepe, ki so del trgovinske politike države in urejajo uvoz oziroma izvoz blaga, kot so npr. nadzorni in zaščitni ukrepi, količinske omejitve ter uvozne in izvozne prepovedi;
5. izraz "ukrepi kmetijske politike" pomeni netarifne in tarifne ukrepe, ki so del kmetijske politike države in urejajo uvoz oziroma izvoz kmetijskih proizvodov in živil;
6. izraz "nomenklatura carinske tarife" pomeni nomenklaturo, določeno z uredbo Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi zakona o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95);
7. izraz "harmonizirani sistem" pomeni harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga;
8. izraz "Istanbulska konvencija" pomeni konvencijo o začasnem uvozu, sklenjeno v Istanbulu dne 26. junija 1990.
2. člen
(razveljavitev odločbe o sprejemu zavarovanja)
Odločba carinskega organa v zvezi z zavarovanjem carinskega dolga, s katero je carinski organ sprejel obveznost garanta, da bo plačal zahtevan znesek carinskega dolga na prvi poziv se razveljavi, če ta obveznost ni izvršena.
3. člen
(definicija računalniške izmenjave podatkov)
(1) Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Carinska uprava) lahko dovoli, da se za formalnosti določene s carinskimi predpisi, uporablja sistem računalniške izmenjave podatkov.
(2) Za namene tega člena, imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
1. pojem "računalniški sistem izmenjave podatkov" pomeni
a. izmenjavo standardiziranih sporočil s carinskimi organi;
b. vnos informacij, nujnih za izvedbo zadevnih formalnosti v carinski informacijski sistem;
2. pojem "standardizirana sporočila" pomeni vnaprej določeno strukturo sprejeto za elektronsko izmenjavo podatkov.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se lahko izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. spoštovana so načela carinskih predpisov,
2. zagotovljeni so ukrepi za preverjanje vira podatkov in zavarovanje podatkov pred nevarnostjo nepooblaščenega dostopa do njih, izgube, spremembe ali uničenja.
4. člen
(elektronski podpis)
Če carinski organ dovoli, da se formalnosti izvršijo s pomočjo računalniškega sistema izmenjave podatkov, lahko določi tudi pravila za nadomestitev lastnoročnega podpisa z elektronskim.
2. POGLAVJE: ZAVEZUJOČE INFORMACIJE
1. PODPOGLAVJE: DEFINICIJE
5. člen
(definicije)
Za namene tega poglavja imajo naslednji pojmi naslednji pomen:
1. pojem "zavezujoča informacija" pomeni informacijo o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife ali informacijo o poreklu blaga, ki je ob izpolnjenih pogojih iz 6. in 8. člena te uredbe zavezujoča za carinske organe;
2. pojem "vložnik zahtevka" pomeni:
a. v primeru uvrščanja v nomenklaturo carinske tarife: osebo, ki je pri carinskem organu vložila zahtevek za izdajo zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife;
b. v primeru porekla blaga: osebo, ki je pri carinskem organu vložila zahtevek za izdajo zavezujoče informacije o poreklu blaga in ima opravičljiv razlog za vložitev zahtevka;
3. pojem "imetnik informacije" pomeni osebo, kateri je bila zavezujoča informacija izdana.
2. PODPOGLAVJE: POSTOPEK ZA PRIDOBITEV
ZAVEZUJOČE INFORMACIJE
6. člen
(zahtevek)
(1) Zahtevek za izdajo zavezujoče informacije se vloži pri Carinski upravi.
(2) Posamezen zahtevek za izdajo zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife se sme nanašati samo na eno vrsto blaga. Posamezen zahtevek za izdajo zavezujoče informacije o poreklu blaga se sme nanašati samo na eno vrsto blaga in en set okoliščin, ki spremenijo poreklo blaga.
(3) Zahtevek za izdajo zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife mora vsebovati:
1. naziv in sedež oziroma stalno prebivališče imetnika informacije ter njegovo matično in davčno števiko;
2. ime oziroma firmo in sedež oziroma stalno prebivališče vložnika zahtevka, če je to druga oseba kot imetnik informacije;
3. predlagano osem (devet) mestno tarifno oznako nomenklature carinske tarife, v katero naj bi se uvrstilo blago z utemeljitvijo uvrstitve;
4. natančen opis blaga, ki omogoča njegovo identifikacijo in uvrstitev v nomenklaturo carinske tarife;
5. če je uvrstitev blaga v nomenklaturo odvisna od nje, sestavo blaga in metode preiskav, uporabljenih za določitev sestave blaga;
6. vzorce, fotografije, načrte, kataloge ali druge dokumente, ki so na razpolago in lahko pomagajo Carinski upravi pri pravilni uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife, je treba priložiti zahtevku;
7. soglasje vložnika zahtevka, da bo priskrbel prevod katerega koli dokumenta, ki je priložen zahtevku, če bi bilo to potrebno in če bo Carinska uprava tako zahtevala;
8. vse podatke, ki jih je treba obravnavati kot zaupne;
9. izjavo vložnika zahtevka, ali sam že razpolaga z informacijo o uvrstitvi enakega ali podobnega blaga v nomenklaturo carinske tarife oziroma je zanjo že zaprosil ter, ali ve, če je bila zavezujoča informacija o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife za enako ali podobno blago v Sloveniji že izdana ali vložen zahtevek zanjo;
10. privolitev, da se smejo predložene informacije shraniti v javni datoteki Carinske uprave.
(4) Zahtevek za izdajo zavezujoče informacije o poreklu blaga mora vsebovati:
1. naziv in sedež oziroma stalno prebivališče imetnika informacije ter njegovo matično in davčno števiko;
2. ime oziroma firmo in sedež oziroma stalno prebivališče vložnika zahtevka, če je to druga oseba kot imetnik informacije;
3. ustrezno pravno podlago;
4. natančen opis blaga in štirimestno tarifno številko nomenklature carinske tarife, v katero se uvršča;
5. sestavo blaga in metode preiskav, ki so bile uporabljene za določitev sestave blaga ter, po potrebi ceno blaga franko tovarna;
6. okoliščine, ki omogočajo določitev porekla, podatke o uporabljenih materialih in njihovem poreklu, tarifni številki, posamezne vrednosti in opis dejstev (pravila o spremembi tarifne številke, dodane vrednosti, opis operacij in postopkov ali kakšno posebno pravilo) na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so pogoji za pridobitev porekla izpolnjeni; predvsem mora biti navedeno natančno pravilo za pridobitev porekla, ki je bilo uporabljeno in predvideno poreklo blaga;
7. vzorce, fotografije, načrte, kataloge in druge razpoložljive dokumente o sestavi blaga in vdelanih materialov, ki lahko pomagajo pri opisu proizvodnega postopka oziroma predelave materialov;
8. soglasje vložnika zahtevka, da bo priskrbel prevod katerega koli dokumenta, ki je priložen zahtevku, če bi bilo to potrebno in če bo Carinska uprava tako zahtevala;
9. vse podatke, ki jih je treba obravnavati kot zaupne;
10. izjavo vložnika zahtevka, ali sam že razpolaga z informacijo o poreklu enakega ali podobnega blaga oziroma je zanjo že zaprosil ter, ali je bila zavezujoča informacija o poreklu blaga za enako ali podobno blago oziroma materiale kot so navedeni v 4. ali 6. točki tega odstavka v Sloveniji že izdana ali vložen zahtevek zanjo;
11. privolitev, da se smejo predložene informacije shraniti v javni datoteki Carinske uprave.
(5) Če Carinska uprava ob prejemu zahtevka meni, da ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za pravilno mnenje, lahko zahteva od vložnika zahtevka, da predloži dodatne podatke. Roki iz 8. člena te uredbe začnejo teči v trenutku, ko Carinska uprava razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami za sprejem odločitve. Carinska uprava obvesti vložnika zahtevka, da je prejela popoln zahtevek in kdaj začne teči rok iz 8. člena te uredbe.
7. člen
(dodatna preverjanja)
(1) Če je za ugotovitev dejanskega stanja zaradi izdaje zavezujoče informacije, potrebna kemično-fizikalno-tehnološka ali kakšna druga preiskava blaga, ki je ni mogoče opraviti v carinskem laboratoriju, pošlje Carinska uprava vzorce blaga ustrezni strokovni organizaciji, da opravi potrebne preiskave.
(2) Carinska uprava pošlje vzorce blaga organizaciji v skladu s prejšnjim odstavkom, ko dobi predhodno pisno privolitev vložnika zahtevka, da bo nosil stroške preiskave.
(3) Če vložnik zahtevka ne predloži Carinski upravi pisne privolitve iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni po prejemu obvestila Carinske uprave, se postopek za izdajo zavezujoče informacije ustavi.
8. člen
(rok za izdajo potrdila)
(1) Zavezujočo informacijo Carinska uprava izda kakor hitro je mogoče.
(2) Če zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife ni bilo mogoče izdati v roku treh mesecev od dneva prejema popolnega zahtevka, Carinska uprava obvesti vložnika zahtevka o razlogih za zamudo in določi rok v katerem pričakuje, da jo bo lahko izdala.
(3) Zavezujočo informacijo o poreklu blaga Carinska uprava izda v 150 dneh od dneva prejema popolnega zahtevka.
(4) Zavezujoča informacija se izda na obrazcu, ki je v prilogi 1 oziroma v prilogi 2. Prilogi 1 in 2 sta sestavni del te uredbe.
(5) Zavezujoča informacija mora vsebovati navedbo, kateri podatki se bodo šteli za zaupne.
9. člen
(ugovor in pritožba zoper informacijo)
(1) Imetnik informacije, ki ne soglaša z izdano zavezujočo informacijo, lahko v roku 15 dni od dneva vročitve zavezujoče informacije vloži pisni ugovor pri Carinski upravi, in sicer:
1. v primeru zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife - glede uvrstitve blaga v nomenklaturo carinske tarife oziroma utemeljitve uvrstitve;
2. v primeru zavezujoče informacije o poreklu blaga - glede opredelitve porekla blaga oziroma utemeljitve določitve porekla ter uvrstitve blaga v nomenklaturo carinske tarife.
(2) Carinska uprava odloči o ugovoru na podlagi dokumentacije, na podlagi katere je bilo potrdilo izdano, lahko pa zahteva predložitev dodatnih dokumentov in podatkov.
(3) Carinska uprava odloči o ugovoru z odločbo, zoper katero je mogoča pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za finance.
3. PODPOGLAVJE: PRAVNI UČINEK ZAVEZUJOČIH INFORMACIJ
10. člen
(uporaba in zavezujoči značaj zavezujočih informacij)
(1) Razen v primerih iz 4.a in 47. člena carinskega zakona lahko zavezujočo informacijo uporabi samo imetnik zavezujoče informacije.
(2) Carinski organi lahko zahtevajo od imetnika zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife, da carinske organe obvesti, da razpolaga z zavezujočo informacijo o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife za blago, ki je predmet postopka pred carinskimi organi.
(3) Organi, pristojni za preverjanje sprejemljivosti zavezujoče informacije o poreklu blaga lahko zahtevajo od imetnika zavezujoče informacije, da jih ob izvrševanju formalnosti obvesti, da razpolaga z zavezujočo informacijo o poreklu za blago v zvezi s katerim izvršuje te formalnosti.
(4) Imetnik zavezujoče informacije se lahko sklicuje na izdano zavezujočo informacijo, samo če:
1. v zadevah z zavezujočo informacijo o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife: dokaže carinskim organom, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza tistemu, navedenemu v predloženi zavezujoči informaciji;
2. v zadevah z zavezujočo informacijo o poreklu blaga: dokaže organom iz tretjega odstavka tega člena, da zadevno blago in okoliščine, na podlagi katerih se določa njegovo poreklo v vseh elementih ustreza blagu in okoliščinam, ki so opisane v informaciji.
4. PODPOGLAVJE: DOLOČBE, KI SE UPORABIJO V
PRIMERU PRENEHANJA VELJAVNOSTI ZAVEZUJOČE INFORMACIJE
11. člen
(merodajen trenutek za uveljavitev sprememb pri izdaji zavezujočih informacij)
(1) Če je sprejet kateri izmed ukrepov ali predpisov, ki so navedeni v šestem odstavku 7. člena carinskega zakona, Carinska uprava sprejme potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da bodo zavezujoče informacije od takrat naprej izdane v skladu s sprejetim ukrepom ali predpisom.
(2) V primeru zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife se za namene iz prejšnjega odstavka upošteva kot merodajni trenutek:
1. v primeru spremembe predpisov iz alinee (i) točke (a) šestega odstavka 7. člena carinskega zakona, ki zadevajo spremembe carinske nomenklature oziroma določajo ali vplivajo na uvrstitev blaga v nomenklaturo carinske tarife - dan začetka uporabe sprememb;
2. v primeru spremembe pojasnjevalnih opomb k nomenklaturi carinske tarife iz alinee (ii) točke (a) šestega odstavka 7. člena carinskega zakona - naslednji dan po njihovi uradni objavi.
(3) V primeru zavezujoče informacije o poreklu blaga se za namene prvega odstavka tega člena upošteva kot merodajni trenutek:
1. v primeru sprememb predpisov iz alinee (i) točke (b) šestega odstavka 7. člena carinskega zakona, ki zadevajo določanje porekla blaga in v primeru sprememb pravil iz alinee (ii) točke (b) šestega odstavka 7. člena carinskega zakona - dan začetka njihove uporabe;
2. v primeru ukrepov iz alinee (ii) točke (b) šestega odstavka 7. člena carinskega zakona, ki zadevajo spremembe pojasnjevalnih opomb po sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o pravilih o poreklu blaga in pravilih o poreklu blaga, sprejetih v okviru mednarodnih pogodb - naslednji dan po njihovi uveljavitvi.
12. člen
(uporaba zavzujoče informacije v skladu s sedmim odstavkom 7. člena carinskega zakona)
Če imetnik zavezujoče informacije, ki v skladu s sedmim odstavkom 7. člena carinskega zakona ni več veljavna, želi uveljaviti možnost uporabe takšne informacije tri meece po njeni razveljavitvi, mora carinskemu organu predložiti vse potrebne dokumente iz katerih je razvidno, da je že pred razveljavitvijo informacije sklenil zavezujoče kupoprodajne pogodbe za zadevnoblago.
3. POGLAVJE: POREKLO BLAGA
1. PODPOGLAVJE: NEPREFERENCIALNO POREKLO BLAGA
13. člen
(osnovni kriteriji)
Nepreferencialno poreklo blaga se ugotavlja na podlagi osnovih kriterijev iz 12. do 14. člena carinskega zakona in posebnih kriterijev, ki jih določa to podpoglavje.
1. oddelek: predelave oz. obdelave, ki spremenijo poreklo
14. člen
(posebni kriteriji za tekstil in tekstilne proizvode ter za nekatere druge proizvode, ki niso tekstil in tekstilni proizvodi)
(1) Ta oddelek določa za tekstil in tekstilne proizvode, ki se uvrščajo v XI. oddelek nomenklature carinske tarife in za nekatere druge proizvode, ki niso tekstil in tekstilni proizvodi vrste obdelav ali predelav, ki, v skladu s kriteriji iz 14. člena carinskega zakona, tem proizvodom dodelijo poreklo države, v kateri je bila obdelava ali predelava opravljena.
(2) Pojem " država " lahko pomeni tretjo državo, skupnost držav ali Republiko Slovenijo.
15. člen
(podrobnejši kriteriji za tekstil in tekstilne proizvode)
(1) Če se v skladu s 14. členom carinskega zakona ugotavlja poreklo tekstila in tekstilnih proizvodov, ki se uvrščajo v XI. oddelek nomenklature carinske tarife, se šteje, da so tekstil oziroma tekstilni proizvodi po poreklu iz tiste države, kjer je bil izvršen celotni postopek predelave.
(2) Kot "celotni postopek predelave" iz prejšnjega odstavka se šteje obdelava oziroma predelava, zaradi katere se pridobljeni proizvod razvršča v drugo tarifno številko nomenklature carinske tarife kot je tarifna številka nomenklature carinske tarife vseh materialov brez porekla, ki so bili uporabljeni v postopku predelave.
(3) Pri ugotavljanju porekla proizvodov iz priloge 4 k tej uredbi kot "celotni postopek predelave" šteje samo postopek, ki je naveden tretjem stolpcu te priloge, ne glede na to, ali pri predelavi teh proizvodov pride do spremembe tarifne številke nomenklature carinske tarife v skladu s prejšnjim odstavkom ali ne. Priloga 4 je sestavni del te uredbe.
(4) Način uporabe pravil iz priloge 4 je določen v uvodnih opombah iz priloge 3 k tej uredbi. Priloga 3 je sestavni del te uredbe.
(5) V skladu s tem členom blago v naslednjih primerih ne pridobi porekla, čeprav je zaradi predelave prišlo do spremembe tarifne številke nomenklature carinske tarife (minimalne oziroma nezadostne obdelave):
1. postopki, ki so potrebni za ohranitev blaga v nespremenjenem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, odstranjevanje pokvarjenih delov ipd.)
2. enostavno odstranjevanje prahu, presejavanje ali izločevanje, sortiranje, klasificiranje (vključno s sestavljanjem v set), pranje, razrezovanje;
3. - zamenjava embalaže ter razdeljevanje in združevanje tovorkov;
- preprosto pakiranje blaga v etuije, vreče, škatle, zaboje; nameščanje na lepenko ali les ipd. ter drugi preprosti postopki pakiranja blaga za prodajo;
4. etiketiranje in označevanje blaga ali njegove embalaže;
5. preprosto sestavljanje delov blaga v popoln proizvod;
6. kombinacija dveh ali več postopkov iz 1. do 5. točke tega odstavka.
16. člen
(podrobnejši kriteriji za proizvode, ki niso tekstil in tekstilni proizvodi iz XI. oddelka nomenklature carinske tarife)
(1) V primeru pridobljenih proizvodov, ki so navedeni v prilogi 5 k tej uredbi, se obdelava ali predelava navedena v tretjem stolpcu te priloge šteje kot postopek ali predelava, ki omogoča pridobitev porekla v skladu s 14. členom carinskega zakona. Priloga 5 je sestavni del te uredbe.
(2) Način uporabe pravil iz priloge 5 je določen v Uvodnih opombah iz priloge 3 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
17. člen
(skupne določbe za vse proizvode)
Kjer seznama v prilogi 4 in 5 k tej uredbi določata, da proizvod pridobi poreklo, če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega določenega odstotka cene franko tovarna pridobljenega proizvoda, imajo pri izračunu tega odstotka naslednji pojmi naslednji pomen:
1. "vrednost" pomeni carinsko vrednost v času uvoza uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v državi, kjer se opravi predelava;
2. "cena franko tovarna" pomeni ceno franko tovarna pridobljenega proizvoda zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega proizvoda;
3. "vrednost, pridobljena na osnovi postopkov sestavljanja" pomeni povečanje vrednosti zaradi sestavljanja, vključno z zaključnimi postopki in postopki preverjanja, ter vgradnje vseh delov po poreklu iz države, kjer se navedeni postopki opravljajo vključno z dobičkom in splošnimi stroški, ki nastanejo v tej državi zaradi teh postopkov.
2. oddelek: posebna pravila za rezervne dele, dodatke in orodje
18. člen
(dodatki, rezervni deli in orodje)
(1) Za dodatke, rezervne dele in orodje, ki se dobavijo skupaj z opremo, strojem, aparatom ali vozilom in tvorijo del njegove standardne opreme, se šteje, da imajo enako poreklo kot ta oprema, stroj, aparat ali vozilo.
(2) Za bistvene rezervne dele za opremo, stroje, aparate ali vozila, ki se sprostijo v prost promet ali izvozijo prej kot oprema, stroji, aparati ali vozila, se šteje, da imajo isto poreklo kot oprema, stroj, aparat ali vozilo samo, če so izpolnjeni pogoji iz 19. člena te uredbe.
19. člen
(pogoji za bistvene rezervne dele)
(1) Domneva iz drugega odstavka prejšnjega člena se lahko upošteva le, če:
1. je to nujno zaradi uvoza v namembno državo ali
2. vključitev bistvenega rezervnega dela v opremo, stroje, aparate ali vozilo v proizvodni proces ne bi preprečila, da bi ta oprema, stroj, aparat ali vozilo dobilo slovensko poreklo ali poreklo države, kjer se opravlja proizvodni proces.
(2) Za opremo, stroje, aparate ali vozila iz prejšnjega člena se šteje blago, ki se razvršča v XVI., XVII. in XVIII. oddelek nomenklature carinske tarife.
(3) Za bistvene rezervne dele iz prvega odstavka tega člena se štejejo deli:
1. brez katerih pravilno delovanje blaga iz prejšnjega odstavka, ki je bilo predhodno sproščeno v prost promet ali predhodno izvoženo ne bi bilo mogoče,
2. ki so značilni za blago iz prejšnjega odstavka in
3. so namenjeni za normalno vzdrževanje blaga iz prejšnjega odstavka in za nadomestitev enakih rezervnih delov, ki so poškodovani ali neuporabni.
20. člen
(dokazovanje porekla v primeru iz člena 18. te uredbe)
(1) Oseba, ki zahteva izdajo potrdila o poreklu blaga za rezervne dele v skladu z 18. členom te uredbe, svoji zahtevi priloži:
1. izjavo, da so rezervni deli, na katere naj se potrdilo nanaša, namenjeni za normalno vzdrževanje opreme, stroja, aparata ali vozila,
2. natančne podatke o opremi, stroju, aparatu ali vozilu, kateremu je rezervni del namenjen in
3. podatke o potrdilu o poreklu blaga, ki je bilo izdano za opremo, stroj, aparat ali vozilo za vzdrževanje katerega je namenjen rezervni del, za katerega se zahteva novo potrdilo o poreklu blaga.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka morajo biti vsebovani tudi v potrdilu o poreklu blaga za uvožene bistvene rezervne dele.
(3) V zvezi s preverjanjem pogojev iz 18. in 19. člena te uredbe lahko pristojni organi zahtevajo tudi, da vložnik zahtevka predloži dodatne dokaze za svoje navedbe, kot npr. račune ali kopije računov, ki se nanašajo na opremo, stroje, aparate ali vozila, pogodbe ali druge dokumente, ki kažejo na to, da je dobava določenega rezervnega dela opravljena v sklopu normalnega vzdrževanja.
3. oddelek: Izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu blaga
21. člen
(dokazovanje porekla blaga in obvezna vsebina potrdila o poreklu blaga)
(1) Če se ob uvozu zahteva dokazovanje porekla blaga, se le-to dokazuje s predložitvijo ustreznega potrdila o poreklu blaga.
(2) Potrdilo o nepreferencialnem poreklu blaga mora:
1. biti izdano s strani zanesljive organizacije ali organa, ki gaje država izdajateljica potrdila in za to ustrezno pooblastila,
2. vsebovati vse podatke, potrebne za identifikacijo blaga, na katerega se nanaša, predvsem pa:
- število tovorkov, njihovo naravo in označbe oziroma številke, ki so na tovorkih,
- tip blaga,
- bruto in neto težo blaga, če to ni mogoče, pa podatke o številu ali volumnu blaga, posebej kadar je to glede na naravo blaga primerneje,
- ime oziroma firmo in sedež dobavitelja blaga ter
3. nedvomno dokazovati, da je blago, na katerega se nanaša po poreklu iz določene države.
(3) Carinski organ lahko sprejme potrdilo iz prejšnjega odstavka, izdano v drugi državi samo, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
(4) Minister, pristojen za ekonomske odnose s tujino določi vrste blaga pri uvozu katerih je treba predložiti potrdilo o poreklu blaga v skladu s tem členom.
22. člen
(postopek za izdajo potrdila o slovenskem poreklu blaga - nepreferencialno poreklo)
(1) Potrdilo o poreklu blaga se izda na podlagi pisnega zahtevka, ki ustreza vzorcu iz priloge 6 k tej uredbi in je njen sestavni del.
(2) Vložnik zahtevka je odgovoren za pravilnost in popolnost podatkov v zahtevku za izdajo potrdila o poreklu blaga in mora na zahtevo pristojnega organa le-temu priskrbeti še dodatne podatke in dokumente, ki dokazujejo njegove navedbe v zahtevku.
23. člen
(pristojnost in pogoji za izdajo potrdila o nepreferencialnem slovenskem poreklu blaga ter dodatno preverjanje podatkov)
(1) Potrdila iz prvega odstavka prejšnjega člena, izdaja Gospodarska zbornica Slovenije na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz priloge 6 k tej uredbi. Potrdila o poreklu morajo biti sestavljena v slovenščini in angleščini ali francoščini.
(2) Gospodarska zbornica Slovenije izda potrdilo o slovenskem poreklu blaga samo, če so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila o poreklu blaga in če blago, na katerega se potrdilo nanaša ustreza kriterijem za pridobitev slovenskega porekla.
24. člen
(poenostavitve pri izdaji potrdil o poreklu blaga in izdaja več izvodov istega potrdila o poreklu blaga)
(1) Glede na okoliščine posameznega primera, če vložnik zahtevka v določenem časovnem obdobju redno izvaža istovrstno blago, lahko Gospodarska zbornica Slovenije odloči, da bo izdala potrdilo o poreklu blaga, ne da bi vložnik moral vsakokrat predložiti posebni pisni zahtevek, vendar pa mora pri tem zagotoviti spoštovanje predpisanih kriterijev in pogojev.
(2) Potrdilo o poreklu blaga se izda v enem izvodu. Na zahtevo vložnika zahtevka in če je to potrebno zaradi trgovanja z zadevnim blagom, se lahko izda več izvodov istega potrdila o poreklu blaga. Na vseh nadaljnjih izvodih mora biti oznaka, da gre za kopijo. Dodatni izvodi morajo biti izdelani na obrazcih, ki ustrezajo vzorcu iz priloge 6 k tej uredbi.
25. člen
(način izpolnjevanja in številčenja potrdil o poreklu blaga)
(1) Zahtevek in potrdilo o poreklu blaga iz prejšnjega člena morata biti izpolnjena s pisalnim strojem (računalnikom) ali v rokopisu, z velikimi tiskanimi črkami, vendar enotno.
(2) Potrdilo o poreklu blaga mora vsebovati serijsko številko, po kateri ga je mogoče identificirati. Potrdilo in zahtevek morata vsebovati isto serijsko številko. Gospodarska zbornica Slovenije lahko številči potrdila o poreklu blaga v skladu z vrstnim redom njihove izdaje.
26. člen
(naknadno izdana potrdila o poreklu blaga)
(1) Potrdilo o poreklu blaga se izjemoma lahko izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če ni bilo izdano ob izvozu zaradi nenamernih napak ali opustitev ali posebnih okoliščin.
(2) V zahtevku za naknadno izdajo potrdila o poreklu baga mora izvoznik navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o poreklu blaga, in navesti razloge za svojo zahtevo.
(3) Gospodarska zbornica Slovenije lahko izda potrdilo o poreklu blaga naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
(4) Potrdila o poreklu blaga, ki so izdana naknadno, morajo v rubriki "Opombe" vsebovati eno od naslednjih navedb:
"ISSUED RETROSPECTIVELY",
"IZDANO NAKNADNO",
"DELIVRE A POSTERIORI"
27. člen
(izdaja dvojnika potrdila o poreklu blaga)
(1) V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o poreklu blaga lahko izvoznik zaprosi Gospodarsko zbornico Slovenije za izdajo dvojnika na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih ima.
Polje "Opombe" dvojnika potrdila o poreklu blaga mora vsebovati eno od naslednjih navedb "DUPLICATE", "DVOJNIK" ali "DUPLICATA".
(2) Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila o poreklu blaga, začne veljati s tem datumom.
28. člen
(izdaja potrdila o poreklu blaga na podlagi predhodno izdanega potrdila)
Če je blago, za katero je izdano potrdilo o nepreferencialnem poreklu blaga, pod carinskim nadzorom in je to potrebno zaradi pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj ali izven carinskega območja, je mogoče na zahtevo upravičenca zamenjati prvotno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga. To potrdilo o poreklu blaga izda carinski organ, pristojen za carinski nadzor nad zadevnim blagom.
29. člen
(hramba zahtevkov)
Gospodarska zbornica Slovenije mora hraniti originale zahtevkov za izdajo potrdil in drugo dokumentacijo, na podlagi katerih je izdala potrdila o poreklu blaga tri leta od poteka leta v katerem je bilo potrdilo izdano.
2. PODPOGLAVJE: PREFERENCIALNO POREKLO BLAGA
30. člen
(kriteriji za ugotavljanje preferencialnega porekla blaga)
(1) Kadar je ugotavljanje porekla blaga potrebno zaradi ugotavljanja upravičenosti preferencialnega carinskega obravnavanja posameznega blaga, se le-to ugotavlja v skladu z nacionalnimi predpisi oziroma mednarodnimi pogodbami, ki določajo takšno obravnavanje.
(2) Če predpisi iz prejšnjega odstavka ne vsebujejo določil o ugotavljanju in dokazovanju preferencialnega porekla blaga, se primerno uporabljajo splošni kriteriji iz 12. do 14. člena carinskega zakona in podrobnejši kriteriji, ki jih za nepreferencialno poreklo določa ta uredba.
31. člen
(dokazovanje preferencialnega porekla blaga)
(1) Preferencialno poreklo blaga se dokazuje s predložitvijo dokazil o poreklu blaga, katerih uporaba je dogovorjena z nacionalnimi predpisi ali mednarodnimi pogodbami, ki določajo preferencialno carinsko obravnavanje.
(2) Če je z mednarodno pogodbo, ki določa preferencialno carinsko obravnavanje določeno, da je mogoče posameznim upravičencem dovoliti kakšne poenostavitve v zvezi z dokazovanjem porekla blaga, izda na podlagi pisnega zahtevka dovoljenje za izvajanje teh poenostavitev Carinska uprava.
(3) Pri izdaji dovoljenj iz prejšnjega odstavka Carinska uprava upošteva predvsem:
1. jamstva vložnika zahtevka v zvezi s pravilnim izvajanjem poenostavljenega postopka,
2. zanesljivost vložnika zahtevka pri vodenju carinskih postopkov.
32. člen
(dokazila o slovenskem poreklu blaga - preferencialno poreklo)
(1) FORM A obrazec, ki dokazuje slovensko poreklo blaga za uveljavljanje preferencialnega obravnavanja blaga na podlagi preferencialnih shem, izdaja Gospodarska zbornica Slovenije, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
(2) Druga dokazila o slovenskem poreklu blaga, ki se uporabljajo za uveljavljanje preferencialnega carinskega obravnavanja (npr. potrdilo o prometu blaga EUR.1), izdajajo carinski organi, če ni z mednarodnimi sporazumi, ki določajo preferencialno carinsko obravnavanje določena pristojnost drugega organa.
33. člen
(izjava dobavitelja)
(1) Dobavitelj blaga v notranjem prometu (v nadaljevanju: domači dobavitelj) mora na zahtevo kupca izdati dokazilo o poreklu blaga - izjavo dobavitelja, če bo za blago, ki ga dobavlja ob izvozu zahtevana izdaja potrdila o preferencialnem poreklu blaga ne glede na to ali bo blago izvoženo v nespremenjenem stanju ali bo predelano, dodelano ali vdelano v drugo blago.
(2) Izjava dobavitelja se lahko izda za vsak posel posebej (kratkoročna izjava) ali za obdobje, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev (dolgoročna izjava).
(3) Izjava dobavitelja iz prvega odstavka tega člena mora ustrezati vsebini vzorca iz priloge 7 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
34. člen
(rok za hrambo zahtevkov)
Zahtevke za izdajo potrdil o preferencialnem poreklu blaga in dokumentacijo morajo pristojni organi hraniti najmanj tri leta od poteka leta, v katerem je bilo potrdilo izdano.
3. PODPOGLAVJE: SPLOŠNO
35. člen
(preprečevanje zlorab)
Če carinski organ ugotovi, da je določena predelava ali obdelava v posamezni državi v smislu prvega odstavka 14. člena carinskega zakona izvršena z namenom, da se zaobidejo predpisi v zvezi z blagom, po poreklu iz te države, se pod nobenim pogojem ne more šteti, da je blago zaradi takšne obdelave ali predelave pridobilo poreklo države, kjer je bila obdelava ali predelava izvršena.
4. POGLAVJE: CARINSKA VREDNOST
1. PODPOGLAVJE: IZVEDBENI PREDPISI ZA DOLOČANJE CARINSKE VREDNOSTI
36. člen
(carinska vrednost)
(1) Carinska vrednost je transakcijska vrednost v skladu s 16. členom carinskega zakona. To je pri prodaji blaga za izvoz zaradi uvoza na carinsko območje dogovorjena, dejansko plačana ali plačljiva cena, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 16. člena carinskega zakona in ki je bila popravljena v skladu z 20. členom carinskega zakona.
(2) Dejansko plačana ali plačljiva cena zajema vsa plačila kupca ali koga drugega, ki jih je ta za uvoženo blago moral ali jih mora plačati prodajalcu ali v njegovo korist. Plačila se lahko opravijo posredno ali neposredno, v gotovini ali drugačni obliki plačila.
(3) Če carinske vrednosti ni mogoče določiti v skladu s 16. členom carinskega zakona, se carinska vrednost določi v skladu s predvidenim vrstnim redom iz 17. do 19. člena carinskega zakona.
(4) Za namene določanja carinske vrednosti v skladu s 16. členom carinskega zakona se za blago, za katerega dogovorjena cena v trenutku, ki je merodajen za vrednotenje, še ni bila plačana, praviloma upošteva cena, ki naj bi bila plačana za izpolnitev obveznosti.
37. člen
(definicije izrazov)
(1) V tem poglavju imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
1. "izdelano blago": tudi pridelano, proizvedeno ali z izkopom pridobljeno blago;
2. "enako blago": blago ki je bilo izdelano v isti državi in je v vseh pogledih enako, vključno s fizičnimi lastnostmi, kakovostjo in slovesom proizvoda. Malenkostne razlike v izgledu blaga ne vplivajo na to, da blago ne bi veljalo za enako, če se sicer v skladu s to definicijo šteje za enako blago;
3. "podobno blago": blago, ki je bilo izdelano v isti državi in ima, čeprav v vseh pogledih ni enako, enake lastnosti in enako materialno sestavo, ki mu omogočajo izpolnjevanje enakih funkcij in zamenljivost po trgovski plati. Pri ugotavljanju, ali je neko blago podobno, je treba med drugim upoštevati tudi kakovost in sloves blaga ter obstoj blagovne znamke;
4. "blago enakega razreda ali vrste": blago, ki sodi v isto skupino ali področje blaga, ki ga izdeluje neka industrija ali industrijska panoga ter vključuje tudi enako in podobno blago.
5. Izraza "enako blago" ali "podobno blago" ne vključujeta blaga, ki vsebuje tehnologije, storitve razvoja, osnutke, načrte in skice, za katere popravek v skladu z 10. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona ni bil opravljen, ker so bile storitve opravljene v Sloveniji.
38. člen
(porazdelitev vrednosti v primeru delnih pošiljk ali pri delni izgubi ali poškodbi pošiljke)
(1) V primeru, da se del večje pošiljke enakega, v okviru ene same transakcije kupljenega blaga, deklarira za sprostitev v prost promet, predstavlja v skladu s prvim odstavkom 16. člena carinskega zakona dejansko plačano ali plačljivo ceno tisti del celotne cene, ki ustreza razmerju med količino deklariranega blaga in celotno količino kupljenega blaga.
(2) Sorazmerno porazdelitev dejansko plačane ali plačljive cene je pred sprostitvijo v prost promet treba opraviti tudi, če se blago, ki je predmet vrednotenja, delno izgubi ali poškoduje.
39. člen
(upoštevanje tujih dajatev)
Kadar dejansko plačana ali plačljiva cena blaga, ki se vrednoti, vsebuje znesek nacionalnih dajatev države porekla ali države izvoznice, se ta znesek ne všteva v carinsko vrednost blaga, če se carinskemu organu dokaže, da je blago bilo ali da bo oproščeno teh dajatev v korist kupca.
40. člen
(upoštevanje faktur)
(1) Pri uporabi 16. člena carinskega zakona se šteje, da je blago prodano za izvoz zaradi uvoza na carinsko območje, če se blago v Sloveniji deklarira za sprostitev v prost promet. V primeru zaporednih prodaj blaga pred njegovim vrednotenjem se lahko upošteva le zadnja prodaja pred vnosom blaga na carinsko območje oziroma zadnja prodaja na carinskem območju, ki se je opravila pred sprostitvijo vrednotenega blaga v prost promet. Če se deklarirana cena nanaša na prodajo blaga, pred zadnjo prodajo, na podlagi katere je bilo blago vnešeno na carinsko območje, je treba carinskemu organu dokazati, da je to prodaja za izvoz blaga zaradi uvoza na carinsko območje.
(2) Pri izvajanje prejšnjega odstavka se upoštevajo 62. in 64. do 67. člena te uredbe.
(3) Če se blago med prodajo in sprostitvijo v prost promet uporablja v tujini, ni nujno, da se transakcijska vrednost uporabi kot carinska vrednost.
(4) Kupcu ni treba izpolnjevati nobenih drugih pogojev, razen da je stranka kupoprodajne pogodbe.
41. člen
(vpliv omejitev na vrednost blaga)
Pri preverjanju, ali obstajajo omejitve iz 3. točke drugega odstavka 16. člena carinskega zakona, je potrebno upoštevati konkreten kupoprodajni posel.
42. člen
(nedoločljivi prodajni pogoji in obveznosti)
(1) Če carinski organ pri določanju carinske vrednosti v skladu s 4. točko drugega odstavka 16. člena carinskega zakona ugotovi, da je kupoprodajni posel ali cena uvoženega blaga odvisna od pogojev ali obveznosti, katerih vrednost je glede na uvoženo blago mogoče določiti, se ta vrednost šteje za posredno plačilo kupca prodajalcu in s tem za del dejansko plačane ali plačljive cene.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če se pogoji ali obveznosti nanašajo na:
(a) dejavnosti, ki jih kupec izvaja za lasten račun, vključno z dejavnostmi v zvezi z nadaljnjo prodajo uvoženega blaga, v skladu z 43. členom te uredbe razen tistih, za katere se opravi popravek v skladu z 20. oziroma 21. členom carinskega zakona, četudi prodajalcu prinašajo koristi ali pa so bile predmet dogovora med kupcem in prodajalcem. Stroški takšnih dejavnosti se pri določanju carinske vrednosti ne vštevajo v dejansko plačano ali plačljivo ceno;
(b) vrednosti storitev, ki jih je v skladu z 20. oziroma 21. členom carinskega zakona treba prišteti dejansko plačani ali plačljivi ceni.
(3) Kot nedoločljivi pogoji in obveznosti, ki izvirajo iz kupoprodajnega posla, se štejejo predvsem primeri, ko:
(a) prodajalec določi ceno za uvoženo blago pod pogojem, da kupec kupi določene količine drugega blaga;
(b) je cena za uvoženo blago odvisna od cene ali cen, po katerih kupec prodaja drugo blago prodajalcu uvoženega blaga;
(c) se cena za uvoženo blago določa na podlagi oblike plačila, ki ni v zvezi z uvoženim blagom.
43. člen
(dejavnosti, ki jih kupec izvaja za lastni račun)
(1) Dejavnosti iz točke (a) drugega odstavka prejšnjega člena so vse dejavnosti, ki se nanašajo na reklamo in pospeševanje prodaje blaga, ter vse dejavnosti v zvezi z jamstvi in garancijami za to blago.
(2) Dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki jih opravi kupec sam, se štejejo za dejavnosti, opravljene za njegov račun, tudi če gre za obveznost kupca, ki je bila dogovorjena s prodajalcem uvoženega blaga.
44. člen
(izkupički iz nadaljnje prodaje)
Dogovorjeno, dejansko plačano ali plačljivo ceno blaga, ki ga jepotrebno vrednotiti, je pri določanju carinske vrednosti mogoče upoštevati tudi v primerih iz 5. točke drugega odstavka 16. člena carinskega zakona, če je ceno mogoče popraviti v skladu z 9. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona.
45. člen
(povezanost med kupcem in prodajalcem)
(1) Kupec in prodajalec sta v skladu s 6. točko drugega odstavka 16. člena carinskega zakona medsebojno povezana le:
(a) če je eden izmed njiju član vodstva podjetja drugega;
(b) če sta oba solastnika ali družbenika iste osebne družbe;
(c) če sta v medsebojnem delovnem razmerju kot delodajalec in delojemalec;
(d) če je katera koli oseba neposreden ali posreden lastnik ali imetnik 5 ali več odstotkov delnic z glasovalno pravico ali dele ev obeh oseb ali pa ima neposreden ali posreden nadzor nad njimi;
(e) če eden izmed njiju neposredno ali posredno nadzira drugega;
(f) če oba neposredno ali posredno nadzira ista tretja oseba;
(g) če skupaj neposredno ali posredno nadzirata isto tretjo osebo ali
(h) če sta v krvnem sorodstvu do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če sta v zakonu ali svaštvu do drugega kolena.
(2) Osebe, ki so med seboj povezane tako, da je ena izmed njih ekskluzivni zastopnik ali ekskluzivni koncesionar druge, se štejejo za medsebojno povezane samo, če zanje velja eden izmed kriterijev iz prejšnjega odstavka.
(3) Za nadziranje druge osebe se šteje razmerje med osebama, v katerem ima ena izmed obeh oseb tolikšen vpliv na poslovanje druge osebe, da le-ta ne more prosto oblikovati cen in sestavljati kalkulacij.
(4) Dogovori o licenčninah se sami po sebi ne štejejo za medsebojno povezanost.
46. člen
(vpliv medsebojne povezanosti na ceno)
(1) Dejstvo, da sta kupec in prodajalec medsebojno povezana v skladu s prejšnjim členom, ne predstavlja zadostnega razloga, da transakcijske vrednosti ne bi bilo mogoče sprejeti kot carinske vrednosti. Če je potrebno, se okoliščine kupoprodajnega posla preučijo in v primeru, da medsebojna povezanost ni vplivala na ceno, se sprejme transakcijska vrednost. Če carinski organ na podlagi informacij deklaranta ali informacij, pridobljenih iz drugih virov, sumi, da je povezanost med kupcem in prodajalcem vplivala na ceno, potem o tem seznani deklaranta in mu da mo nost, da odgovori na ugotovitve carinskega organa.
(2) V primeru kupoprodajnega posla med povezanimi osebami se transakcijska vrednost sprejme in blago ovrednoti v skladu s 16. členom carinskega zakona, če deklarant dokaže, da je ta vrednost zelo blizu eni izmed naslednjih, v istem ali pribli no istem času veljavnih vrednosti:
(a) transakcijski vrednosti pri prodaji enakega ali podobnega blaga za izvoz zaradi uvoza v Slovenijo med kupcem in prodajalcem, ki nista povezana ali
(b) carinski vrednosti enakega ali podobnega blaga, določeni v skladu s 1. ali z 2. točko prvega odstavka 18. člena carinskega zakona.
(3) Pri primerjanju vrednosti blaga iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi razlike glede oblike kupoprodajnega posla, količine blaga, elementov, določenih v 20. členu carinskega zakona, in stroškov, ki jih pri prodaji z njim nepovezanemu kupcu nosi prodajalec.
(4) Primerjave iz drugega odstavka tega člena se izvedejo le na zahtevo deklaranta in slu ijo zgolj za primerjalne namene. V skladu z drugim odstavkom tega člena se ne smejo določati alternativne transakcijske vrednosti.
47. člen
(uporaba transakcijske vrednosti enakega ali podobnega blaga)
(1) Za določanje carinske vrednosti v skladu s 17. členom carinskega zakona se uporabi transakcijska vrednost enakega ali podobnega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za pribli no enako količino blaga, kot je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, potem se upošteva transakcijska vrednost za enako ali podobno blago, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali pa tudi v drugačnih količininah, upoštevajoč naslednji vrstni red:
(a) enaka komercialna raven, vendar v drugačnih količinah;
(b) drugačna komercialna raven, vendar v pribli no enakih količinah;
(c) različna komercialna raven in različne količine.
(2) Transakcijsko vrednost določeno v skladu s prejšnjim odstavkom je treba popraviti za razlike glede komercialnih ravni kupoprodaje in/ali količine, če predlo eni dokumenti omogočajo točne in natanče popravke, ne glede na to, če ti pomenijo povečanje ali zmanjšanje vrednosti.
(3) Če so v transakcijsko vrednost vključeni stroški v skladu s 4. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona, se morajo pri popravkih upoštevati bistvene razlike pri teh stroških med uvoženim blagom in ustreznim enakim ali podobnim blagom, ki izhajajo iz razlik v razdalji in vrsti prevoza.
(4) Če se v skladu s tem členom ugotovi več transakcijskih vrednosti enakega ali podobnega blaga, se za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga uporabi najni ja izmed teh vrednosti.
(5) Pri uporabi tega člena se upošteva transakcijska vrednost blaga, ki ga je izdelala tretja oseba, le v primeru, če carinski organ ne razpolaga s transakcijskimi vrednostmi za enako ali podobno blago, ki ga je izdelala ista oseba kot vrednoteno blago.
(6) Transakcijska vrednost uvoženega enakega ali podobnega blaga je carinska vrednost, ki je bila v skladu s 16. členom carinskega zakona e prej priznana in ki vsebuje popravke v skladu s 4. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona ter z drugim odstavkom tega člena.
48. člen
(deduktivna metoda določanja carinske vrednosti)
(1) V skladu s prvo alineo 1. točke prvega odstavka 18. člena carinskega zakona se od cene blaga odštejejo:
(a) pri prodaji v Sloveniji običajno plačane ali dogovorjene provizije ali običajne trgovske mar e in skupni stroški (vključno s stroški prodaje) za uvoženo blago enakega razreda ali vrste in
(b) običajni stroški prevoza in zavarovanja ter s tem povezani stroški, ki nastanejo v Sloveniji.
(2) Če se niti uvoženo blago niti uvoženo enako ali podobno blago ni prodajalo v istem ali pribli no istem času kot blago, ki je predmet vrednotenja, potem se carinska vrednost uvoženega blaga iz tega odstavka določi, v skladu z določili 1. točke prvega odstavka 18. člena carinskega zakona in prvega odstavka tega člena, na osnovi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago proda v Sloveniji v največji skupni količini kot prvo po uvozu blaga, ki se vrednoti, vendar ne kasneje kot 90 dni po uvozu, in to v stanju, v katerem je bilo uvoženo.
(3) Pri uporabi tega člena je "cena na enoto, po kateri se uvoženo blago proda v največji skupni količini", tista cena, po kateri se proda pri prvi prodaji po uvozu na carinsko območje med nepovezanimi osebami največje število enot blaga.
(4) Za določanje cene na enoto v skladu s tem členom se ne smejo uporabiti primeri prodaj v Sloveniji osebam, ki neposredno ali posredno, brezplačno ali po zni anih cenah dobavljajo blago ali opravljajo storitve iz 5., 6., 7. in 10. točke prvega odstavka 20. člena carinskega zakona v zvezi z izdelavo ali prodajouvoženega blaga.
(5) Čas prve prodaje po uvozu je v skladu z drugim odstavkom tega člena dan opravljene prodaje uvoženega blaga ali uvoženega enakega ali podobnega blaga v dovolj veliki količini za določitev cene za enoto.
49. člen
(metoda izračunane vrednosti)
(1) Carinska vrednost v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena carinskega zakona (izračunana vrednost) se načeloma določa le na podlagi podatkov, ki so na razpolago pri osebah s sedežem ali stalnim prebivališčem v Sloveniji.
(2) Podatke o elementih za izračunano vrednost, ki jih navede sam proizvajalec blaga ali pa posreduje deklarant zaradi določitve carinske vrednosti, lahko Carinska uprava Republike Slovenije s soglasjem proizvajalca preveri tudi v tujini, če pravočasno obvesti pristojni organ te države in ta ne oporeka postopku
preverjanja.
(3) Če se razen podatkov, ki jih je navedel proizvajalec ali v njegovem imenu posredoval deklarant, za določanje carinske vrednosti uporabijo tudi drugi podatki, carinski organ ob upoštevanju 8b. člena carinskega zakona obvesti deklaranta na njegovo zahtevo o uporabljenih podatkih, njihovem izvoru in izračunih na njihovi osnovi.
(4) Kot vrednost materiala in stroškov se v skladu s prvo alineo 2. točke prvega odstavka 18. člena carinskega zakona štejejo tudi stroški iz 2. in 3. točke prvega odstavka 20. člena carinskega zakona.
(5) Kot vrednost stroškov in izdatkov iz tretje alinee 2. točke prvega odstavka 18. člena carinskega zakona se štejejo stroški in izdatki za blago in storitve iz 5., 6., 7. in 10. točke prvega odstavka 20. člena carinskega zakona, ki jih je kupec zagotovil oziroma opravil neposredno ali posredno v zvezi z izdelavouvoženega blaga. Vrednost storitev iz 10. točke prvega odstavka 20. člena carinskega zakona, ki so bile opravljene na carinskem območju, se upošteva le, če se zaračunajo proizvajalcu.
(6) V skladu z drugo alineo 2. točke prvega odstavka 18. člena carinskega zakona se kot vrednost stroškov štejejo neposredni in posredni stroški za izdelavo in prodajo blaga za izvoz, ki niso všteti v prvi alinei 2. točke prvega odstavka 18. člena carinskega zakona.
50. člen
(določanje carinske vrednosti v skladu z 19. členom carinskega zakona)
(1) Carinske vrednosti, določene v skladu z 19. členom carinskega zakona, morajo v največji mo ni meri temeljiti na e poprej določenih carinskih vrednostih.
(2) Metode vrednotenja, ki se uporabijo v skladu z 19. členom carinskega zakona, morajo v največji mo ni meri ustrezati metodam iz 16., 17., in 18. člena carinskega zakona. Omenjene metode se lahko uporabijo v prilagodljivih okvirih, ki ustrezajo zahtevam iz prvega odstavka 19. člena carinskega zakona.
51. člen
(provizije)
(1) V skladu s 1. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona se v carinsko vrednost vštevajo vsa plačila, ki jih kupec plača posrednikom v zvezi s kupoprodajo blaga, če le-ta niso bila vračunana v plačano ali plačljivo ceno.
(2) Nakupne provizije, ki jih plača kupec za posredovanje pri nakupu blaga, se ne vštevajo v carinsko vrednost, če so izkazane ločeno. Nakupne provizije pomenijo plačila kupca njegovemu zastopniku za storitve zastopanja v tujini za nakup blaga, ki se vrednoti.
52. člen
(embalaža)
Če je embalaža namenjena ponovni uporabi pri nadaljnjih uvozih, se na zahtevo deklaranta v carinski vrednosti upoštevajo sorazmerno porazdeljeni stroški.
53. člen
(kraj vnosa na carinsko območje)
Kot kraj vnosa blaga na carinsko območje se štejejo:
(a) carinski mejni prehod - v cestnem in železniškem prometu;
(b) pristanišče raztovarjanja - v pomorskem prometu;
(c) prvo namembno letališče - pri prevozu blaga v zračnem prometu;
(d) kraj, kjer blago prestopi kopensko mejo carinskega območja - za blago, ki se prevaža na drug način.
54. člen
(stroški prevoza in zavarovalnine)
(1) Če je dogovorjena dobava "franko namembni kraj na carinskem območju" in če višine prevoznih stroškov od kraja vnosa na carinsko območje do kraja dobave ni mogoče ugotoviti iz pogodb in drugih predlo enih listin, se v carinsko vrednost vštejejo celotni prevozni stroški.
(2) Če je blago dobavljeno po enotni ceni "franko namembni kraj na carinskem območju", ki ustreza ceni na kraju vnosa, se stroški, ki se nanašajo na transport znotraj carinskega območja, od te cene ne odštevajo. Odbitek se upošteva v primeru, če se carinskemu organu dokaže, da bi bila cena "franko kraj vnosa na carinsko območje" ni ja od enotne cene "franko namembni kraj na carinskem območju".
(3) Če je prevoz brezplačen ali je opravljen z lastnimi vozili kupca, se v carinsko vrednost vštevajo stroški do kraja vnosa na carinsko območje, določeni na osnovi običajno uporabljene tarife za enake načine prevoza. Deklarant mora predložiti dokaze o tako obračunanih stroških.
(4) Stroški zavarovanja za uvoženo blago se v celoti vštevajo v carinsko vrednost.
(5) Poštne pristojbine za blago, ki se prevaža v poštnem prometu, se do namembnega kraja v celoti vštejejo v carinsko vrednost. Izvzete so morebitne dodatne poštne pristojbine, ki se obračunavajo na carinskem območju.
(6) Pristojbine iz prejšnjega odstavka se ne vštevajo v carinsko vrednost blaga, katerega uvoz ni komercialne narave.
(7) Peti in šesti odstavek ne veljata za hitre poštne službe.
55. člen
(blago, ki ga prodajalcu zagotovi kupec)
(1) Blago lahko v skladu s 5., 6. in 7. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona kupec zagotovi prodajalcu posredno ali neposredno. To blago, razen tistega, navedenega v 7. točki prvega odstavka 20. člena carinskega zakona, mora biti nato uporabljeno pri izdelavi uvoženega blaga in v njem vsebovano ali porabljeno.
(2) Blago iz 5. točke prvega odstavka 20. člena carinskega zakona, ki ga je zagotovil kupec, je bilo lahko nabavljeno v kateri koli državi v tujini, vključno z državo prodajalca.
(3) Za blago v skladu s 6. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona se štejeta blago iz 5. točke prvega odstavka 20. člena carinskega zakona, če to ni bilo kupljeno v tujini, in potrošni material.
56. člen
(Stroški za orodja, kalupe, matrice ipd.)
Sorazmerni del vrednosti orodja, kalupov, matric in podobnih proizvodov, uporabljenih pri proizvodnji uvoženega blaga, ki se v skladu s 7. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona všteva v carinsko vrednost uvoženega blaga, je znesek amortizirane vrednosti teh proizvodov, uporabljenih pri proizvodnji uvoženega blaga.
57. člen
(Določila o licenčninah)
(1) Kot nadomestila in stroški iz 8. točke prvega odstavka 20. člena carinskega zakona (v nadaljevanju: licenčnine) se štejejo predvsem plačila za uporabo pravic v zvezi:
(a) s proizvodnjo uvoženega blaga (predvsem patenti, vzorci, modeli in tehnološki know-how);
(b) s ponovno prodajo uvoženega blaga v izvoz (predvsem blagovne in storitvene znamke ter zaščiteni modeli);
(c) z uporabo in nadaljnjo prodajo uvoženega blaga (predvsem avtorske pravice in tehnološki postopki, ki so neločljivo vključeni v uvoženo blago).
(2) Če se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu s 16. členom carinskega zakona, se prištejejo licenčnine k dejansko plačani ceni ali plačljivi ceni za uvoženo blago le, če se to plačilo:
(a) nanaša na blago, ki je predmet vrednotenja in
(b) predstavlja prodajni pogoj za uvoženo blago.
(3) Če je uvoženo blago le del ali dodatna oprema blaga, ki se izdeluje na carinskem območju, lahko licenčnino prištejemo k dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago le, če se licenčnina nanaša na uvoženo blago.
(4) Če se blago uvaža v razstavljenem stanju ali se pred nadaljnjo prodajo samo nebistveno obdela, npr. razredči ali prepakira, to ne izključuje dejstva, da se licenčnina nanaša na uvoženo blago.
(5) Če se licenčnine delno nanašajo na uvoženo blago, delno pa na druge dele ali dodatno opremo, ki se blagu doda po uvozu, ali na storitve po uvozu, se licenčnine porazdelijo zgolj na osnovi objektivnih in določljivih dejstev.
(6) Licenčnina za pravico uporabe blagovne znamke se k dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prišteje le tedaj, kadar:
(a) se licenčnina nanaša na blago, ki je bilo po uvozu ponovno prodano v nespremenjenem stanju ali le nebistveno obdelano oziroma predelano,
(b) se to blago prodaja z blagovno znamko, nameščeno pred uvozom ali po njem in za katero se plačuje licenčnina, ali
(c) kupec nima mo nosti nabave tega blaga pri drugih, s prodajalcem nepovezanih dobaviteljih.
(7) Če kupec licenčnino plača tretji osebi, so pogoji iz drugega odstavka tega člena izpolnjeni le tedaj, če prodajalec ali z njim
povezana oseba zahteva od kupca plačilo tej tretji osebi.
(8) Če je način obračunavanja licenčine odvisen od cene uvoženega blaga, se, dokler ni dokazano nasprotno, domneva, da se plačilo licenčnine nanaša na vrednoteno blago.
(9) Če se znesek licenčnine obračuna neodvisno od cene uvoženega blaga, se lahko plačilo licenčnine prav tako nanaša na vrednoteno blago.
(10) Država, v kateri ima sedež prejemnik licenčnine, pri uporab 8.točke prvega odstavka 20. člena carinskega zakona ni pomembna.
58. člen
(vrednotenje storitev, opravljenih v tujini)
(1) K posebej plačanim storitvam iz 10. točke prvega odstavka 20.člena carinskega zakona sodijo tudi storitve, ki jih je kupec dobavil brezplačno ali po znižani ceni.
(2) Stroški raziskav in osnutkov skic se v skladu z 10. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona ne vštevajo v carinsko vrednost.
59. člen
(upoštevanje pribitnih in odbitnih elementov pri vrednotenju)
(1) Pri določanju carinske vrednosti se nobenih drugih elementov, razen tistih, iz prvega odstavka 20. člena carinskega zakona, ne more prištevati k dejansko plačani ali plačljivi ceni.
(2) Vsak element, ki se ga po določilih prvega odstavka tega člena doda k dejansko plačani ali plačljivi ceni, se mora opirati izključno na objektivna in količinsko določljiva dejstva.
(3) Če so prikazani ločeno od dejansko plačane ali plačljive cene za uvoženo blago, se v carinsko vrednost ne vštevajo naslednji elementi:
(a) prevozni stroški za uvoženo blago, ki so nastali po prispetju blaga na carinsko območje,
(b) plačila storitev za graditev, postavitev, monta o, vzdr evanje ali tehnično pomoč, če so bile te storitve opravljene v zvezi z uvoženim blagom (npr. industrijskimi obrati, stroji ali opremo) po uvozu,
(c) stroški financiranja v skladu s 24.členom carinskega zakona,
(d) nadomestila in stroški za pravico do razmno evanja uvoženega blaga na carinskem območju. Za razmnoževanje (reproduciranje) se šteje predvsem grafično in tridimenzionalno razmnoževanje, zgraditev oziroma izvedba arhitekturnega ali drugega objekta oziroma naprave, fotografiranje, tonsko in vizualno snemanje in prikazovanje ter shranjevanje v elektronski obliki.
(e) nakupne provizije in
(f) uvozne carinske dajatve in druge dajatve, ki jih je treba plačati pri uvozu ali pri prodaji blaga na carinskem območju.
60. člen
(posebnosti glede upoštevanja pribitnih in odbitnih elementov pri vrednotenju)
(1) Ne glede na drugi in tretji odstavek 49. člena te uredbe lahko carinski organ na zahtevo udeleženca dovoli, da se zneski določenih elementov, ki se prištevajo k plačani ali plačljivi ceni, tudi če niso bili količinsko določljivi v trenutku nastanka dolga (drugi odstavek 49. člena te uredbe) oziroma zneski določenih elementov, ki se ne vštevajo v carinsko vrednost, v primerih, ko v trenutku nastanka carinskega dolga niso bili prikazani ločeno (tretji odstavek 49. člena te uredbe) določijo na podlagi posebnih (ustreznih) kriterijev.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se deklarirana carinska vrednost ne šteje kot začasna vrednost v skladu z 142. členom te uredbe.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena je mogoče izdati:
(a) če bi izvedba postopka v skladu s 142. členom te uredbe predstavljala nesorazmerno velike stroške glede na okoliščine primera;
(b) če bi bila uporaba nadomestnih metod vrednotenja v skladu z 17. do 19. členom carinskega zakona glede na okoliščine primera neustrezna;
(c) v primeru obstoja utemeljenih razlogov, da dolgovane uvozne dajatve v nekem obdobju ne bodo zaradi dovoljenja iz prvega odstavka tega člena nižje, kot bi bile, če dovoljenje ne bi bilo izdano;
(d) če izdaja dovoljenja ne vpliva na konkurenčnost gospodarskih subjektov.
61. člen
(upoštevanje finančnih stroškov pri nadomestnih metodah vrednotenja)
Finančni stroški se obravnavajo v skladu s 24. členom carinskega zakona tudi pri uporabi nadomestnih metod vrednotenja iz 17. do 19. člena carinskega zakona.
62. člen
(sprejemljivost transakcijske vrednosti)
(1) Carinske vrednosti uvoženega blaga carinskemu organu ni treba določati na podlagi transakcijske vrednosti, če ta ob upoštevanju drugega odstavka tega člena dvomi, da prijavljena transakcijska vrednost ustreza plačani ali plačljivi ceni iz 16. člena carinskega zakona.
(2) Če obstaja dvom iz prejšnjega odstavka, lahko carinski organ v skladu s petim odstavkom 64. člena te uredbe zahteva predložitev dodatnih podatkov. Če kljub dodatno predlo enim podatkom dvom še vedno obstaja, mora carinski organ deklaranta pred sprejemom dokončne odločitve na njegovo zahtevo pisno obvestiti o razlogih za dvome ter mu zagotoviti ustrezen rok za predložitev pojasnil. O dokončni odločitvi ter o razlogih odločitve mora carinski organ deklaranta obvestiti pisno.
2. PODPOGLAVJE: POSEBNA PRAVILA VREDNOTENJA
1. oddelek: programska oprema
63. člen
(vrednotenje programske opreme za naprave za avtomatsko obdelavo podatkov)
(1) Ne glede na določila 16. do 26. člena carinskega zakona se pri določanju carinske vrednosti pri uvozu nosilcev podatkov, ki vsebujejo podatke ali programska navodila, namenjenih za uporabo v napravah za avtomatsko obdelavo podatkov, upošteva samo vrednost nosilcev podatkov, če je vrednost podatkov ali programskih navodil prikazana ločeno od vrednosti nosilce podatkov.
(2) V skladu s tem členom ne veljajo kot:
(a) "nosilci podatkov": integrirana vezja, polprevodniki in
podobne naprave ali blago, ki vsebuje takšna integrirana vezja
ali naprave;
(b) "podatki in programska navodila": zvočni, kinematografski ali
video posnetki.
3. PODPOGLAVJE: PRIJAVA PODATKOV O CARINSKI
VREDNOSTI IN DOKUMENTI, KI JIH JE TREBA PREDLOŽITI
64. člen
(prijava carinske vrednosti in pripadajoči dokumenti)
(1) Če se carinska vrednost določi v skladu s 16. do 27.členom carinskega zakona, je potrebno skupaj s carinsko deklaracijo pravilno prijaviti podatke, ki se nanašajo na carinsko vrednost uvoženega blaga (v nadaljevanju: prijava carinske vrednosti). Prijava carinske vrednosti se opravi v skladu z navodili iz priloge 8 k tej uredbi na obrazcu DCV, ki ustreza vzorcu obrazca v prilogi 9 k tej uredbi, in po potrebi dopolni z enim ali več obrazci DCV BIS, ki ustrezajo vzorcu obrazca v prilogi 10 k tej uredbi. Priloge 8, 9 in 10 so sestavni del te uredbe.
(2) Pri izvajanju prejšnjega odstavka se primerno uporablja 96. člen te uredbe.
(3) Prijavo carinske vrednosti sme v skladu s prvim odstavkom tega člena vložiti le oseba s stalnim prebivališčem ali sedežem na carinskem območju in ki razpolaga z vsemi podatki za prijavo carinske vrednosti, pri čemer se primerno uporablja drugi odstavek 47. člena carinskega zakona.
(4) Carinski organ lahko ne zahteva predložitve prijave carinske vrednosti v skladu s prvim odstavkom tega člena, če carinske vrednosti blaga ni mogoče določiti v skladu s 16. členom carinskega zakona. V takih primerih mora oseba iz tretjega odstavka tega člena pristojnemu carinskemu organu navesti ali posredovati vse podatke, ki jih ta zahteva za določitev carinske vrednosti na podlagi ustreznega člena carinskega zakona. Podatek mora biti carinskemu organu posredovan v obliki in na način, ki ga ta določi.
(5) Osebe, navedene v tretjem odstavku tega člena, so ob prijavi carinske vrednosti dol ne zagotoviti:
(a) točnost in popolnost podatkov, navedenih v prijavi carinske vrednosti,
(b) verodostojnost dokumentov, predlo enih kot dokazilo teh podatkov in
(c) vse dodatne podatke in predložiti vse listine, ki so potrebne za določanje carinske vrednosti blaga.
65. člen
(primeri, ko ni treba priložiti DCV)
(1) Če to ni nujno za pravilen obračun uvoznih dajatev, carinski organ lahko deklaranta oprosti obveznosti predložitve prijave carinske vrednosti ali njenega dela v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena v naslednjih primerih:
(a) če carinska vrednost ene pošiljke uvoženega blaga ne presega 1,000.000 tolarjev in ne gre za delno pošiljko istega pošiljatelja istemu prejemniku ali
(b) če gre za uvoz, ki ni komercialne narave ali
(c) če prijava ustreznih podatkov ni potrebna za uporabo carinske tarife ali se v tej tarifi predvidene dajatve na osnovi posebnega carinskega predpisa ne zaračunavajo.
(2) Pri uvozu blaga, ki ga isti prodajalec po istih trgovinskih pogojih stalno dobavlja istemu kupcu, lahko carinski organ dovoli, da, podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena v vsaki prijavi carinske vrednosti ni potrebno podati v popolni obliki; mora pa to biti storjeno ob vsaki spremembi navedenih pogojev in najmanj enkrat vsaka tri leta.
(3) Oprostitev v skladu s tem členom lahko carinski organ prekliče in zahteva predložitev obrazca DCV, če ugotovi, da kateri izmed pogojev za to oprostitev ni bil izpolnjen ali ni več izpolnjen.
66. člen
(druge oblike prijave carinske vrednosti)
Pri uporabi sistema za avtomatsko obdelavo podatkov ali če se za neko blago dovoli poenostavitev glede carinskih deklaracij, lahko Carinska uprava dovoli odstopanja od oblike prikaza podatkov, potrebnih za določanje carinske vrednosti.
67. člen
(priloge k prijavi carinske vrednosti)
Oseba iz tretjega odstavka 64. člena te uredbe mora carinskemu organu poleg prijave carinske vrednosti predložiti dva izvoda fakture za uvoženo blago, na osnovi katere je bila prijavljena carinska vrednost. En izvod obdrži carinski organ, drugega pa overi s carinskim žigom in nanj vpiše številko carinske deklaracije ter ga vrne deklarantu.
5. POGLAVJE: VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE
1. PODPOGLAVJE: PREDLOŽITEV BLAGA CARINSKEMU ORGANU
68. člen
(kraj in čas predložitve ter izjema)
(1) V skladu s prvim odstavkom 32. člena carinskega zakona se blago predloži v času uradnih ur na uradnem prostoru carinskega organa ali na drugem mestu, ki ga odobri carinski organ.
(2) Uradni prostor carinskega organa za posamezne vrste prevoza je določen s to uredbo ali pa ga določi carinski organ in to objavi na oglasni deski carinskega organa.
(3) Uradne ure carinskih organov določi direktor Carinske uprave. To se objavi na oglasni deski carinskega organa.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se lahko blago predloži carinskemu organu izven časa njegovih uradnih ur in izven uradnega prostora. Morebitne stroške v zvezi s takšno predložitvijo, ki jih določi direktor Carinske uprave, nosi deklarant.
69. člen
(predpregled in odvzem vzorcev pred začetkom carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga)
(1) Predpregled blaga iz 33. člena carinskega zakona se dovoli na podlagi ustnega zahtevka udeleženca glede na okoliščine posameznega primera. Za odvzem vzorcev je vedno potrebno vložiti pisni zahtevek.
(2) Pisni zahtevek udeleženec podpiše in ga vloži pri carinskem organu, kjer je predloženo blago. Vsebovati mora naslednje podatke:
- ime in naslov vložnika zahtevka
- podatek, kje se nahaja blago
- številko skupne prijave, če je bila vložena, razen če carinski organ sam ne vpiše tega podatka ali podatek o predhodnem carinskem postopku ali podatke o prevoznem sredstvu, na katerem se blago nahaja
- vse druge potrebne podatke za identifikacijo blaga
(3) Če carinski organ ugodi pisnemu zahtevku , izda odločbo v obliki uradnega zaznamka na zahtevku. V primeru odvzema vzorcev, določi tudi količino blaga, ki jo je dovoljeno vzeti.
(4) Predpregled blaga in odvzem vzorcev se izvedeta pod nadzorom in način, ki ga določi carinski organ.
(5) Udeleženec nosi riziko in stroške razpakiranja, tehtanja, prepakiranja in vseh drugih postopkov z blagom ter stroške analize.
(6) Vzeti vzorci se upoštevajo pri določitvi količine blaga, za katero se dovoli določena carinsko dovoljena raba ali uporaba. Če se odvzeti vzorci pri analizi uničijo ali poškodujejo, tako da nimajo več nikakršne uporabne vrednosti, zanje ne nastane carinski dolg. Z odpadki in ostanki se ravna v skladu s četrtim
odstavkom 141. člena carinskega zakona.
2. PODPOGLAVJE: SKUPNA PRIJAVA
70. člen
(listine, ki se lahko uporabijo kot skupna prijava)
(1) Skupno prijavo izpolnjeno na obrazcu iz prvega odstavka 35. člena carinskega zakona podpiše vlagatelj. Vzorec obrazca je v prilogi 11 k tej uredbi in je njen sestavni del.
(2) Carinski organ sprejme skupno prijavo, vnese predpisane podatke in jo shrani, da bi lahko preveril ali je za navedeno blago zahtevana ena od carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga v rokih iz 37. člena carinskega zakona.
(3) Če je bilo blago pred predložitvijo v tranzitnem postopku, je skupna prijava izvod tranzitne deklaracije namenjen namembnemu organu.
(4) Carinski organ lahko dovoli, da se skupna prijava vloži z uporabo računalniške obdelave podatkov. V tem primeru se smiselno uporabi drugi odstavek tega člena.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov pa se skupna prijava obvezno vloži na predpisanem obrazcu, če carinski organ to zahteva.
71. člen
(odgovornost za blago)
(1) Oseba iz tretjega odstavka 34. člena carinskega zakona mora, kadar koli carinski organ to zahteva, ponovno pokazati nedotaknjeno blago, navedeno v skupni prijavi, ki ni bilo raztovorjeno s prevoznega sredstva, dokler za blago ni določena vrsta carinsko dovoljene rabe ali uporabe.
(2) Vsaka oseba, ki razpolaga z raztovorjenim blagom, zaradi prevoza ali skladiščenja, mora pokazati nedotaknjeno blago, kadar koli carinski organ to zahteva.
3. PODPOGLAVJE: ZAČASNA HRAMBA BLAGA
72. člen
(prostor za začasno hrambo blaga)
(1) Začasna shramba je prostor iz drugega odstavka 38. člena carinskega zakona, ki je stalno odobren za začasno hrambo blaga.
(2) Za začasno shrambo, ki je ne upravlja carinski organ, lahko ta zaradi zagotavljanja uporabe carinskih predpisov zahteva tudi:
- soključarstvo carinskega organa z upravljalcem začasne shrambe,
- da upravljalec začasne shrambe vodi takšno evidenco o blagu, ki omogoča spremljanje gibanja blaga.
73. člen
(shranjevanje blaga v začasno shrambo)
Začasno hranjeno blago se shrani v začasno shrambo s skupno prijavo.
74. člen
(odgovornost za izvajanje ukrepov, ki jih zahteva carinski organ)
Razen v primerih iz 42. člena carinskega zakona in v primeru prodaje blaga mora oseba, ki je vložila skupno prijavo, upoštevati ukrepe carinskega organa iz prvega odstavka 40. člena carinskega zakona in nositi nastale stroške. Če skupna prijava ni vložena, je odgovorna za izvršitev teh obveznosti oseba, ki bi v skladu s tretjim odstavkom 34. člena carinskega zakona morala vložiti skupno prijavo.
4. PODPOGLAVJE: POSEBNE DOLOČBE, KI SE
UPRABLJAJO ZA BLAGO, KI SE POŠILJA PO MORJU IN PO ZRAKU
1. oddelek: splošno
75. člen
(kraj predložitve)
Če se blago pripelje na carinsko območje po morju ali po zraku in če se samo z enim prevoznim dokumentom ter z isto vrsto prevoza, brez pretovarjanja, pošilja v drugo pristanišče ali na drugo letališče na carinskem območju, se blago carinskemu organu predloži v pristanišču ali na letališču, kjer se blago raztovori ali pretovori.
2. oddelek: posebne določbe za ročno in oddano prtljago potnikov
76. člen
(definicije)
V tem poglavju šteje za:
- domače letališče: vsako letališče na carinskem območju;
- mednarodno domače letališče: vsako letališče na carinskem območju, na katerem se sme z dovoljenjem poblaščenih organov opravljati promet s tujino;
- domači let: let zrakoplova med dvema letališčema na carinskem območju brez vmesnega pristanka, ki se ne začne in ne konča na letališču, ki ni na carinskem območju;
- domače pristanišče: katero koli pomorsko pristanišče na carinskem območju;
- plovbo skozi slovensko teritorialno morje: plovba plovila, ki opravlja redni promet med dvema ali več domačimi pristanišči brez vmesnih pristankov;
- plovilo za razvedrilo: zasebno plovilo za potovanje po željah uporabnikov;
- zrakoplov splošne kategorije: zrakoplov, ki se ne uporablja za prevoz proti plačilu in/ali najem ali za dela v zraku oziroma komercialno dejavnost:
- prtljago: vsi predmeti, ki jih imajo potniki kakor koli s seboj zaradi potovanja.
77. 10. člen
(vrste prtljage)
V tem poglavju se prtljaga v zračnem prometu šteje za:
- oddano prtljago, če je predana v prevoz na odhodnem letališču in če oseba med letom ali ob vmesnih pristankih, do prtljage nima dostopa;
- ročno prtljago, če jo oseba prinese v kabino zrakoplova ali je med pevozom oseba lahko prišla v stik s prtljago.
78. člen
(kraj, kjer se opravijo formanosti)
Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na:
1. ročno in oddano prtljago oseb, ki začnejo potovanje z zrakoplovom, ki prihaja s tujega letališča in ki po vmesnem pristanku na domačem letališču nadaljuje pot do drugega domačega letališča, se opravijo na tem zadnjem domačem letališču, pod pogojem, da je to mednarodno letališče; v tem primeru se za to prtljago upoštevajo predpisi, ki veljajo za prtljago oseb, ki prihajajo iz tujine, če te ne morejo dokazati carinskim organom, da je blago, ki se v prtljagi nahaja, domače blago;
2. ročno in oddano prtljago oseb, ki začnejo potovanje z zrakoplovom, ki ima vmesni pristanek na drugem domačem letališču,preden ta nadaljuje pot na tuje letališče, se opravijo na odhodnem letališču, pod pogojem, da je to mednarodno letališče; v tem primeru se kontrola ročne prtljage lahko opravi na letališču, na katerem zrakoplov opravi vmesni pristanek z namenom, da se ugotovi, ali blago, vsebovano v ročni prtljagi zadostuje pogojem za prost promet na carinskem območju.
3. osebno prtljago oseb, ki uporabljajo storitve pomorskega plovila za promet s tujimi pristanišči, se opravi v pristanišču za mednarodni promet, kjer se taka prtljaga natovori ali raztovori.
79. člen
(izjeme glede kraja, kjer se opravijo formalnosti)
Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago oseb:
1. na plovilu za razvedrilo, se izvedejo v katerem koli slovenskem pristanišču, ne glede na zastavo plovila in ne glede na to, kam je namenjeno;
2. v zrakoplovu splošne kategorije se izvedejo:
- ob prihodu na prvem letališču, ki mora biti mednarodno domače letališče, za zrakoplove, ki prihajajo s tujega letališča, če zrakoplov po vmesnem pristanku nadaljuje pot do drugega domačega letališča;
- na zadnjem mednarodnem domačem letališču, če gre za zrakoplov, ki prihaja iz domačega letališča in po vmesnem pristanku nadaljuje pot na letališče v tujini.
80. člen
(natovarjanje in pretovarjanje prtljage)
(1) Če se prtljaga, ki prihaja na domače letališče z zrakoplovom s tujega letališča, na tem domačem letališču pretovarja v zrakoplov, ki nadaljuje let v carinskem območju, se:
- vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, izvedejo na domačem letališču, kjer se potovanje zaključi, pod pogojem, da je to mednarodno letališče;
- vse kontrole ročne prtljage izvedejo na prvem domačem mednarodnem letališču; izjemoma, če se pokaže potreba po kontroli oddane prtljage, se lahko izvede dodatna kontrola na domačem mednarodnem letališču, kjer se potovanje zaključi;
- kontrola oddane prtljage lahko izvede na prvem domačem letališču samo izjemoma, če se pokaže potreba po kontroli ročne prtljage.
(2) Če se na domačem letališču natovori prtljaga na zrakoplov, ki leti na drugo domače letališče ter se na drugem domačem letališču pretovori na zračno plovilo, namenjeno na tuje letališče, se:
- vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, izvajajo na domačem letališču, kjer se potovanje začne, pod pogojem, da je to mednarodno domače letališče;
- vse kontrole ročne prtljage izvedejo na zadnjem domačem mednarodnem letališču; pred tem se lahko kontrola te prtljage izvede na letališču, kjer se potovanje začne, samo izjemoma, če se pokaže, da je to po kontroli oddane prtljage nujno potrebno;
- dodatne kontrole oddane prtljage lahko izvedejo na zadnjem domačem letališču samo izjemoma, če se pokaže potreba po pregledu ročne prtljage.
(3) Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago, ki prihaja na domače letališče v javnem zračnem prevozu s tujega letališča in se na tem letališču pretovori na zrakoplov splošne kategorije, ki je namenjen za let na carinskem območju, se izvedejo na letališču, kjer se javni zračni prevoz zaključi.
(4) Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago, ki se na na domačem letališču natovori na zrakoplov splošne kategorije, ki je namenjen za let na carinskem območju, zato da bi se na drugem domačem letališču pretovorila na zrakoplov v javnem zračnem prevozu, namenjen na tuje letališče, se izvedejona domačem letališču, kjer se ta javni zračni prevoz začne.
81. člen
(označevanje prtljage)
(1) Oddana prtljaga, registrirana na domačem letališču, se označi s priponko ali nalepko, ki jo pritrdi na prtljago na domačem letališču pristojni delavec ob prevzemu prtljage.
2) Vzorec nalepke oziroma priponke iz prejšnjega odstavka in opis njenih tehničnih značilnosti je v prilogi 12 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
6. POGLAVJE: CARINSKE DEKLARACIJE - OBIČAJNI POSTOPEK
1. PODPOGLAVJE: PISNE CARINSKE DEKLARACIJE
1. oddelek: splošno
82. člen
(deklaracija za več vrst blaga)
Če je z eno carinsko deklaracijo zajeto blago, ki se uvršča v dve ali več postavk nomenklature carinske tarife, se podatki za posamezno postavko štejejo kot samostojna deklaracija.
83. člen
(elektronske deklaracije)
(1) Če carinski deklarant uporablja sistem računalniške izmenjave podatkov za vložitev carinske deklaracije, lahko Carinska uprava odobri, da se lastnoročni podpis nadomesti z drugo vrsto identifikacije, vendar le če so izpolnjeni tehnični in upravni pogoji, ki jih določi Carinska uprava.
(2) Carinska uprava lahko dovoli, da se deklaracije, vložene preko sistema računalniške izmenjave podatkov, neposredno potrdijo v okviru tega sistema, namesto ročnega oziroma mehanskega potrjevanja z žigom in podpisom pristojnega carinskega delavca.
(3) Pod pogoji in na način, ki ga določi Carinska uprava, se lahko dovoli, da se posamezni podatki v pisni carinski deklaraciji nadomestijo s tem, da se pošljejo pristojnemu carinskemu organu v elektronski obliki.
84. člen
(hramba spremljajočih dokumentov)
Dokumente, ki spremljajo carinsko deklaracijo hrani carinski organ, razen če ta ne odloči drugače ali če deklarant potrebuje te dokumente za druge namene. V tem primeru morajo carinski organi zagotoviti, da teh dokumentov ne bo več mogoče uporabiti drugače kot dokazilo o količini ali vrednosti blaga, na katerega
se nanašajo.
85. člen
(vložitev carinske deklaracije in predložitev blaga)
(1) Carinska deklaracija se vloži pri carinskem organu, kjer je blago predloženo. Carinska deklaracija se lahko vloži takoj, ko je blago predloženo.
(2) Carinski organ lahko dovoli, da se carinska deklaracija vloži prej preden se predloži blago. V tem primeru carinski organ določi rok, v katerem mora biti blago predloženo, pri čemer upošteva okoliščine posameznega primera. Če blago ni predloženo v tako določenem roku, se šteje, kot da deklaracija sploh ni bila vložena.
(3) Če je carinska deklaracija vložena prej, preden je blago, na katerega se nanaša, prispelo do carinskega organa ali do drugega kraja, določenega s strani carinskega organa, se lahko sprejme šele, ko je blago predloženo carinskemu organu.
86. člen
(čas vložitve carinske deklaracije)
(1) Carinska deklaracija se vloži v času uradnih ur pristojnega carinskega organa.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pristojni carinski organ na zahtevo deklaranta dovoli, da se deklaracija vloži izven časa njegovih uradnih ur. Morebitne stroške nosi deklarant.
(3) Vsaka deklaracija, ki se vloži pri pooblaščenem delavcu carinskega organa na drugem mestu, ki ga odobri carinski organ v soglasju z upravičencem, se šteje, da je bila vložena pri tem carinskem organu.
(4) Stroške predložitve deklaracije izven uradnih ur carinskega organa ter stroške vložitve deklaracije na drugem mestu v skladu s prejšnjim odstavkom določi direktor Carinske uprave.
87. člen
(označitev datuma sprejema)
Datum sprejema carinske deklaracije mora biti zabeležen na njej.
88. člen
(sprememba podatkov v carinski deklaraciji in datum sprejema)
Carinski organ lahko dovoli oziroma zahteva, da se sprememba podatkov v carinski deklaraciji v skladu s 50. členom carinskega zakona izvrši tako, da se vloži nova carinska deklaracija, ki nadomesti prvotno vloženo. V tem primeru se kot datum sprejema carinske deklaracije, ki je merodajen za določitev dajatev in
uporabo drugih pravil o zadevnem carinskem postopku, šteje datum sprejema prvotne deklaracije.
2. oddelek: obrazec pisne carinske deklaracije
89. člen
(definicije izrazov)
V tem podpoglavju imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
(a) "komplet ECL": osemlistni komplet listov 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 oziroma petlistni komplet listov 1/6, 2/ 7, 3/8 in 4/5 oziroma 5/4;
(b) "set ECL": listi ECL, potrebni za izvedbo izbranega carinskega postopka;
(c) "dvonamenska uporaba": uporaba ustreznih setov iz petlistnega kompleta, ko je potrebno na listih ECL prečrtati neuporabljeno številčno oznako;
(d) "polje": del ECL, ločen s črto in označen s številko ali veliko tiskano črko in tekstualnim opisom;
(e) "podpolja": vidno označeni deli polja, ki jih štejemo od leve proti desni;
(f) "dopolnilo ECL": obrazec, ki je sestavni del ECL in se uporablja, če se v pošiljki deklarira blago, uvrščeno v več kot eno devetmestno oznako nomenklature carinske tarife.
90. člen
(uporaba obrazcev za pisne deklaracije)
(1) ECL se uporablja kot obrazec za pisne carinske deklaracije za začetek katerega koli carinskega postopka in za ponovni izvoz blaga iz carinskega območja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za pisne carinske deklaracije uporabijo tudi drugi obrazci, če to omogočajo carinski predpisi za zadevni carinski postopek, ki se izpolnijo na način, določen za njihovo uporabo. Po potrebi se dopolnijo s podatki, ki so potrebni za zahtevani carinski postopek.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena ne preprečujeta:
- opustitve pisne carinske deklaracije v skladu s 106. do 117. členom te uredbe;
- opustitve pisne carinske deklaracije na obrazcu iz prvega odstavka tega člena, kadar se za poštne pošiljke v skladu s 118. in 119. členom te uredbe uporabljajo posebna pravila;
- uporabe posebnih obrazcev, ki poenostavljajo deklaracijo v posameznih primerih, vendar le, če Carinska uprava odobri takšne posebne obrazce;
- uporabe nakladnic v tranzitnem postopku, kadar pošiljko sestavlja več vrst blaga;
- tiskanja izvoznih, tranzitnih in uvoznih carinskih deklaracij ter dokumentov, ki dokazujejo carinski status blaga na uradnih ali zasebnih računalniških sistemih in če je to potrebno, na praznih listih papirja;
- tiskanja ECL obrazcev preko računalniškega sistema za izdelavo carinskih deklaracij, če je tak sistem odobrila Carinska uprava.
91. člen
(osem- in petlistni komplet)
(1) Enotna carinska listina se predloži v setih, ki jih sestavljajo listi, potrebni za izvedbo formalnosti zahtevanega carinskega postopka.
(2) Kadar se pred tranzitnim postopkom zahteva drug carinski postopek, se lahko predloži set, sestavljen iz listov, potrebnih za izvedbo formalnosti tranzitnega in predhodnega postopka.
(3) Seti, na katere se nanašata prvi in drugi odstavek, so sestavljeni:
- bodisi iz listov osemlistnega kompleta, v skladu z vzorcem iz priloge 13 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, ali
- ali iz listov petlistnega dvonamenskega kompleta, v skladu z vzorcem iz priloge 15 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
(4) Ne glede na tretji odstavek 90. člena, 101. do 105. člena ali 142. do 177. člena te uredbe se lahko obrazci deklaracij dopolnijo, kadar je to potrebno, z enim ali več dopolnilnih obrazcev (v nadaljevanju: dopolnila ECL), predlo enih v setih, ki vsebujejo izvode, potrebne za izvedbo izbranega carinskega postopka. Dopolnila so sestavni del enotne carinske listine, na katero se nanašajo.
(5) Oblika in vsebina setov dopolnil ECL, ki jih sestavljajo bodisi listi iz osemlistnega kompleta ali listi dvonamenskega petlistnega kompleta je določena v prilogah 14 in 16 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del.
(6) Na glede na četrti odstavek tega člena lahko carinski organ določi, da se dopolnilni obrazci ne smejo uporabljati, kadar se za predložitev takih deklaracij uporablja računalniški sistem.
92. člen
(omejitev odgovornosti deklaranta)
(1) Če se en set ECL uporabi za izpeljavo tranzitnega in predhodnega carinskega postopka, je v skladu s 47.a členom carinskega zakona vsaka stranka odgovorna samo za tiste podatke, ki se nanašajo na carinski postopek, v katerem ona nastopa kot deklarant ali glavni zavezanec ali pooblaščenec enega od njiju.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom mora deklarant, ki uporablja ECL, izdan v zvezi s predhodnim carinskim postopkom, pred vložitvijo lastne deklaracije preveriti točnost obstoječih podatkov v poljih ECL, za katere je on odgovoren kakor tudi uporabnost teh podatkov za zadevno blago in carinski postopek, ki ga je zahteval. Po potrebi mora deklarant te podatke dopolniti.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka mora deklarant nemudoma obvestiti carinski organ, pri katerem je bila deklaracija vložena, če je odkril kakršna koli neskladja med zadevnim blagom in obstoječimi podatki. V tem primeru mora deklarant svojo carinsko deklaracijo izpolniti na novem obrazcu ECL.
93. člen
(dolžnost carinskih organov v primeru uprabe ene ECL za več zaporednih carinskih postopkov)
Če se ECL uporabi za več zaporednih carinskih postopkov, carinski organ preveri, da se podatki na deklaracijah za različne carinske postopke med seboj ujemajo.
94. člen
(izpolnjevanje ECL)
Enotna carinska listina mora biti izpolnjena v skladu z navodili v prilogi 19 k tej uredbi in vsemi dodatnimi predpisanimi pravili. Priloga 19 je sestavni del te uredbe.
95. člen
(kodeks šifer)
Šifre, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju ECL in dopolnila ECL so v prilogi 20 k tej uredbi in so njen sestavni del.
96. člen
(opis enotne carinske listine)
(1) ECL in dopolnilo ECL sta formata 210 x 297 mm, lahko sta krajša 5 mm ali daljša 8 mm. Papir mora biti samokopirni, najmanjše mase 44 gramov na kvadratni meter in ne sme vsebovati celuloze.
(2) Polja ECL morajo biti razporejena v desetinah inča v horizontalni in šestinah inča v vertikalni smeri (računalniški izpis).
(3) Obrazec je natiskan na belem papirju v zeleni barvi. Polja 1 (prvo in tretje podpolje), 2, 3, 4, 5, 6, 8, 15, 17, 18, 19, 21, 25, 27, 31, 32, 33 (prvo podpolje), 35, 38, 40, 44, 50, 51, 52, 53, 55 in 56 na listih z zaporedno številko 1, 4, 5, in 7 so zelene barve, medtem ko so druga polja in listi z zaporedno številko 2, 3, 6 in 8 bele barve.
(4) Polje 1 (prvo in tretje podpolje), 2, 3, 31, 32, 33 (prvo podpolje), 35, 38, 40 in 44 dopolnila ECL so na listih 1, 4, 5 in 7 zelene barve, medtem ko so druga polja in listi z zaporedno številko 2, 3, 6 in 8 bele barve.
(5) Obarvana polna črta ob desnem robu je široka 3 mm. Prekinjena črta je sestavljena iz barvnih kvadratkov 3 x 3 mm in trimilimetrskih presledkov. Med prekinjeno in polno črto dvonamenskega seta iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika je presledek širine 1 mm.
(6) Samokopirna polja ECL so določena v prilogah 17 in 18 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del.
(7) Carinska uprava lahko zahteva, da se na obrazcih ECL natisne naziv in naslov tiskarja ali druga identifikacijska oznaka.
3. oddelek: dokumenti, ki se priložijo carinski deklaraciji
97. člen
(Sprostitev v prost promet)
(1) Deklaraciji za sprostitev blaga v prost promet se priložijo naslednji dokumenti:
(a) račun in ostale komercialne listine, na podlagi katerih je prijavljena carinska vrednost blaga v skladu 68. členom te uredbe;
(b) pravilno izpolnjena deklaracija o carinski vrednosti blaga, če je to potrebno v skladu s 64. členoma te uredbe;
(c) dokumenti, potrebni za preferencialno obravnavanje blaga ali uporabo drugih ukrepov, ki odstopajo od veljavnih predpisov za deklarirano blago;
(d) vsi drugi dokumenti, potrebni za izvajanje predpisov, ki urejajo sprostitev deklariranega blaga v prost promet.
(2) Carinski organi lahko zahtevajo, da se ob vložitvi deklaracije predložijo prevozne listine oziroma listine v zvezi s predhodnim carinskim postopkom. Kadar se ena vrsta blaga predlož v dveh ali več tovorkih / pošiljkah, lahko zahtevajo tudi predložitev seznama pošiljk ali enakovrednega dokumenta, v
katerem je navedena vsebina posameznega tovorka/pošiljke.
(3) Če se v skladu s 66. členom carinskega zakona uporabi enotna carinska stopnja ali je blago lahko oproščeno plačila uvoznih dajatev, ni treba zahtevati dokumentov iz točk a, b in c prvega odstavka tega člena, razen če carinski organ meni, da so ti dokumenti potrebni zaradi pravilne uporabe predpisov, ki urejajo sprostitev zadevnega blaga v prost promet.
98. člen
(tranzit blaga)
(1) Tranzitni deklaraciji mora biti prilo ena prevozna listina. Odhodni carinski organ lahko odpusti obveznost predložitve te listine v trenutku izvajanja formalnosti za začetek tranzitnega postopka. Na zahtevo carinskega ali drugega pristojnega organa pa je treba prevozno listino predložiti kadarkoli med prevozom.
(2) Ne glede na poenostavitve se carinski dokument za izvoz ali ponovni izvoz blaga s carinskega območja ali kateri koli drug dokument z enakim učinkom predloži odhodnemu carinskemu organu skupaj s tranzitno deklaracijo, na katero se nanaša.
(3) Carinski organi lahko, glede na okoliščine, zahtevajo predložitev dokumenta v zvezi s predhodnim carinskim postopkom.
99. člen
(postopki z ekonomskim učinkom)
(1) ECL za začetek carinskega postopka z ekonomskim učinkom, razen začasnega izvoza na oplemenitenje, morajo biti priloženi:
(a) dokumenti iz 97. člena te uredbe, razen če gre za skladiščenje blaga v carinskem skladišču tipa A,B,C, E ali F, ko je potrebno priložiti listino, iz katere je razvidna masa, število tovorkov, količina in trgovski opis blaga.
(b) dovoljenje za zadevni carinski postopek ali kopijo zahtevka za dovoljenje, kadar se uporabi drugi odstavek 237. člena te uredbe, razen v primerih začetka postopka carinskega skladiščenja ali pri uporabi tretjega odstavka 248. člena, tretjega odstavka 326. člena ali čertega odstavka 360. člena te uredbe.
(2) Deklaraciji za začetek postopka začasnega izvoza na oplemenitenje morajo biti priloženi naslednji dokumenti:
(a) dokumenti iz 100. člena te uredbe in
(b) dovoljenje za postopek ali kopija zahtevka za dovoljenje, kadar se uporabi tretji odstavek 409. člena te uredbe, razen v primeru uporabe drugega odstavka 418. člena te uredbe.
(3) Drugi odstavek 97. člena te uredbe velja tudi za deklaracije za začetek vsakega postopka z ekonomskim učinkom.
(4) Carinski organi lahko dovolijo, da se dokumenti, na katere se nanašata točka (b) prvega odstavka in točka (b) drugega odstavka tega člena, hranijo pri imetniku dovoljenja, namesto da se priložijo deklaraciji.
100. člen
(izvoz in ponovni izvoz)
(1) Izvoznim deklaracijam ali deklaracijam za ponovni izvoz morajo biti prilo eni vsi dokumenti, potrebni za pravilen izračun izvoznih dajatev in uporabo drugih določb za izvoz zadevnega blaga.
(2) Pri izvajanju prejšnjega odstavka se uporablja drugi odstavek 97. člena te uredbe.
2. PODPOGLAVJE: CARINSKE DEKLARACIJE,
VLOŽENE Z UPORABO SISTEMA RAČUNALNIŠKE IZMENJAVE PODATKOV
101. člen
(elektronska izmenjava podatkov)
(1) V skladu s točko (b) prvega odstavka 46. člena carinskega zakona lahko Carinska uprava dovoli vložitev carinske deklaracije s pomočjo elektronske izmenjave podatkov.
(2) Carinska uprava ob izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka odloči tudi, ali mora deklarant kljub odobreni elektronski izmenjavi podatkov vložiti pisno carinsko deklaracijo ali ne.
(3) Kadar se za zaključek drugih formalnosti zahteva papirni izvod carinske deklaracije, se ta, na zahtevo deklaranta, predloži in overi bodisi pri pristojnem carinskem organu bodisi v skladu z drugim odstavkom 83. člena te uredbe.
102. člen
(dovoljenje)
(1) Dovoljenje za elektronsko izmenjavo podatkov izda Carinska uprava vsakemu zainteresiranemu udele encu posebej na njegovo pisno zahtevo. Obvezno vsebino zahtevka in dovoljenja določi direktor Carinske uprave.
(2) Opis strukture elektronskih sporočil določi direktor Carinske uprave in je sestavni del dovoljenja.
103. člen
(vložitev deklaracije in izvedba postopka)
(1) Šteje se, da je deklaracija s pomočjo elektronske izmenjave podatkov vlo ena pri carinskem organu v trenutku, ko ta sprejme elektronsko sporočilo. Eno elektronsko sporočilo lahko vsebuje več deklaracij, vendar carinski organ vodi postopek za vsako deklaracijo posebej.
(2) V primerih, ko Carinska uprava v skladu z drugim odstavkom 101. člena te uredbe zahteva predložitev pisne deklaracije, določi trenutek vložitve deklaracije v dovoljenju.
(3) Carinska uprava v primeru elektronsko predlo ene carinske deklaracije določi način izvajanja 133. člena te uredbe.
104. člen
(vsebina vrnjenega sporočila)
(1) Carinski organ potrdi prejem paketa elektronskih podatkov s povratnim sporočilom, ki vsebuje vsaj dogovorjene identifikacijske podatke vsake deklaracije, vrsto odkritih napak, če je nepravilna, oziroma evidenčno številko carinske deklaracije in datum sprejema, če je deklaracija pravilna.
(2) Sporočilo lahko vsebuje tudi podatke o načinu pregleda blaga in prepustitvi blaga deklarantu.
105. člen
(Elektronska izmenjava drugih podatkov)
Carinska uprava lahko dovoli tudi elektronsko izmenjavo drugih dokumentov za začetek izbranega carinskega postopka.
3. PODPOGLAVJE: USTNE IN DRUGE DEKLARACIJE
1. oddelek: ustne carinske deklaracije
106. člen
48. člen PCD - EU
(ustna carinska deklaracija za sprostitev v prost promet)
(1) Ustno carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet se lahko odda, če gre za naslednje primere:
1. v primeru deklariranja blaga nekomercialne narave:
- blago, ki je v potnikovi osebni prtljagi,
- blago, ki je poslano fizičnim osebam ali
- v drugih primerih manjšega pomena, ko carinski organ odobri ustno deklaracijo;
2. v primeru deklariranja blaga komercialne narave, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- skupna vrednost ene pošiljke enega deklaranta ne presega 80.000 tolarjev,
- pošiljka ni del redne serije večih enakih ali podobnih pošiljk in če
- blaga ne prevaža neodvisni prevoznik kot del večje komercialne prevozne operacije;
3. v primeru ponovnega uvoza blaga iz 110. člena te uredbe, ki je v skladu s 167. členom carinskega zakona upravičeno do oprostitve plačila carinskega dolga;
4. gre za prevozna sredstva, ki se ponovno uvažajo na carinsko območje v skladu s 167. členom carinskega zakona;
5. gre za uvoz blaga, ki je v skladu z 11. točko 161. člena carinskega zakona oproščeno plačila carine.
107. člen
(ustna carinska deklaracija za izvozni carinski postopek)
Ustno carinsko deklaracijo za izvoz blaga se lahko odda, če gre za naslednje primere:
1. pri izvozu blaga nekomercialne narave, če gre za:
- blago, ki je v potnikovi osebni prtljagi;
- blago, ki ga odpošiljajo fizične osebe;
2. pri izvozu blaga iz 2. točke prejšnjega člena;
3. pri izvozu prevoznih sredstev, registriranih na carinskem območju, če so namenjeni, da bodo ponovno uvoženi;
4. v drugih primerih manjšega pomena, ko carinski organ odobri ustno deklaracijo.
108. člen
(omejitve, predložitev pisnih dokumentov in pisne deklaracije)
(1) Carinske deklaracije ni mogoče oddati v primeru, da pooblaščenec iz 4.a člena carinskega zakona želi z ustno deklaracijo začeti carinski postopek v imenu in za račun druge osebe ali v lastnem imenu in za račun druge osebe.
(2) Carinski organ lahko tudi za ustno deklarirano blago zahteva od deklaranta, da predloži dokumente, ki dokazujejo njegove ustne navedbe (računi ipd.).
(3) Če carinski organ sumi, da ustne navedbe deklaranta niso pravilne ali popolne, lahko zahteva da deklarant izpolni pisno carinsko deklaracijo.
109. člen
(pisno potrdilo o plačilu uvoznih dajatev)
(1) Če je za blago, za katero je vložena ustna deklaracija, nastal carinski dolg, carinski organ izda deklarantu pisno potrdilo o plačilu uvoznih dajatev, ki se izpolni na obrazcu iz priloge 21 k tej uredbi in je njen sestavni del.
(2) Deklarant ima pravico do pritožbe zoper odločitev carinskega organa o obračunu uvoznih dajatev iz prejšnjega odstavka.
110. člen
(ustna deklaracija za začasni uvoz blaga)
(1) V skladu s pogoji iz 361. člena te uredbe se lahko odda ustno carinsko deklaracijo za začetek carinskega postopka začasnega uvoza blaga za:
1. žive živali, ki se uvažajo za namene iz 12. in 13. točke priloge 43 k tej uredbi in opremo, ki izpolnjuje pogoje iz 352 člena te uredbe;
2. embalažo iz 346. člena te uredbe, ki se uvaža napolnjena, in je označena s trajnimi neuničljivimi oznakami osebe s sedežem izven carinskega območja;
3. opremo za radio in televizijsko oddajanje in vozila, specialno opremljena za te namene ter njihovo opremo, ki jo začasno uvažajo zasebne ali javne organizacije, ustanovljene izven carinskega območja, če se lahko dokaže, da so bile povabljene s strani državnih organov ali drugih oseb, ki predstavljajo javni sektor in je tak začasni uvoz v javnem interesu;
4. instrumente in aparate, potrebne zdravnikom za nudenje pomoči pacientom in so opredeljeni v skladu s 3. točko prvega odstavka 339. člena te uredbe;
5. blago iz 113. člena te uredbe;
6. v drugih primerih manjšega pomena, ko carinski organ odobri
ustno deklaracijo.
(2) Carinski organ lahko sprejme ustno carinsko deklaracijo tudi
za ponovni izvoz blaga, iz prejšnjega odstavka.
2. oddelek: deklariranje s konkludentnim dejanjem
111. člen
(deklariranje s konkludentnim dejanjem - sprostitev v prost promet)
Če se predloženega blaga izrecno ne deklarira, se šteje, da je bilo naslednje blago deklarirano za sprostitev v prost promet s konkludentim dejanjem iz 114. člena te uredbe:
1. blago nekomercialne narave, ki je v potnikovi osebni prtljagi in je oproščeno plačila carine v skladu s 1. ali 2. točko prvega odstavka 161. člena carinskega zakona ali kot ponovno uvoženo blago;
2. blago, ki je oproščeno plačila carine v skladu z 11. točko prvega odstavka 161. člena carinskega zakona;
3. prevozna sredstva, ki so oproščena plačila carine kot ponovo uvoženo blago;
4. blago neznatne vrednosti, za katerega je deklarant v skladu s četrtim odstavkom 30. člena carinskega zakona oproščen obveznosti prevoza blaga do carinskega organa, vendar le, če to blago ni zavezano plačilu uvoznih dajatev.
112. člen
(deklariranje s konkludentnim dejanjem - izvoz)
Če se predloženega blaga izrecno ne deklarira, se šteje, da je bilo naslednje blago deklarirano za izvoz s konkludentim dejanjem iz 2. točke prvega odstavka 114. člena te uredbe:
1. blago nekomercialne narave v potnikovi osebni prtljagi, če ni zavezano plačilu izvoznih dajatev;
2. prevozna sredstva, ki so registrirana na carinskem območju in namenjena za ponovni uvoz
3. v drugih primerih manjšega pomena, če to odobri carinski organ.
113. člen
(deklariranje s konkludentnim dejanjem - začetek in zaključek začasnega uvoza)
(1) Če naslednje predloženo blago ni izrecno pisno ali ustno deklarirano, se šteje, da je bilo deklarirano za začetek postopka začasnega uvoza s konkludentim dejanjem iz 114. člena te uredbe in v skladu s 363. in 398. členom te uredbe:
1. osebni predmeti potnika, vključno s predmeti za športne aktivnosti iz 350. člena te uredbe;
2. prevozna sredstva iz 382. do 389. člena te uredbe.
(2) Če blago iz prejšnjega odstavka ni izrecno pisno ali ustno deklarirano, se šteje da je deklarirano za ponovni izvoz, s katerim se zaključi postopek začasnega uvoza s konkludentnim dejanjem iz 114. člena te uredbe.
114. člen
(oblike konkludentnih dejanj kot carinskih deklaracij)
(1) Pri izvajanju 111. do 113. člena te uredbe se naslednja dejanja štejejo kot carinska deklaracija:
1. v primeru, ko je blago prepeljano do carinskega organa ali drugega mesta, ki ga določi carinski organ, v skladu s točko (a) prvega odstavka 30. člena carinskega zakona:
- prenos blaga preko carinskega mejnega prehoda, ki nima ločenih kontrolnih izhodov, ne da bi deklarant sam od sebe vložil carinsko deklaracijo,
- uporaba zelenega ("nič za prijaviti") izhoda, če carinski organ posluje po sistemu ločenih kontrolnih izhodov;
2. v primeru, ko je v skladu s četrtim odstavkom 30. člena carinskega zakona zadevna oseba oproščena obveznosti prevoza blaga do pristojnega carinskega organa ali v primeru izvoza v skladu s 112. členom te uredbe ali v primeru ponovnega izvoza blaga v skladu z drugim odstavkom 113. člena te uredbe:
- enostavni prenos blaga preko carinske črte.
(2) Če je blago iz 1. točke 111. člena , 1. točke 112. člena, 1. točke prvega odstavka 113. člena ali drugega odstavka 113. člena te uredbe vsebovano v potnikovi prtljagi, ki se prevaža v železniškem prometu, vendar ne v času potovanja potnika, in se deklarira pri pristojnem carinskem organu ne da bi bil potnik osebno prisoten, se lahko, v skladu s pogoji in omejitvami, ki so zajete v njem, uporabi dokument iz priloge 22 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
115. člen
(pravne posledice konkludentnih dejanj)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 111. do 113. člena te uredbe, se šteje kot, da je bilo blago predloženo carinskemu organu v smislu prvega odstavka 49. člena carinskega zakona, da je bila deklaracija sprejeta ter blago prepuščeno v zahtevani postopek v trenutku, ko je bilo izvršeno dejanje iz 114. člena te uredbe.
(2) Če carinski organ pri kontroli ugotovi, da je deklarant oddal carinsko deklaracijo v skladu s 114. členom te uredbe, čeprav predpisani pogoji iz 111. do 113. člena te uredbe niso bili izpolnjeni, se šteje, kot da je blago vnešeno ali iznešeno iz carinskega območja nezakonito.
3. oddelek: skupne določbe za 1. in 2. oddelek tega podpoglavja
116. člen
(omejitev uporabe ustnih deklaracij in deklariranja s konkludentnimi dejanji)
Določbe 106. do 114. člena te uredbe ne veljajo za blago, za katero se zahteva povrnitev plačanih uvoznih dajatev ali za blago, ki je predmet kakršnih koli omejitev, prepovedi ali posebej predpisanih formalnosti.
117. člen
(definicija potnika)
(1) Pri izvajanju 1. in 2. oddelka tega podpoglavja se šteje, da je potnik oseba, ki:
1. pri uvozu:
- začasno prihaja na carinsko območje, nima pa na carinskem območju običajnega bivališča in
- se vrača na carinsko območje, kjer ima običajno bivališče, potem ko je bil začasno v tujini;
2. pri izvozu:
- začasno odhaja iz carinskega območja, kjer običajno biva in
- zapušča carinsko območje, kjer nima običajnega bivališča in kjer se je začasno mudila.
(2) Izraz "običajno bivališče" pomeni bivališče, opredeljeno v skladu z drugim odstavkom 4. točke 338. člena te uredbe.
4. oddelek: poštni promet
118. člen
(primeri in pogoji)
(1) Naslednje poštne pošiljke se štejejo, da so deklarirane:
1. za sprostitev v prost promet:
(a) ko so vnešene na carinsko območje:
- razglednice in pisma, ki vsebujejo le osebna sporočila,
- braillova pisma
- tiskovine, ki niso zavezane plačilu uvoznih dajatev,
- vse druge pisemske in paketne pošiljke, ki so v skladu četrtim odstavkom 30. člena carinskega zakona oproščene obveznosti prevoza do carinskega organa;
(b) ko so predložene carinskim organom:
- vse pisemske in paketne pošiljke, ki niso navedene v točki (a), če jim je priložena deklaracija C1 in/ali deklaracija C2/CP3;
2. za izvoz:
(a) ko jih sprejme pošta, če gre za pisemske ali paketne pošiljke, ki niso zavezane plačilu izvoznih dajatev
(b) ko so predložene carinskemu organu, če gre za pisemske ali paketne pošiljke, ki so zavezane plačilu izvoznih dajatev, če jim je priložena deklaracija C1 in/ali deklaracija C2/CP3.
(2) Prejemnik (če gre za 1. točko prejšnjega odstavka) oziroma pošiljatelj (če gre za 2. točko prejšnjega odstavka) se šteje za deklaranta in, če to pride v poštev, za carinskega dolžnika, razen če carinski organ določi, da je deklarant in carinski dolžnik pošta.
(3) Pri izvajanju prvega odstavka tega člena se, za blago, ki ni zavezano plačilu carine, šteje, da je bilo predloženo carinskim organom, carinska deklaracija sprejeta in prepustitev blaga deklarantu odobrena, ko je blago:
(a) dostavljeno prejemniku, če gre za uvoz oziroma
(b) pošta sprejela, če gre za izvoz.
(4) Če je pisemsko oziroma paketno pošiljko treba predložiti carinskim organom in ji ni priložena deklaracija C1 ali/in deklaracija C2/CP3 ali če ta deklaracija ni popolna, carinski organ odloči na kakšen način je treba vložiti carinsko deklaracijo oziroma jo dopolniti.
119. člen
(omejitve)
Določb prejšnjega člena ni mogoče uporabiti, če:
1. pošiljke vsebujejo blago komercialne narave, katerega vrednost presega 80.000 tolarjev,
2. pošiljke vsebujejo blago komercialne narave, in je del rednih serij enakih operacij,
3. je carinska deklaracija narejena v pisni obliki, oddana ustno ali pa z uporabo pripomočkov za elektronsko izmenjavo podatkov ali
4. pošiljka vsebuje blago, navedeno v 116. členu te uredbe.
7. POGLAVJE: PREVERJANJE DEKLARACIJE,
UGOTOVITVE IN DRUGI UKREPI, KI JIH SPREJME CARINSKI ORGAN
1. PODPOGLAVJE: PREVERJANJE BLAGA
120. člen
(kraj in čas pregleda blaga)
(1) Blago se pregleda na kraju in v času, ki ga za to določi carinski organ.
(2) Na zahtevo carinskega deklaranta lahko carinski organ pregleda blago tudi izven določenih uradnih ur. Deklarant nosi morebitne dodatne stroške, nastale s takšnim pregledom.
(3) Direktor Carinske uprave izda cenik stroškov, nastalih zaradi pregleda blaga, ki se na zahtevo stranke opravi izven sedeža carinskega organa oziroma izven uradnih ur tega organa.
121. člen
(obvestitev deklaranta o pregledu)
(1) Carinski organ o odločitvi, da bo pregledal blago, obvesti carinskega deklaranta ali njegovega pooblaščenca. Obvestilo se ne posreduje pisno.
(2) Če se carinski organ odloči le za delni pregled blaga, v obvestilu iz prejšnjega odstavka navede tudi, katere tovorke oziroma dele blaga bo pregledal.
(3) Odločitev carinskega organa o načinu in obsegu pregleda je dokončna.
122. člen
(obveznosti deklaranta)
(1) Carinski deklarant ali oseba, ki jo pooblasti, da je prisotna pri pregledu blaga, mora carinskim organom nuditi vso potrebno pomoč. Če nudena pomoč ne zadošča, lahko carinski organ zahteva, da deklarant določi drugo osebo, ki bi lahko nudila potrebno pomoč.
(2) Če carinski deklarant zavrne sodelovanje pri pregledu blaga ali ne pooblasti druge osebe, ki bi carinskim organom pri pregledu lahko nudila potrebno pomoč, carinski organ določi rok, v katerem mora carinski deklarant izpolniti svoje obveznosti. Namesto, da bi določil rok v skladu s tem odstavkom lahko carinski organ odloči, da bo opustil nameravani pregled blaga.
(3) Če deklarant v roku, ki je določen v skladu s prejšnjim odstavkom ne izpolni svojih obveznosti, carinski organ v zvezi z izvajanjem 57. člena carinskega zakona nadaljuje pregled blaga na deklarantov riziko in stroške. Če okoliščine posameznega primeratako zahtevajo, lahko carinski organ pozove k sodelovanju tudi druge službe in strokovnjake v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Če je zaradi tehničnih lastnosti blaga potrebno pri pregledu blaga zagotoviti sodelovanje posebej usposobljenih oseb, carinski deklarant pa ne more zagotoviti njihove takojšnje prisotnosti,mora o tem pisno obvestiti carinski organ. V tem primeru carinski organ določi rok, v katerem mora carinski deklarant zagotoviti prisotnost oseb, ki bodo nudile carinskemu organu potrebno pomoč pri pregledu takšnega blaga.
(5) Ugotovitve pregleda blaga, ki ga izvede carinski organ v skladu s tretjim odstavkom tega člena ima enake pravne posledice kot ugotovitve pregleda, ki jih carinski organ izvede v prisotnosti deklaranta ali njegovega pooblaščenca.
(6) Namesto, da izvede ukrepe iz drugega do četrtega odstavka tega člena lahko carinski organ šteje carinsko deklaracijo za umaknjeno, če deklarantova odklonitev sodelovanja pri pregled oziroma imenovanja druge osebe, ki bi lahko carinskim organom nudila potrebno pomoč, ni preprečila ugotavljanja, ali so bili predpisi, ki urejajo prepustitev blaga v zahtevan carinski postopek kršeni in če s takšnim ravnanjem deklarant ne izigrava oziroma ne poskuša izigravati določb 51. in 64. člena carinskega zakona.
2. PODPOGLAVJE: ODVZEM VZORCEV
123. člen
(odvzem vzorcev)
(1) Če se carinski organ odloči, da bo vzel vzorce blaga za preiskavo, o svoji odločitvi obvesti deklaranta ali njegovega pooblaščenca. Obvestilo se ne posreduje pisno.
(2) Carinski organ vzame vzorce sam ali pa jih vzame deklarant ali njegov pooblaščenec v prisotnosti carinskega delavca. Vzorce vzame le v tolikšni količini, ki je nujno potrebna za analizo in testno analizo.
(3) Če se vzamejo vzorci, se to zabeleži na carinski deklaraciji ali na dodatnem listu, ki se doda carinski deklaraciji in sestavi zapisnik o odvzemu vzorcev, ki se priloži deklaraciji.
124. člen
(zapisnik o odvzemu vzorcev)
(1) Zapisnik o odvzemu vzorcev iz tretjega odstavka prejšnjega člena se sestavi na obrazcu, katerega vzorec je v prilogi 23 k tej uredbi in je njen sestavni del.
(2) Zapisnik o odvzemu vzorcev je tiskan na samokopirnem papirju formata A-4 v treh izvodih, od katerih je:
1. izvod v črni barvi namenjen za carinski laboratorij
2. izvod v zeleni barvi namenjen za carinski organ, ki je vzorec vzel in
3. izvod v rdeči barvi za carinskega deklaranta.
(3) Carinski labaratorij mora prejeti ustrezne spremljajoče dokumente k carinski deklaraciji, ki pojasnjujejo vrsto blaga, njegovo naravo, količino in tehnične karakteristike.
(4) Za vzorce blaga, ki so uvrščeni v skupine nevarnih snovi, mora biti k izvodu zapisnika o odvzemu vzorcev, ki je namenjen carinskemu laboratoriju, priložen izvod VARNOSTNEGA LISTA.
(5) Zapisnik iz prvega odstavka tega člena se lahko napiše tudi v obliki računalniškega zapisa, če tak zapis upošteva pogoje iz tega člena in rubrike iz vzorca v prilogi 23 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
125. člen
(ravnanje z blagom pri odvzemu vzorcev)
Za blago, ki bi se pri odvzemu vzorcev lahko poškodovalo, če bi se vzorci odvzeli na kraju carinskega pregleda (npr. sterilno, na svetlobo občutljivo, na vlago občutljivo blago idr.), lahko carinski organ, kateremu je blago predloženo, dovoli, da se vzorci vzamejo, ob prisotnosti carinskega organa, pristojnega,
glede na kraj odvzema vzorcev, v prostorih deklaranta ali v drugih primernih prostorih.
126. člen
(obveznosti deklaranta pri odvzemu vzorcev)
(1) Carinski deklarant oziroma njegov pooblaščenec mora carinskemu organu nuditi vso potrebno pomoč pri odvzemu vzorcev.
(2) Če deklarant odkloni sodelovanje in pomoč pri odvzemu vzorcev ali noče biti prisoten pri odvzemu vzorcev, carinski organ postopa v skladu z drugim stavkom prvega odstavka in drugega do šestega odstavka 122. člena te uredbe.
127. člen
(število vzorcev in količina blaga za vzorec)
(1) V skladu z drugim stavkom drugega odstavka 123. člena te uredbe carinski organ vzame praviloma vsaj dva reprezentativna vzorca. Iz določenega blaga se v soglasju z deklarantom vzame povprečni vzorec blaga (npr. pri tekočinah, praških ipd.).
(2) Nujno potrebne količine iz drugega odstavka 123. člena te uredbe znašajo praviloma:
1. za tekočine, paste, trdne snovi: 10 - 20 g ali do 100 ml;
2. za blago v zvitkih: cca 10 cm po celi širini;
3. za blago v listih ali ploščah: cca 30 x 30 cm;
4. za žice, monofilamente, preje, vrvi ipd.: cca 10 m;
5. za blago, pakirano za prodajo na drobno: en primerek v izvirni embalaži;
6. za druge vrste blaga: količine, ki so navedene v 1. do 5. točki tega odstavka.
(3) Če okoliščine posameznega primera tako dopuščajo ali zahtevajo, se lahko vzamejo tudi manjše ali večje količine od količin, navedenih v prejšnjem odstavku.
(4) Stroji oziroma naprave se lahko ponazorijo tudi s prospekti, načrti, skicami, fotografijami ali kakšnimi drugimi pisnimi dokumenti, ki vsebujejo potrebne informacije za določitev narave blaga.
128. člen
(označevanje vzorcev)
Carinski organ ustrezno označi vsak odvzeti vzorec za zagotovitev njegove istovetnosti vključno z namestitvijo carinskih oznak, kot sta pečat ali carinska zalivka.
129. člen
(ravnanje z vzetimi vzorci)
(1) Carinski organ, ki je vzel vzorce blaga, en primerek vsakega vzorca skupaj z ustreznim izvodom zapisnika o odvzemu vzorcev pošlje carinskemu laboratoriju, ki opravi potrebne preiskave.
(2) Če potrebne preiskave ni mogoče opraviti v carinskem laboratoriju, se vzorec pošlje strokovni organizaciji, da opravi potrebne preiskave.
130. člen
(dopolnitev pošiljke)
(1) Odvzete vzorčne količine blaga se ne odštevajo od količine blaga, prijavljene v carinski deklaraciji, razen če so vzorci vzeti v carinskem postopku carinskega skladiščenja ali tranzitnem postopku.
(2) V primeru preverjanja carinske deklaracije za izvoz ali deklaracije za začasen izvoz blaga na oplemenitenje, carinski organ lahko dovoli deklarantu, če to dovoljujejo okoliščine posameznega primera, da, z namenom, da popolni pošiljko, nadomesti odvzeto vzorčno količino blaga z enako količino enakega
blaga.
131. člen
(ravnanje z vzorci po opravljeni analizi)
(1) Vzorci, ki se pri preiskavi ne uničijo, se na zahtevo in strošek deklaranta vrnejo, potem ko niso več potrebni v postopku, predvsem ko so izčrpana že vsa pravna sredstva, ki jih je imel deklarant na razpolago zoper odločbo carinskega organa, sprejeto na podlagi rezultatov preiskave zadevnega vzorca.
(2) Če deklarant ne zahteva, da se mu vzorci vrnejo, se lahko uničijo ali shranijo pri carinskem organu. V posebnih primerih, predvsem pa kadar gre za vzorce, ki so nevarni za okolje ali so strupi iz I. skupine strupenosti, lahko carinski organ zahteva od deklaranta, da odstrani preostanek vzorcev.
132. člen
(stroški preiskave)
(1) Carinski organ izda deklarantu obračun stroškov opravljene preiskave, pri čemer upošteva podatke carinskega laboratorija, navedene v zapisniku o rezultatih preiskave.
(2) Cenik stroškov iz prejšnjega odstavka izda direktor Carinske uprave.
(3) Obračun stroškov iz prvega odstavka tega člena se izda samo, če:
1. se s preiskavo vzorcev ugotovi, da je bil v carinsk deklaraciji naveden napačna tarifna številka nomenklature carinske tarife ali, če
2. so bili vzorci vzeti na zahtevo carinskega deklaranta.
(4) Deklarant nosi tudi dejanske stroške, ki nastanejo, če se vzorci vrnejo deklarantu oziroma uporabniku ali če se vzorci uničijo, ker jih deklarant v primerih iz prejšnjega člena ni prevzel.
(5) Stroške iz tega člena mora carinski deklarant poravnati v 30 dneh po prejemu obračuna stroškov.
(6) Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek državnega proračuna.
3. PODPOGLAVJE: REZULTATI PREVERJANJA
DEKLARACIJE IN PREPUSTITEV BLAGA DEKLARANTU
133. člen
(rezultati preverjanja deklaracije)
(1) Če carinski organ preveri carinsko deklaracijo, mora na deklaraciji, vsaj na listu, ki ga zadrži ali na dokumentu, ki se ji priloži, zabeležiti razloge in rezultate preverjanja. Če je preverjanje izvedel z delnim pregledom blaga, mora zabeležiti tudi podatke o tovorku oziroma delu blaga, ki ga je pregledal.
(2) V zaznamku iz prejšnjega odstavka carinski organ navede tud podatek, da je bil deklarant oziroma njegov pooblaščenec odsoten med pregledom blaga.
(3) Če se rezultati preverjanja ne ujemajo s podatki, navedenimi v carinski deklaraciji, carinski organ to zabeleži na deklaraciji, vsaj na listu, ki ga zadrži ali na posebnem dokumentu, ki se priloži deklaraciji. Navede podlage za obračun carinskega dolga in drugih dajatev za deklarirano blago in osnove za obračun povračil ali dajatev za izvoz blaga ter druge ugotovitve, ki so pomembne za uporabo predpisov o carinskem
postopku, v katerega je bilo blago prepuščeno.
(4) Rezultati preverjanja carinskega organa morajo po potrebi navajati ukrepe za ugotavljanje istovetnosti, ki jih je carinski organ sprejel. V njih morajo biti navedeni datum in podpis osebe, ki je izvedla preverjanje.
(5) Če carinski organ ne preverja deklaracije, na le-to ali na dokument, ki se ji priloži v skladu s prvim odstavkom tega člena, ne vpiše zaznamkov.
134. člen
(prepustitev blaga deklarantu)
(1) Prepustitev blaga povzroči nastanek obveznosti za plačilo dajatev, ugotovljenih na podlagi podatkov v carinski deklaraciji.
(2) Če je verjetno, da bi rezultati preverjanja carinske deklaracije lahko povzročili višji carinski dolg, kot pa je carinski dolg, ki bi ga carinski organ moral obračunati na podlagi podatkov, navedenih v carinski deklaraciji, mora carinski deklarant, prej preden mu je blago prepuščeno, ne glede na zaključek preverjanja, predložiti ustrezen instrument zavarovanja tudi za morebitno razliko v višini obračunanega carinskega dolga
ali pa plačati tako določen višji carinski dolg.
(3) Če carinski organ, na podlagi preverjanja deklaracije ugotovi, da znesek carinskega dolga ne odgovarja podatkom, ki jih je navedel deklarant v deklaraciji, blago prepusti, če deklarant plača drugače ugotovljeni carinski dolg ali predloži ustrezen instrument zavarovanja.
(4) Če carinski organ vzame vzorce blaga zaradi preverjanja točnosti in pravilnosti sprejete deklaracije, lahko prepusti blago deklarantu prej, preden je končana preiskava vzorcev, če jenastali ali morebitni carinski dolg v zvezi s tem blagom plačanoziroma ustrezno zavarovan in če prepustitve ne onemogočajo drugi
razlogi.
(5) Če carinski organ pred končanim preverjanjem carinske deklaracije ne more ugotoviti, ali je blago, na katerega se deklaracija nanaša, predmet kakršnih koli omejitev ali prepovedi,
ne more prepustiti blaga deklarantu, dokler niso znani rezultati preverjanja
135. člen
(način prepustitve blaga)
(1) Način prepustitve blaga deklarantu zavisi od kraja na katerem se blago nahaja in načina, kako se izvaja carinski nadzor.
(2) Če je za blago vložena pisna carinska deklaracija, se datum prepustitve navede na deklaraciji ali dokumentu, ki se ji priloži. Kopija priloženega dokumenta se vroči deklarantu.
4. PODPOGLAVJE: DRUGI UKREPI CARINSKIH
ORGANOV
136. člen
(postopanje v primeru druge do četrte alinee 1. točke 57. člena carinskega zakona)
(1) V primeru, da carinski organ ne more prepustiti blaga deklarantu zaradi enega od razlogov iz druge do četrte alinee 1. točke 57. člena carinskega zakona, mora določiti deklarantu rok, v katerem mora izpolniti predpisano obveznost.
(2) Če carinski deklarant v primeru iz druge alinee 1. točke 57. člena carinskega zakona ne predloži zahtevanih dokumentov v roku, ki ga določi carinski organ v skladu s prejšnjim odstavkom, se carinska deklaracija šteje za umaknjeno.Upošteva se četrti odstavek 51. člena carinskega zakona.
(3) Če carinski organ šteje deklaracijo za umaknjeno, to na deklaraciji vidno označi, v polju za opombe navede razlog za umik, deklaracijo, razen lista št. 1 (pri izvoznih postopkih) oziroma lista št. 6 (pri uvoznih postopkih), skupaj s priloženimi dokumenti pa vrne deklarantu.
(4) Če carinski deklarant v primeru iz tretje alinee 1. točke 57. člena carinskega zakona in ne glede na morebitni umik deklaracije v skladu s prvim odstavkom 51. člena carinskega zakona ali 141. členom carinskega zakona, ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja za plačilo carinskega dolga ali ne plača nastalega carinskega dolga v roku, ki ga določi carinski organ v skladu s prvim odstavkom tega člena, carinski organ sprejme predhodne ukrepe za odvzem blaga. Če pred odvzemom blaga deklarant izpolni
svojo obveznost ter plača carinski dolg ali predloži ustrezen instrument zavarovanja, se mu blago prepusti.
(5) Do odvzema blaga iz prejšnjega odstavka lahko carinski organ premesti blago na poseben prostor, kjer je blago pod carinskim nadzorom.
(6) Če se v primeru iz četrte alinee 1. točke 57. člena carinskega zakona v danem roku ne odpravijo prepovedi in omejitve, ki onemogočajo izvedbo izbranega carinskega postopka, deklarant pa ne umakne deklaracije in ne zahteva druge dopustne carinsko dovoljene rabe ali uporabe za zadevno blago, se blago odvzame. Carinski organ sme dati blago v prodajo, če interesent dokaže, da zanj ne veljajo ali ne veljajo več prepovedi in omejitve, ki so onemogočale izvedbo izbranega carinskega postopka.
137. člen
(umik deklaracije po prepustitvi blaga deklarantu)
Carinski organ lahko v skladu s tretjim odstavkom 51. člena carinskega zakona dovoli umik carinske deklaracije tudi po prepustitvi blaga deklarantu, če:
1. carinski organ ugotovi, da je bil za blago pomotoma začet določen carinski postopek, zaradi katerega je nastal carinski dolg, namesto, da bi bilo deklarirano za drug carinski postopek. Carinski organ bo v tem primeru dovolil umik deklaracije, če carinski deklarant vloži pisni zahtevek v roku treh mesecev po dnevu sprejema carinske deklaracije in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) dotedanja uporaba blaga ni v nasprotju s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bi se lahko dovolil drugi carinski postopek,
(b) blago je v trenutku, ko je bilo deklarirano za prvi postopek izpolnjevalo tudi pogoje za odobritev drugega postopka in
(c) blago je takoj deklarirano za postopek, katerega je deklarant dejansko elel;
v tem primeru velja carinska deklaracija za drugi carinski postopek od dneva sprejema umaknjene carinske deklaracije;
V utemeljenih primerih lahko carinski organ sprejme zahtevek deklaranta za umik deklaracije tudi po poteku roka treh mesecev.
2. je bilo ugotovljeno, da je bil za določeno blago pomotoma začet določen postopek, zaradi katerega je nastal carinski dolg, namesto da bi bil ta postopek začet za drugo blago. Carinski organ bo v tem primeru dovolil umik deklaracije, če deklarant vloži pisni zahtevek v roku treh mesecev po dnevu sprejema carinske deklaracije in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) blago, za katero je bil postopek prvotno začet:
- ni bilo uporabljano drugače, kot je dovoljeval prvotni postopek
- je bilo zanj ponovno vzpostavljeno prvotno stanje in
- je bila zanj glede na okoliščine primera, takoj zahtevana druga carinsko dovoljena raba ali uporaba; v tem primeru učinkuje deklaracija ali prijava za drugo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo od dneva sprejema umaknjene deklaracije;
(b) blago, za katero bi moral biti začet zadevni carinski postopek:
- bi lahko bilo v času, ko je bila prva deklaracija vložena, predloženo istemu carinskemu organu in
- je deklarirano za enak carinski postopek, kot je bil opredeljen v prvi deklaraciji.
V utemeljenih primerih lahko carinski organ sprejme zahtevek deklaranta za umik deklaracije tudi po poteku roka treh mesecev.
3. je bilo blago naročeno v okviru kataloške prodaje in je vrnjeno, carinski organ dovoli umik carinske deklaracije, če je carinski deklarant vložil zahtevek v roku treh mesecev po dnevu sprejema carinske deklaracije in če je bilo blago izvoženo na naslov dobavitelja ali na naslov osebe, ki jo je on opredelil;
4. je blago deklarirano za izvoz oziroma začasni izvoz na oplemenitenje in so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) v primeru, da je blago predmet izvoznih dajatev, izvoznih spodbud, zahtevka za povračilo uvoznih dajatev ob izvozu ali drugih posebnih ukrepov za izvoz, deklarant:
- predloži carinskemu organu, ki je sprejel carinsko deklaracijo za izvoz blaga, dokazilo, da blago ni zapustilo carinskega območja;
- predloži temu carinskemu organu vse izvode carinske deklaracije skupaj z vsemi drugimi dokumenti, ki mu jih je ta carinski organ izročil ob sprejemu carinske deklaracije;
- predloži temu carinskemu organu dokazilo, da so bila povračila uvoznih dajatev in druge spodbude za izvoz blaga povrnjene oziroma so pristojni organi sprejeli potrebne ukrepe za povrnitev teh zneskov in
- v skladu z veljavnimi predpisi, izvede vse druge obveznosti, ki jih, glede na okoliščine posameznega primera, določi carinski organ za ureditev primera.
Zaradi umika carinske deklaracije, se glede odpisov količin po potrdilih ali drugih listinah, ki so bila prilo ena izvozni carinski deklaraciji, vzpostavi prejšnje stanje.
Če je za izvozno deklarirano blago določeno, da mora v določenem roku zapustiti carinsko območje, lahko carinski organ šteje takšno deklaracijo za umaknjeno, če blago v tem roku ne zapusti carinskega območja. O umiku deklaracije carinski organ pisno obvesti deklaranta.
(b) v primeru, da gre za drugo blago, kot je navedeno v prejšnji točki, če je carinski deklarant obvestil carinski organ, ki je sprejel carinsko deklaracijo za izvoz blaga o tem, da blago ni zapustilo carinskega območja in je vrnil vse izvode deklaracije skupaj z vsemi drugimi dokumenti, ki mu jih je carinski organ izročil ob sprejemu carinske deklaracije;
5. je treba zaradi ponovnega izvoza blaga vložiti deklaracijo,veljajo za umik te deklaracije smiselno določila 4. točke tega člena.
6. je v skladu z 2. točko 73. člena carinskega zakona bil za domače blago začet postopek carinskega skladiščenja, lahko carinski organ dovoli umik carinske deklaracije za ta postopek, če deklarant dokaže, da so bili sprejeti predpisani ukrepi za primerne izpolnitve pogoja določitve ene od predpisanih rab ali uporab.
Če do poteka roka, ki je bil določen za skladiščenje, ni bil vlo en zahtevek za začetek katere od predpisanih rab ali uporab sprejme carinski organ potrebne ukrepe, določene s posebnimi predpisi iz 2. točke 73. člena carinskega zakona.
5. PODPOGLAVJE: NAKNADNO PREVERJANJE DEKLARACIJE
138. člen
(naknadno preverjanje)
(1) Carinski organ se lahko odloči za preverjanje deklaracije po prepustitvi blaga z namenom, da bi s pregledom komercialne in druge dokumentacije pri deklarantu ali drugi osebi, ki razpolaga s potrebnimi podatki, po možnosti pa tudi s pregledom blaga ugotovil, ali je bil pravilno določen carinski dolg, če so bili pravilno uporabljeni ukrepi trgovinske in druge politike in ali se spoštujejo obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega carinskega postopka. Naknadno preverjanje lahko opravi tudi na zaprosilo tujih carinskih organov, ko jim nudi pravno pomoč v okviru mednarodnega sodelovanja.
(2) Če carinski organ na podlagi rezultata naknadnega preverjanja ugotovi, da je bil napačno obračunan carinski dolg, sprejme potrebne ukrepe za doplačilo, povračilo ali odpust dolga. V primeru kršenj določb o trgovinskih in drugih politikah svoje ugotovitve sporoča pristojnim državnim organom. Na podlagi mednarodnega sodelovanja daje zahtevana kontrolna sporočila tujim carinskim organom.
(3) Za naknadno preverjanje se primerno upoštevajo 1. do 3. podpoglavje tega poglavja.
(4) Če se pri naknadnem preverjanju odvzamejo vzorci, se to navede v zapisniku o naknadnem preverjanju deklaracij.
8. POGLAVJE: POENOSTAVLJENI POSTOPKI
1. PODPOGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE
139. člen
(vrste poenostavitev)
(1) Uporaba nepopolne deklaracije omogoča carinskemu organu, da, v upravičenih primerih sprejme deklaracijo, ki ne vsebuje vseh podatkov, ki bi morali biti navedeni za odobritev zahtevanega carinskega postopka oziroma, ki ji niso priloženi vsi dokumenti, ki bi morali biti priloženi za odobritev zahtevanega carinskega postopka.
(2) Poenostavljeni postopek deklariranja omogoča, da se za blago začne uveljavljani carinski postopek na podlagi predložitve poenostavljene deklaracije in naknadne predložitve dopolnilne deklaracije, ki je lahko, glede na okoliščine primera splošna, periodična ali rekapitulacijska.
(3) Deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov omogoča, da se za blago začne uveljavljani carinski postopek v prostorih imetnika dovoljenja ali na drugem prostoru, ki ga odobri carinski organ.
140. člen
(pristojnost carinskih organov za vložitev zahtevkov)
(1) Zahtevek za izdajo dovoljenja za poenostavljeni postopek deklariranja oziroma za deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov se vloži pri carinarnici, ki je krajevno pristojna glede na sedež in glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka.
(2) Carinarnica iz prejšnjega odstavka zahtevek skupaj s svojim mnenjem pošlje v pristojno odločanje Carinski upravi. O zahtevku odloči Carinska uprava.
141. člen
(elektronsko poslovanje)
Če se za poenostavljeni postopek uporablja sisteme za obdelavo podatkov ali računalniške sisteme za izmenjavo podatkov, se primerno uporabljajo določbe 83. in 101. do 105. člen te uredbe.
2. PODPOGLAVJE: DEKLARACIJE ZA SPROSTITEV
BLAGA V PROST PROMET
1. oddelek: nepopolne deklaracije
142. člen
(deklaracija, ki ne vsebuje vseh podatkov)
Deklaracija za sprostitev v prost promet, ki jo lahko sprejme carinski organ na podlagi pisnega zahtevka deklaranta, ne glede na to, da ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
- podatke v poljih 1 (druga poddelitev), 14, 21, 31, 33, 37, 40 in 54 enotne carinske listine,
- opis blaga, ki omogoča carinskim organom, da lahko takoj in nedvomno ugotovijo tarifno oznako carinske nomenklature, v katero se uvršča blago,
- carinsko vrednost blaga, če gre za blago, ki je zavezano plačilu ad valorem uvoznih dajatev; ali, če je očitno, da deklarant ne more deklarirati carinske vrednosti, začasno navedbo vrednosti, ki je sprejemljiva za carinski organ, upoštevajoč predvsem informacije, ki so na razpolago deklarantu;
- vse druge podatke, ki jih carinski organ potrebuje za to, da se zagotovi identifikacija blaga, uporaba predpisov o sprostitvi blaga v prost promet ter ugotovi vrednost zavarovanja, ki ga je treba položiti, da bi bilo blago lahko prepuščeno deklarantu.
143. člen
(deklaracija, ki ji niso priloženi vsi dokumenti)
(1) Deklaraciji za sprostitev v prost promet, ki jo lahko carinski organ sprejme na podlagi zahtevka deklaranta, ne da bi ji bili priloženi vsi predpisani dokumenti, morajo biti priloženi vsaj dokumenti, ki morajo biti predloženi preden se deklarirano blago sprosti v prost promet.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko sprejme tudi carinsko deklaracijo, kateri niso priloženi vsi dokumenti, ki morajo biti predloženi preden se blago sprosti v prost promet, če se carinskemu organu pred tem zanesljivo dokaže, da:
- manjkajoči dokumenti obstajajo in so veljavni,
- ti dokumenti niso mogli biti priloženi deklaraciji zaradi razlogov, na katere carinski deklarant ni mogel vplivati in da
- bi zamuda pri sprejemu takšne carinske deklaracije preprečila sprostitev blaga v prost promet ali bi zaradi zamude bilo treba obračunati uvozne dajatve po višji stopnji.
(3) Manjkajoči dokumenti morajo biti navedeni na deklaraciji.
144. člen
(sprejem nepopolne deklaracije in uporaba preferencialnih carinskih stopenj)
(1) Ko carinski organ sprejme nepopolno deklaracijo določi tudi rok, v katerem mora deklarant predložiti manjkajoče podatke ali predložiti manjkajoče dokumente. To obdobje ne sme biti daljše od enega meseca od dneva sprejema nepopolne deklaracije.
(2) Če je manjkajoči dokument potreben za odobritev znižane carinske stopnje ali stopnje "prosto" in carinski organi utemeljeno domnevajo, da bi se za blago deklarirano z nepopolno deklaracijo lahko uporabila ta znižana carinska stopnja ali stopnja "prosto", lahko na zahtevo carinskega deklaranta odobrijo dodatni rok za predložitev tega dokumenta. Ta dodatni rok ne sme biti daljši od treh mesecev.
(3) Če manjkajoči podatki ali dokumenti zadevajo carinsko vrednost, lahko carinski organi, če je glede na okoliščine posameznega primera to nujno potrebno, določijo daljši rok ali podaljšajo prej določen rok, vendar tako določen skupni rok ne sme presegati predpisanih rokov.
(4) Če se znižana carinska stopnja ali stopnja "prosto" lahko uporabi za blago, sproščeno v prost promet v okviru carinskih kvot ali plafonov ali v okviru ukrepov za preferencialno obravnavanje, pa običajne carinske stopnje niso bile ponovno uvedene, lahko carinski organ odobri uporabo carinske kvote ali
preferencialnega obravnavanja šele po predložitvi dokumenta, ki je pogoj za odobritev kvote oziroma preferencialnega obravnavanja. Dokument mora biti v vsakem primeru predložen:
- prej, preden je carinska kvota izkoriščena ali,
- v drugih primerih, pred dnem, ko se ponovno uvedejo običajne carinske stopnje.
(5) Če so dokumenti, od katerih je odvisna uporaba znižane carinske stopnje ali carinske stopnje "prosto" predloženi pristojnemu carinskemu organu v skladu s tem členom po preteku roka veljavnosti te preferencialne carinske stopnje, se lahko znižana stopnja uveljavi le, če je bila deklaracija za sprostitev zadevnega blaga sprejeta pred potekom veljavnosti preferencialnih carinskih stopenj.
145. člen
(prepustitev blaga deklarantu)
(1) Sprejem nepopolne carinske deklaracije ne more odložiti prepustitve blaga deklarantu, razen če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi. Ne glede na 134. člen te uredbe carinski organ prepusti blago deklarantu v skladu s pogoji iz tega člena.
(2) Če naknadna predložitev podatkov ali dokumentov, ki niso bili priloženi v času, ko je bila sprejeta nepopolna deklaracija, ne more vplivati na višino uvoznih dajatev za tako deklarirano blago, carinski organ takoj obračuna uvozne dajatve izračunane po običajnem postopku.
(3) Če je carinski deklarant v skladu s tretjo alineo 142. člena te uredbe navedel le začasne podatke o vrednosti deklariranega blaga, carinski organ:
- takoj obračuna znesek uvoznih dajatev določen na podlagi te navedbe in
- če je to glede na okoliščine primera potrebno zahteva, da deklarant predloži instrument zavarovanja v višini razlike med zneskom, obračunanim na podlagi začasnih podatkov in najvišjim možnim zneskom uvoznih dajatev, ki bi jih bilo treba obračunati za to blago.
(4) V primerih, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, pa naknadna predložitev podatkov ali dokumentov lahko vpliva na višino uvoznih dajatev, ki jih je treba obračunati za deklarirano blago, je treba postopati v skladu z naslednjimi pravili:
(a) v primeru, če se lahko zaradi naknadne predložitve manjkajočega podatka ali dokumenta odobri uporabo znižane carinske stopnje, potem carinski organ:
- takoj obračuna uvozne dajatve plačljive po znižani stopnji in
- zahteva, da deklarant predloži instrument zavarovanja v višini razlike med zneskom, obračunanim na podlagi prejšnje alinee in zneskom uvoznih dajatev, ki bi jih bilo treba obračunati za to blago, če bi se uporabila običajna carinska stopnja;
(b) v primeru, če se lahko zaradi naknadne predložitve manjkajočih podatkov ali dokumentov odobri popolna oprostitev plačila carine, carinski organ zahteva predložitev instrumenta zavarovanja v višini zneska, ki bi moral biti plačan, če bi se uvozne dajatve izračunale po običajni carinski stopnji.
(5) Ne glede na kakršne koli morebitne naknadne spremembe, predvsem zaradi dokončne določitve carinske vrednosti, carinski deklarant lahko, namesto da predloži instrument zavarovanja, zahteva, da se takoj obračuna:
- če se uporablja druga alinea tretjega odstavka ali druga alinea točke (a) četrtega odstavka tega člena - znesek uvoznih dajatev, ki bi se obračunale na podlagi običajne carinske stopnje ali
- če se uporablja točka (b) četrtega odstavka tega člena, znesek uvoznih dajatev, obračunanih po običajni carinski stopnji.
146. člen
(postopek po preteku roka iz 144. člena te uredbe)
Če do poteka roka iz 144. člena te uredbe deklarant ni predložil podatkov, ki so potrebni za dokončno določitev carinske vrednost blaga oziroma ni predložil manjkajočih podatkov ali dokumentov,
carinski organ obračuna dajatve, v višini, za katero je deklarant predložil instrument zavarovanja v skladu z drugo alineo tretjega odstavka ali drugo alineo točke (a) ali točko (b) četrtega odstavka 145. člena te uredbe.
147. člen
(dopolnitev ali nadomestitev nepopolne deklaracije)
(1) Carinski deklarant lahko nepopolno deklaracijo, ki jo je carinski organ sprejel v skladu s 142. do 145. členom te uredbe, dopolni ali, s soglasjem carinskega organa nadomesti s popolno carinsko deklaracijo, ki ustreza pogojem iz 48. člena carinskega zakona.
(2) V primeru, če se nepopolna deklaracija nadomesti z novo, se kot merodajni datum za določitev katerih koli dajatev in uporabo drugih ukrepov za sprostitev blaga v prost promet, šteje datum sprejema nepopolne deklaracije.
2. oddelek: poenostavljen postopek deklariranja
148. člen
(oblika poenostavljenega postopka deklariranja)
(1) Carinski deklarant lahko, na podlagi pisnega zahtevka, ki vsebuje vse potrebne podatke, pridobi dovoljenje, da pod pogoji in na način, določen v 149. in 150. členu te uredbe, ob predložitvi blaga carinskemu organu le-tega deklarira na poenostavljen način.
(2) Poenostavljen postopek deklariranja se lahko dovoli tako, da se dovoli vlaganje carinske deklaracije za sprostitev v prost promet v obliki:
- nepopolne carinske deklaracije, izpolnjene na obrazcu "enotna carinska listina" ali
- komercialnega ali drugega uradnega dokumenta, ki ga spremlja pisna zahteva deklaranta za sprostitev blaga v prost promet, vendar pa mora taka poenostavljena deklaracija vsebovati vsaj podatke, potrebne za identifikacijo blaga.
(3) Pisno zahtevo iz druge alinee prejšnjega odstavka lahko nadomesti splošna zahteva, ki velja za vse, v določenem obdobju začete postopke za sproščanje blaga v prost promet. V tem primeru mora biti v dokumentu iz druge alinee prejšnjega odstavka jasno označena odobritev splošne zahteve v skladu s tem odstavkom.
(4) Poenostavljeni deklaraciji morajo biti priloženi vsi dokumenti, od katerih je odvisna sprostitev v prost promet. Uporablja se drugi odstavek 143. člena te uredbe.
(5) Pri izvajanju tega člena se upošteva tudi 168. člen te uredbe.
149. člen
(pogoji za odobritev poenostavljenega postopka deklariranja)
(1) Dovoljenje za poenostavljeni postopek deklariranja iz prejšnjega člena lahko Carinska uprava izda le, če je zagotovljena učinkovita kontrola spoštovanja omejitev in prepovedi ter kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na sprostitev blaga v prost promet.
(2) Dovoljenja praviloma ni mogoče izdati:
1. vložniku zahtevka, ki je huje oziroma večkrat kršil carinske predpise ali
2. vložniku zahtevka, ki deklarira blago za sprostitev v prost promet samo občasno.
(3) Dovoljenje se lahko zavrne tudi, če vložnik zahtevka nastopa za račun druge osebe, ki deklarira blago za sprostitev v prost promet samo občasno.
(4) Če po izdaji dovoljenja nastopijo okoliščine iz drugega odstavka tega člena, se dovoljenje lahko razveljavi.
150. člen
(dovoljenje)
(1) V dovoljenju iz 148. člena te uredbe je treba:
1. določiti carinski organ oziroma organe, ki so pristojni za sprejem poenostavljenih deklaracij,
2. določiti vsebino in obliko poenostavljenih deklaracij,
3. določiti vrste blaga na katero se poenostavljene deklaracije nanašajo in podatke, ki jih morajo poenostavljene deklaracije vsebovati zaradi identifikacije blaga;
4. navesti instrument zavarovanja;
5. določiti obliko in vsebino dopolnilne deklaracije, roke v katerih je treba predložiti dopolnilno carinsko deklaracijo ter carinski organ, ki je pristojen za sprejem dopolnilne carinske deklaracije.
(2) Carinska uprava lahko v dovoljenju določi, da predložitev dopolnilne deklaracije ni potrebna, če poenostavljena deklaracija iz 148. člena te uredbe že vsebuje vse informacije, potrebne za sprostitev v prost promet in če je na podlagi takšne deklaracije v prost promet sproščeno blago, katerega vrednost ne presega 80.000 tolarjev.
3. oddelek: Deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov
151. člen
(primeri, v katerih je mogoče izdati dovoljenje)
Dovoljenje za deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov lahko Carinska uprava v skladu s 152. do 154. členom te uredbe izda osebi, ki zahteva, da se postopek sprostitve blaga v prost promet izvrši v njenih prostorih ali na drugih mestih, ki jih je odobril carinski organ, če vloži pisni zahtevek, ki vsebuje vse potrebne podatke za odobritev poenostavitve in gre za naslednje primere:
(a) če gre za blago, ki je bilo pred sprostitvijo v prost promet predmet tranzitnega carinskega postopka, v okviru katerega je bilo vložniku zahtevka izdano dovoljenje za uporabo poenostavitev formalnosti pri namembnem carinskem organu v tranzitnem postopku v skladu s petim odstavkom 121. člena carinskega zakona in 503. do 506. členom te uredbe;
(b) če gre, poleg primerov iz 168. člena te uredbe, za blago, ki je bilo pred sprostitvijo v prost promet predmet carinskih postopkov z ekonomskim učinkom;
(c) če gre za blago, ki je potem, ko je predloženo carinskemu organu v skladu s prvim odstavkom 32. člena carinskega zakona, prepeljano v te prostore v skladu s tranzitnim carinskim postopkom, ki ni omenjen v prvi alinei tega odstavka;
(d) če gre za blago, ki je bilo pripeljano na carinsko območje, vendar ni zavezano predložitvi v skladu z drugim odstavkom 32. člena carinskega zakona.
152. člen
(pogoji za izdajo dovoljenja)
(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena lahko Carinska uprava izda le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. knjigovodstvo vložnika zahtevka omogoča carinskemu organu izvajanje učinkovite kontrole, zlasti naknadne kontrole,
2. zagotovljena je učinkovita kontrola uvoznih ali izvoznih prepovedi ali omejitev ter drugih ukrepov za sprostitev blaga v prost promet.
(2) Dovoljenja praviloma ni mogoče izdati:
1. vložniku zahtevka, ki je huje oziroma večkrat kršil carinske predpise ali
2. vložniku zahtevka, ki deklarira blago za sprostitev v prost promet samo občasno.
153. člen
(razveljavitev dovoljenja)
(1) Ne glede na 6.d člen carinskega zakona, Carinska uprava lahko odloči, da izdanega dovoljenja ne bo razveljavila, če:
- imetnik dovoljenja izvrši svoje obveznosti v roku, ki ga določi Carinska uprava ali
- neizvršitev obveznosti nima resnih posledic na pravilno uporabo poenostavitve.
(2) Carinska uprava dovoljenje praviloma razveljavi, če je nastopila okoliščina iz prve točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Carinska uprava lahko razveljavi dovoljenje, če nastopijo okoliščine iz druge točke drugega odstavka prejšnjega člena.
154. člen
(posebne obveznosti imetnika dovoljenja)
(1) Z namenom, da se carinski organi lahko prepričajo o pravilnosti izvajanja poenostavitve, mora imetnik dovoljenja iz 151.člena te uredbe:
(a) v primerih iz točk (a) in (c) 151. člena te uredbe:
i. če je blago sproščeno v prost promet takoj po prispetju na kraj, določen v te namene:
- v obliki in na način, določen v dovoljenju, pravočasno obvestiti carinski organ o prispetju blaga, da bi mu blago lahko bilo prepuščeno in
- vpisati blago v svoje knjigovodstvo;
ii. če je blago pred sprostitvijo v prost promet predmet začasne hrambe v skladu s prvim odstavkom 38. člena carinskega zakona, še pred potekom roka iz 37. člena carinskega zakona:
- v obliki in na način, določen v dovoljenju, obvestiti carinski organ o svoji zahtevi, da se blago sprosti v prost promet, z namenom, da bi mu blago lahko bilo prepuščeno in
- vpisati blago v svoje knjigovodstvo;
(b) v primerih iz točke (b) 151. člena te uredbe:
- v obliki in na način, določen v dovoljenju, obvestiti carinski organ o svoji zahtevi, da se blago sprosti v prost promet, z namenom, da bi mu blago lahko bilo prepuščeno in
- vpisati blago v svoje knjigovodstvo.
Obvestilo iz prve alinee te točke ni potrebo, če je bilo blago, ki naj bi bilo sproščeno v prost promet, pred tem predmet postopka carinskega skladiščenja v skladišču tipa D;
(c) v primerih iz točke (d) 151. člena te uredbe ob prispetju blaga na kraj, določen v te namene:
- vpisati blago v svoje knjigovodstvo;
(d) od trenutka vpisa blaga v knjigovodstvo, dati carinskim organom na razpolago vse dokumente, katerih predložitev je potrebna zaradi izvajanja predpisov, ki se nanašajo na sprostitev blaga v prost promet.
(2) Če je zagotovljena ustrezna kontrola izvajanja poenostavitve, lahko Carinska uprava:
(a) dovoli imetniku dovoljenja, da napove carinskemu organu prispetje blaga iz točke (a) ali (b) prejšnjega odstavka, tik pred njegovim prispetjem;
(b) dovoli, če to opravičuje narava blaga in pogostost uvoza, da imetnik dovoljenja ne sporoča carinskemu organu vsakega prispetja blaga, vendar le, če imetnik dovoljenja temu carinskemu organu predloži vse podatke, potrebne za morebiten pregled blaga.
(3) V primeru iz točke (b) prejšnjega odstavka se knjigovodski vpis blaga šteje kot prepustitev blaga.
(4) Vpis v knjigovodstvo iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka tega člena se lahko nadomesti s kakšno drugo obličnostjo, ki zagotavlja enako jamstvo in jo odobri Carinska uprava. Vpis mora vsebovati datum in podatke, potrebne za identifikacijo blaga.
155. člen
(vsebina dovoljenja)
Dovoljenje iz 151. člena te uredbe mora vsebovati vse pogoje v zvezi z izvajanjem poenostavitve, predvsem pa mora vsebovati:
1. podatke o tem, na katero blago se nanaša,
2. obliko obveznosti iz 154. člena te uredbe in navedbo zavarovanja, ki ga je treba predložiti,
3. rok v katerem je treba vložiti dopolnilno carinsko deklaracijo ter pri katerem carinskem organu;
4. obliko, vsebino dopolnilne deklaracije ter pogoje pod katerimi je treba za blago predložiti splošno, periodično oziroma rekapitulativno deklaracijo.
3. PODPOGLAVJE: DEKLARACIJE ZA CARINSKE
POSTOPKE Z EKONOMSKIM UČINKOM
1. oddelek: začetek carinskega postopka z
ekonomskim učinkom
1. pododdelek: začetek postopka carinskega skladiščenja
(a) nepopolne deklaracije
156. člen
(nepopolne deklaracije)
(1) Nepopolno deklaracijo za začetek postopka carinskega skladiščenja, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, lahko carinski organ sprejme, če takšna deklaracija vsebuje vsaj tiste podatke, ki so potrebni za identifikacijo blaga, ki je zajeto s takšno deklaracijo, vključno s količino blaga..
(2) V zvezi z nepopolno deklaracijo iz prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo 143., 144. in 147. člen te uredbe.
(b) poenostavljeni postopek deklariranja
157. člen
(dovoljene oblike)
(1) Carinska uprava lahko na podlagi zahtevka deklaranta dovoli, da, ob predložitvi blaga carinskemu organu in v skladu s pogoji in na način, določen v 160. členu te uredbe, vloži carinsko deklaracijo za začetek postopka carinskega skladiščenja na poenostavljen način.
(2) Poenostavlja deklaracija se lahko vloži v obliki:
- nepopolne carinske deklaracije iz prejšnjega člena ali
- komercialnega ali drugega uradnega dokumenta, ki ga spremlja pisni zahtevek deklaranta za vnos blaga v carinsko skladišče.
(3) Nepopolne deklaracije ali komercialni in drugi uradni dokumenti iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati vsaj podatke iz prvega odstavka prejšnjega člena.
158. člen
(vnos blaga v carinsko skladišče tipa D)
Če se poenostavljeni postopek deklariranja uporablja za začetek postopka skladiščenja blaga v carinskem skladišču tipa D, mora poenostavljena deklaracija vsebovati tudi:
1. tako natančne podatke o naravi blaga, da omogočajo takojšnjo in nedvoumno uvrstitev blaga v carinsko nomenklaturo ter
2. carinsko vrednost blaga.
159. člen
(omejitve)
(1) Poenostavljeni postopek deklariranja se ne more uporabljati za začetek postopka carinskega skladiščenja pri vnosu blaga v carinsko skladišče tipa F.
(2) Pri poenostavljenem postopku deklariranja za začetek postopka carinskega skladiščenja v carinskem skladišču tipa B iz druge alinee drugega odstavka 157. člena te uredbe ni mogoče uporabiti komericalnih dokumentov. Če drug uradni dokument ne vsebuje podatkov, ki se v enotni carinski listini vpisujejo v polja 1 (druga poddelitev), 3, 5, 14, 19, 26, 31, 32, 37, 38, 49 in 54, je treba te podatke posebej priložiti.
160. člen
(posamični in splošni zahtevek iz druge alinee drugega odstavka 157. člena te uredbe)
(1) Pisni zahtevek iz 157. člena te uredbe mora vsebovati vse podatke, potrebne za izdajo dovoljenja.
(2) Če okoliščine primera tako dopuščajo se lahko vsakokratni pisni zahtevek iz druge alinee drugega odstavka 157. člena te uredbe nadomesti s splošno zahtevo za izvajanje tega postopka v določenem časovnem obdobju.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se zahtevek vloži v skladu s 184. do 192. členom te uredbe in mora biti predložen skupaj z zahtevkom za odprtje carinskega skladišča ali kot zahtevek za spremembo oziroma dopolnitev že izdanega dovoljenja za odprtje carinskega skladišča. Zahtevek se vloži pri carinarnici, ki je izdala dovoljenje za odprtje carinskega skladišča.
(4) Carinska uprava izda dovoljenje iz 157. člena te uredbe, samo če ni ogroženo pravilno izvajanje postopka carinskega skladiščenja.
(5) Dovoljenja praviloma ni mogoče izdati:
1. če vložnik zahtevka ne nudi zadostnega jamstva za pravilno izvajanje postopka carinskega skladiščenja;
2. vložniku zahtevka, ki je huje oziroma večkrat kršil carinske predpise ali
3. vložniku zahtevka, ki deklarira blago za začetek postopka carinskega skladiščenja samo občasno.
(6) Ne glede na 6.d člen carinskega zakona, se dovoljenje lahko razveljavi, če nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka.
161. člen
(dopolnilna carinska deklaracija)
(1) Dovoljenje iz 157. člena te uredbe mora vsebovati vse pogoje za izvajanje poenostavitve, vključno s podatki o:
1. carinskem organu oziroma organih pri katerih je mogoče vložiti takšno carinsko deklaracijo za začetek postopka carinskega skladiščenja;
2. obliki in vsebini poenostavljenih deklaracij.
(2) Imetniku dovoljenja za poenostavljen postopek deklariranja za začetek postopka carinskega skladiščenja ni potrebno vlagati dopolnilne carinske deklaracije.
(c) Deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov
162. člen
(uporaba drugih določb tega poglavja)
(1) Carinska uprava izda dovoljenje za deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov v skladu s pogoji in na način določen v naslednjem odstavku ter 163. in 164. členu te uredbe.
(2) Carinska uprava ne more dovoliti, da se blago deklarira na podlagi knjigovodskih vpisov, če se blago vnaša v carinsko skladišče tipa B ali F.
(3) Če Carinska uprava dovoli, da se blago deklarira na podlagi knjigovodskih vpisov, se za izdajo dovoljenja in izvajanje te poenostavitve primerno uporablja 160. člen te uredbe.
163. člen
(posebne obveznosti imetnika dovoljenja)
(1) Imetnik dovoljenja mora, zato da bi carinski organ lahko izvedel predpisano kontrolo, po prispetju blaga na kraj, naveden v dovoljenju:
(a) nemudoma sporočiti pristojnemu carinskemu organu prihod blaga, v obliki in na način, ki ga le-ta določi;
(b) nemudoma vpisati blago v knjigovodstvo;
(c) dati pristojnemu carinskemu organu na razpolago vse dokumente katerih predložitev je potrebna za prepustitev blaga v postopek.
(2) Knjigovodski vpis blaga iz točke (b) prejšnjega odstavka mora vsebovati vsaj tiste podatke, ki so potrebni za ugotavljanje trgovskega opisa blaga ter njegove količine.
(3) Drugi in tretji odstavek 154. člena te uredbe se primerno uporabljata tudi v primerih iz tega člena.
164. člen
(vsebina dovoljenja)
(1) Dovoljenje iz prvega odstavka 162. člena te uredbe mora vsebovati vse pogoje za izvajanje poenostavitve, predvsem pa:
- vrsto blaga na katerega se nanaša poenostavitev
- obliko obveznosti iz prejšnjega člena;
- trenutek prepustitve blaga.
(2) Vložitev dopolnilne carinske deklaracije ni potrebna.
2. pododdelek: začetek postopka uvoza blaga zaradi
izvoza, postopka predelave pod carinskim nadzorom in
postopka začasnega uvoza
(a) nepopolne deklaracije
165. člen
(nepopolne deklaracije)
(1) Deklaracijo za začetek carinskega postopka uvoza blaga zaradi proizvodnje za izvoz, postopka predelave pod carinskim nadzorom in carinskega postopka začasnega uvoza lahko, na podlagi pisnega zahtevka carinskega deklaranta, carinski organ, ki je pristojen za začetek zadevnega carinskega postopka, sprejme tudi če ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, vsebovati pa mora vsaj tiste podatke, ki jih je treba vpisati v polja 14, 21, 31, 33, 37, 40 in 54 enotne carinske listine, v polju 44 pa navedbo dovoljenja ali navedbo zahtevka, če gre za primere, ko se uporablja 237. člen te uredbe.
(2) Primerno se uporabljajo 143., 144. in 147. člen te uredbe.
(3) Če se v postopku uvoza zaradi izvoza uporablja sistem povračila plačane carine, se primerno uporabljata tudi 145. in 146. člen te uredbe.
(b) poenostavljeni postopek deklariranja in deklariranje
na podlagi knjigovodskih vpisov
166. člen
(primerna uporaba drugih določb)
Določbe 148. do 155. člena te uredbe se primerno uporabljajo tudi za izdajo dovoljenja za uporabo poenostavljenega postopka deklariranja in deklariranja na podlagi knjigovodskih vpisov v primeru deklariranja blaga za začetek postopka uvoza zaradi izvoza, postopka predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza.
3. pododdelek: začetek postopka začasnega izvoza na
oplemenitenje
167. člen
(primerna uporaba drugih določb)
Za poenostavitve v zvezi s carinskimi deklaracijami za začetek postopka začasnega izvoza na oplemenitenje se primerno uporabljajo 169. do 177. člen te uredbe.
2. oddelek: zaključek postopkov z ekonomskim
učinkom
168. člen
(uporaba drugih določb)
(1) Za zaključek postopkov z ekonomskim učinkom, razen postopka začasnega izvoza na oplemenitenje ter carinskega skladiščenja, se lahko dovoli uporaba poenostavljenih postopkov, predvidenih za sprostitev v prost promet, izvoz ali ponovni izvoz. V primeru ponovnega izvoza se uporabljajo 169. do 177. člen te uredbe.
(2) Za zaključek postopka začasnega izvoza na oplemenitenje se lahko dovolijo poenostavitve, predvidene za sprostitev blaga v prost promet. Pri tem se primerno uporabljajo 142. do 155. člen te uredbe.
(3) Za zaključek postopka carinskega skladiščenja se lahko dovolijo poenostavitve, predvidene za sprostitev blaga v prost promet, za izvoz ali ponovni izvoz.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek velja, da:
(a) za blago, ki je bilo vnešeno v carinsko skladišče tipa F ni mogoče dovoliti nobene od predvidenih poenostavitev;
(b) se, za blago, ki je bilo vnešeno v carinsko skladišče tipa B, lahko dovoli le uporaba nepopolnih deklaracij in poenostavljeni postopek deklariranja;
(c) izdaja dovoljenja za odprtje carinskega skladišča tipa D vključuje tudi dovoljenje za deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov za sprostitev blaga v prost promet. Vendar pa se ta poenostavitev ne more dovoliti, če želi vložnik zahtevka na ta način zaključiti postopek v zvezi z blagom, pri katerem se podlage za določitev uvoznih dajatev ne morejo preveriti brez pregleda blaga. V tem primeru se lahko dovoli drug postopek, ki vključuje tudi predložitev blaga carinskemu organu;
4. PODPOGLAVJE: DEKLARACIJE ZA IZVOZ
169. člen
(splošno)
(1) Formalnosti, ki jih je treba izpeljati pri carinskem organu izvoza in so predvidene s 439. členom te uredbe se lahko poenostavijo v skladu z določbami tega podpoglavja.
(2) Določbe 440. in 443. člena te uredbe veljajo tudi za to podpoglavje.
1. oddelek: nepopolne deklaracije
170. člen
(nepopolna deklaracija)
(1) Carinski organ lahko na podlagi zahtevka carinskega deklaranta sprejme carinsko deklaracijo za izvoz blaga, tudi če le-ta ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, ampak samo vsaj naslednje podatke:
1. podatke, ki so določeni v poljih 1 (druga in tretja poddelitev), 2, 14, 17, 31, 33, 38, 44 in 54 enotne carinske listine;
2. vse podatke, ki so potrebni za uporabo posebnih ukrepov kmetijske politike ali obračun izvoznih dajatev, če je blago predmet posebnih ukrepov kmetijske politike ali zavezano plačilu izvoznih dajatev;
3. vse druge podatke, ki so potrebni, da se lahko identificirablago, uporabijo predpisi, ki se nanašajo na njegov izvoz ali določi znesek morebitnega zavarovanja, ki se zahteva preden se blago izvozi.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka lahko carinski organ dovoli deklarantu, da ne izpolni polj 17 in 33 v enotni carinski listini, vendar le če:
1. deklarant izjavi, da blago, ki je zajeto s takšno deklaracijo ni predmet izvoznih prepovedi ali omejitev in
2. carinski organ ne dvomi v točnost izjave iz prejšnje točke ter
3. opis blaga v deklaraciji omogoča takojšnjo in nedvomno uvrstitev blaga v carinsko nomenklaturo.
(3) List št. 3 enotne carinske listine mora v polju 44 vsebovati navedbo "poenostavljen izvoz".
(4) Za izvozno deklaracijo, izpolnjeno v skladu s tem členom se primerno uporabljajo143. do 147. člen te uredbe.
171. člen
(nadomestitev ali dopolnitev nepopolne deklaracije)
(1) Če se uporabi 437. člen te uredbe, se dopolnilna ali nadomestna deklaracija lahko vloži pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen glede na kraj kjer ima izvoznik sedež. Če ima podizvajalec sedež na območju drugega krajevno pristojnega carinskega organa se dopolnilna carinska deklaracija lahko vloži pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen glede na sedež podizvajalca.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka, carinski organ, ki je sprejel nepopolno deklaracijo pošlje list 1 in 2 enotne carinske listine carinskemu organu, kjer bo vložena dopolnilna ali nadomestna carinska deklaracija.
2. oddelek: poenostavljeni postopek deklariranja
172. člen
(dovoljene oblike)
(1) Na podlagi pisnega zahtevka deklaranta, ki vsebuje vse potrebne podatke za izdajo dovoljenja, lahko Carinska uprava dovoli, da ob predložitvi blaga carinskemu organu deklarant vloži carinsko deklaracijo za izvoz blaga na poenostavljen način. Pri določitvi pogojev za poenostavljen postopek deklariranja se primerno upoštevata 149. in 150. člen te uredbe.
(2) Razen v primerih iz 177. člena te uredbe se poenostavljena deklaracija vloži v obliki enotne carinske listine, ki vsebuje vsaj podatke, potrebne za identifikacijo blaga. Primerno se uporabljata tretji in četrti odstavek 170. člena te uredbe.
3. oddelek: deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov
173. člen
(izdajanje dovoljenj)
(1) Na podlagi pisnega zahtevka lahko Carinska uprava odobri deklariranje blaga za izvoz na podlagi vpisa v knjigovodstvo v skladu s pogoji iz drugega odstavka tega člena osebi, ki želi izvesti izvozne formalnosti v svojih prostorih oziroma na drugem mestu, ki ga je odobrila Carinska uprava (v nadaljevanju: priznani izvoznik).
(2) Primerno se uporabljata 152. in 153. člen te uredbe.
174. člen
(pogoji)
(1) Da omogoči carinskemu organu kontrolo vodenja dovoljenega postopka, mora priznani izvoznik, preden odstrani blago iz prostora ali kraja navedenem v prejšnjem členu:
(a) pravočasno obvestiti pristojni carinski organ o odstranitvi blaga v obliki in način, ki je določen v dovoljenju z namenom, da bi mu bilo blago prepuščeno;
(b) vpisati blago v knjigovodstvo. Takšen vpis lahko nadomesti druga formalnost, ki zagotavlja enako jamstvo, in jo odobri carinski organ. Vpis mora vsebovati datum, kdaj je bil opravljen in podatke, ki so potrebni za identifikacijo blaga;
(c) dati pristojnemu carinskemu organu na razpolago vse dokumente od katerih je odvisna uporaba predpisov o izvozu blaga.
(2) V utemeljenih primerih, ko je to potrebno zaradi narave blaga in pogostosti izvoznega postopka, lahko carinski organ oprosti priznanega izvoznika obveznosti pravočasne obvestitve carinskega organa v skladu z alineo (a) prejšnjega odstavka. V tem primeru je priznani izvoznik dolžan carinskemu organu dati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za morebiten pregled blaga.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se knjigovodski vpis blaga šteje kot prepustitev blaga.
175. člen
(dokazilo o dejanskem izvozu blaga)
(1) Za nadzor in kot dokaz, da je blago dejansko zapustilo carinsko območje, se uporablja list št. 3 enotne carinske listine.
(2) V dovoljenju za uporabo poenostavitve mora biti določeno, da je treba list št. 3 enotne carinske listine vnaprej overiti.
(3) Overitev v skladu s prejšnjim odstavkom se opravi na enega od naslednjih načinov:
(a) carinski organ, določen v dovoljenju vnaprej žigosa in podpiše polje A enotne carinske listine;
(b) priznani izvoznik se pooblasti, da lahko žigosa deklaracijo z žigom, ki ustreza vzorcu iz priloge 24 k tej uredbi, ki je njen sestavni del. Odtis žiga je lahko odtisnjen vnaprej, če je tiskar obrazca pridobil za to dovoljenje Carinske uprave.
(4) Pred odpremo blaga, mora priznani izvoznik:
1. izvršiti obveznosti iz prejšnjega člena;
2. v polje 44 na listu št. 3 enotne carinske listine navesti zaporedno številko in datum vpisa blaga v knjigovodstvo.
(5) List št. 3 enotne carinske listine mora poleg navedbe v polju 44 vsebovati tudi:
1. številko dovoljenja,
2. navedbo "poenostavljen izvoz".
176. člen
(vsebina dovoljenja)
(1) V dovoljenju iz 173. člena te uredbe je treba določiti vse pogoje za izvajanje poenostavitve, predvsem pa:
1. blago na katerega se poenostavitev nanaša,
2. obliko formalnosti iz 174. člena te uredbe;
3. trenutek prepustitve blaga,
4. vsebino lista št. 3 enotne carinske listine in način njegove potrditve;
5. postopek predložitve dopolnilne deklaracije in rok v katerem mora biti vložena.
(2) Dovoljenje mora vsebovati obveznost priznanega izvoznika, da bo sprejel potrebne ukrepe za zagotovitev varne hrambe posebnega žiga oziroma obrazcev, ki vsebuje vnaprej odtisnjen žig izvoznega
carinskega organa ali odtis posebnega žiga.
4. oddelek: skupne določbe za 2. in 3. oddelek tega podpoglavja
177. člen
44. člen PCD - 288 EU
(uporaba komercialnih in drugih dokumentov)
(1) Namesto enotne carinske listine lahko Carinska uprava dovoli, da deklarant uporablj komercialni ali drug uradni dokument ali drugi nosilec podatkov, če tak dokument oziroma nosilec podatkov vsebuje vsaj:
1. podatke, ki omogočajo identifikacijo blaga,
2. navedbo "poenostavljen izvoz" in
3. zahtevo za izvoz.
(2) Zahtevo iz 3. točke prejšnjega odstavka lahko nadomesti splošna zahteva, ki velja za vse, v določenem obdobju začete izvozne postopke. V tem primeru mora biti v dokumentu ali drugem nosilcu podatkov iz prejšnjega odstavka jasno označena odobritev, na podlagi katere se sprejme splošna zahteva v skladu s tem odstavkom.
(3) Komericalni ali drug uradni dokument se uporabi kot dokazilo o dejanskem iznosu blaga iz carinskega območja enako kot list št. 3 enotne carinske listine. Če Carinska uprava dovoli uporabo drugega nosilca podatkov, mora istočasno določiti tudi način potrditve dejanskega iznosa blaga iz carinskega območja.
II. DEL: CARINSKO DOVOLJENE RABE IN UPORABE
1. POGLAVJE: SPROSTITEV V PROST PROMET
1. PODPOGLAVJE: SPLOŠNA DOLOČBA
178. člen
(sprostitev v prost promet pri blagu, ki je bilo izvoženo z zvezkom ATA)
(1) Če je bilo domače blago izvoženo z zvezkom ATA v skladu s 444. členom te uredbe, je lahko sproščeno v prost promet na podlagi zvezka ATA.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora carinski organ, pri katerem je blago sproščeno v prost promet izvršiti naslednje ukrepe (formalnosti):
(a) preveriti informacije iz polj A do G kupona ponovnega uvoza,
(b) izpolniti talon in polje H kupona ponovnega uvoza,
(c) zadržati kupon ponovnega uvoza.
(3) Kadar se formalnosti za zaključek postopka začasnega izvoza domačega blaga opravijo pri drugem carinskem organu kot je tisti, preko katerega je bilo blago vnešeno na carinsko območje, se od vstopnega do namembnega carinskega organa, kjer bo blago sproščeno v prost promet, prepelje brez dodatnih formalnosti.
2. PODPOGLAVJE: UPORABA ENOTNE CARINSKE
STOPNJE
179. člen
(vrednost blaga, za katerega se lahko uporabi enotna carinska stopnja)
Enotna carinska stopnja se v skladu s 66. členom carinskega zakona lahko uporabi za nekomercialno blago katerega skupna vrednost ne presega protivrednosti 200.000 tolarjev.
180. člen
(omejitve uporabe enotne stopnje)
Enotna carinska stopnja 15%, se ne more uporabljati za tobak, tobačne izdelke, alkohol, alkoholne pijače, pogonsko gorivo ter parfum.
181. člen
(uporaba enakih predpisov za celotno pošiljko)
Če potnik ali prejemnik pošiljke zahteva, da se blago carini po stopnji, ki je predpisana v carinski tarifi, se predpisane stopnje uporabljajo za vse blago oziroma za celotno pošiljko.
2. POGLAVJE: CARINSKI POSTOPKI Z EKONOMSKIM
UČINKOM
1. PODPOGLAVJE: SKUPNE DOLOČBE
1. Oddelek: Definicije
182. člen
(definicije)
Za namene tega poglavja imajo naslednji pojmi naslednji pomen:
(a) "nadzorni carinski organ" je v dovoljenju naveden carinski organ, določen za izvajanje nadzora postopka z ekonomskim učinkom;
(b) "carinski organ začetka postopka" je v dovoljenju naveden carinski organ ali carinski organi, določen za sprejem carinskih deklaracij za začetek enega ali več v dovoljenju navedenih postopkov z ekonomskim učinkom;
(c) "carinski organ zaključka postopka" je v dovoljenju naveden carinski organ ali carinski organi, določen za sprejem carinskih deklaracij, s katerimi se za blago, za katero je bil začet postopek z ekonomskim učinkom, določi druga carinsko dovoljena raba ali uporaba;
(d) "pooblaščeni carinski organ" je carinski organ ali carinski organi, ki jih Carinska uprava pooblasti, da se pri njih vlagajo carinske deklaracije, ki se štejejo za zahtevek za odobritev carinskega postopka z ekonomskim učinkom in so pooblaščeni za sprejem takšne deklaracije.
183. člen
(pristojni carinski organi)
Če s carinskim zakonom ali to uredbo ni drugače določeno je za izdajo dovoljenja in druge postopke v zvezi z dovoljenji za carinske postopke z ekonomskim učinkom pristojna carinarnica, ki je krajevno pristojna glede na kraj, kjer ima vložnik zahtevka, oziroma oseba v imenu katere se vlaga zahtevek, sedež.
2. oddelek: dovolitev uporabe postopka - običajni postopek
184. člen
(zahtevek za carinske postopke z ekonomskim učinkom)
(1) Razen v primerih iz petega odstavka tega člena ter 248., 326., 360. in 418. člena te uredbe se zahtevek za dovolitev uporabe carinskega postopka z ekonomskim učinkom (vključno z zahtevkom za poslovanje carinskega skladišča ali uporabo postopka carinskega skladiščenja), izpolnjuje v pisni obliki.
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora biti izpolnjen na predpisanem obrazcu iz priloge 25 k tej uredbi, ki je njen sestavni del. Vložnik zahtevka mora v zahtevku navesti vse podatke, ki so potrebni za odločitev. Vzorci obrazcev so v prilogah 25A do 25E k tej uredbi, ki so njen sestavni del.
Zahtevek mora biti podpisan in datiran.
(3) Če carinski organ meni, da podatki v zahtevku niso popolni ali zadostni za sprejem odločitve, lahko zahteva predložitev dodatnih podatkov.
(4) Vložnik zahtevka mora zahtevku iz prvega odstavka tega člena priložiti vse dokumente in dokazila, ki so potrebni za odločitev. Dokumente mora vložnik zahtevka predložiti v originalu ali dvojniku originala. Ti dokumenti so sestavni del zahtevka, v katerem morajo biti navedeni podatki o številu spremljajočih dokumentov.
(5) Carinski organ lahko dovoli spremembo ali podaljšanje posameznega dovoljenja na podlagi pisnega zahtevka imetnika dovoljenja za spremembo ali podaljšanje dovoljenja, pri čemer mora le-ta v zahtevku navesti podatke iz predhodnega dovoljenja ter spremembe, ki naj bi bile potrebne.
(6) Razen v primerih poenostavitev, ki so predvidene v 248., 326., 360. in 418. členu te uredbe se zahtevek, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega do tretjega odstavka tega člena in ki nipredložen v skladu s 198., 236., 321., 356 in 408. členom te uredbe, zavrže kot nepopoln.
185. člen
(odgovornost vložnika zahtevka)
(1) Šteje se, da je vložnik zahtevka z vložitvijo podpisanega zahtevka izrazil voljo, da izvaja zahtevani postopek.
(2) Vložnik zahtevka je odgovoren za:
1. točnost podatkov, ki jih navaja v zahtevku;
2. verodostojnost dokumentov in dokazil, ki jih je priložil zahtevku ter za
3. spoštovanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz odobritve posameznega carinskega postopka.
186. člen
(ravnanje carinskih organov pred izdajo dovoljenja)
(1) Carinski organ mora pred izdajo dovoljenja preveriti, če so za njegovo izdajo izpolnjeni vsi predpisani pogoji.
(2) Zahtevek se zavrže, če je v skladu s šestim odstavkom 184. člena te uredbe zahtevek nepopoln.
187. člen
(dovoljenje)
(1) Ne glede 248., 326., 360. in 418. člen te uredbe se dovoljenje za uporabo carinskega postopka z ekonomskim učinkom v skladu z drugim odstavkom 68. člena carinskega zakona (vključno z dovoljenjem za poslovanje carinskega skladišča ali uporabo postopka carinskega skladiščenja), izda v obliki, ki ustreza enemu od vzorcev iz prilog 26 A do 26 E k tej uredbi. Priloge 26 A do 26 E so sestavni del te uredbe.
(2) Carinski organ izda dovoljenje za vsak posamezen začetek postopka z ekonomskim učinkom ali pa splošno dovoljenje za vlaganje carinskih deklaracij za postopek z ekonomskim učinkom v določenem obdobju.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, v primerih podaljšanja ali spremembe dovoljenja na podlagi zahtevka iz 184. člena te uredbe, lahko carinski organ odloči o spremembah posameznih postavk z uradnim zaznamkom v že izdanem dovoljenju ali pa izda novo dovoljenje.
188. člen
(splošni pogoji za odobritev postopka po carinskih predpisih)
(1) Šteje se, da ima vložnik zahtevka sedež na carinskem območju, če je v Republiki Sloveniji vpisan v sodni register ali drugo predpisano evidenco.
(2) Fizična oseba - vložnik zahtevka mora dokazati stalno prebivališče na carinskem območju z javno listino, iz katere se da ugotoviti njena istovetnost in prebivališče.
(3) Za jamstva iz 69. člena carinskega zakona se šteje predvsem:
1. zanesljivost vložnika zahtevka pri izvajanju carinskih postopkov;
2. vodenje evidenc in knjig, ki so pomembne za carinski nadzor in kontrolo v obliki in načinu, ki je sprejemljiv za carinske organe;
3. izvajanje proizvodnih postopkov in vodenje skladišča, na tak način, da je carinskim organom omogočen vpogled v izvajanje carinskega postopka;
4. predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja, če ni določeno, da se vložnika zahtevka lahko oprosti te obveznosti;
5. izpolnjevanje pogojev elektronske izmenjave podatkov.
189. člen
(pogoji za odobritev postopka, ki jih določajo drugi predpisi)
(1) Če mora blago, za katero naj bi bil začet kateri od postopkov z ekonomskim učinkom, izpolnjevati posebne pogoje, določene z drugimi predpisi, mora vložnik zahtevka dokazati, da so ti pogoji izpolnjeni.
(2) Če je s predpisi iz prejšnjega odstavka določeno, da se sme določena vrsta blaga uporabljati le po pridobitvi dovoljenja pristojnega organa, mora vložnik zahtevka dokazati izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka s tem dovoljenjem.
190. člen
(zavrnitev zahtevka)
(1) Carinski organ zavrne izdajo dovoljenja, če kateri od predpisanih pogojev za dovolitev zahtevanega postopka z ekonomskim učinkom ni izpolnjen.
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka tega člena se izda v skladu 6a. členom carinskega zakona.
191. člen
(hramba dokumentov pri carinskih organih)
(1) Carinski organ mora hraniti vložene zahtevke in priloge skupaj z dvojniki izdanih dovoljenj in drugih odločb.
(2) Carinski organ mora hraniti dokumente iz prejšnjega odstavka najmanj:
- tri leta od konca koledarskega leta, v katerem dovoljenje preneha veljati oziroma,
- v primeru dovoljenja za poslovanje carinskega skladišča, tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bilo dovoljenje odvzeto ali razveljavljeno.
(3) V primeru, da je bil zahtevek zavrnjen ali dovoljenje razveljavljeno oziroma ugotovljeno, da je nično, mora carinski organ hraniti dokumente iz prvega odstavka tega člena najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil zahtevek zavrnjen ali dovoljenje odvzeto oziroma ugotovljeno, da je nično.
192. člen
(hramba dokumentov pri imetniku dovoljenja)
(1) Imetnik dovoljenja in vse druge osebe, na katere se dovoljenje nanaša, morajo svoj izvod dovoljenja in vse druge dokumente, ki se nanašajo na izvajanje dovoljenega postopka, hraniti v skladu z 9. členom carinskega zakona, zbrane na istem mestu.
(2) Če carinski organ pri izvajanju kontrole ugotovi, da dokumenti niso hranjeni v skladu s prejšnjim odstavkom in imetnik kljub dodatnemu pozivu noče zbranih dokumentov predložiti, carinski organ sprejme potrebne ukrepe, vključno z možnostjo odvzema dovoljenja.
2. PODPOGLAVJE: CARINSKO SKLADIŠČENJE
1. oddelek: splošno
1. pododdelek: tipi skladišč
193. člen
(vrste carinskih skladišč)
(1) Carinsko blago se lahko v okviru postopka carinskega skladiščenja skladišči v enem od naslednjih vrst carinskih skladišč:
1. javno skladišče, v katerem je imetnik carinskega skladišča odgovoren za obveznosti iz 78. člena carinskega zakona (tip A);
2. javno skladišče, v katerem vsak depozitar carinskega blaga odgovarja za obveznosti iz 1. in 2. točke 78. člena carinskega zakona v skladu s prvim odstavkom 79. člena carinskega zakona (tip B);
3. zasebno skladišče, v katerem je imetnik skladišča tudi depozitar blaga, ni pa nujno tudi lastnik tega blaga (tip C);
4. zasebno skladišče, v katerem je imetnik skladišča tudi depozitar blaga, ni pa nujno tudi lastnik tega blaga, in v katerem se lahko uporabi tretji in četrti odstavek 85. člena carinskega zakona (tip D);
(2) Postopek carinskega skladiščenja se lahko izvaja tudi v zasebnem skladišču iz tretjega odstavka 75. člena carinskega zakona, kadar je imetnik carinskega skladišča tudi depozitar, vendar ni nujno tudi lastnik blaga, na način, ki dovoljuje skladiščenje blaga imetniku dovoljenja v skladiščnih prostorih iz drugega odstavka 74. člena carinskega zakona. Takšen sistem je opredeljen kot carinsko skladišče tipa E.
(3) Kot primeri iz drugega odstavka 74. člena carinskega zakona se štejejo predvsem tisti primeri, ko je poseben prostor potreben zaradi posebnih pogojev za skladiščenje posameznih vrst blaga ali če je to potrebno zaradi zasedenosti odobrenih prostorov carinskega skladišča.
(4) Ne glede na prvi dostavek tega člena se lahko carinsko blago skladišči tudi v javnem carinskem skladišču, katerega imetnik je carinski organ (tip F).
(5) V istih prostorih ali na isti lokaciji ni mogoče združiti različnih vrst skladišč iz tega člena.
2. pododdelek: prostori carinskega skladišča
194. člen
(prostori carinskega skladišča)
(1) Carinsko skladišče, razen carinskega skladišča tipa E, lahko sestoji iz ene ali več medsebojno povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki morajo biti jasno označeni in primerno ločeni od preostalih prostorov in površin.
(2) Če carinski organi sami vodijo carinsko skladišče mora Carinska uprava določiti prostore in površine, ki tvorijo prostore carinskega skladišča in to objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
195. člen
(uporaba carinskih skladišč za začasno hrambo blaga)
(1) Carinski organ lahko dovoli, da se carinska skladišča, razen carinskega skladišča tipa E, uporabijo tudi za začasno hrambo blaga v skladu z 38. členom carinskega zakona.
(2) Carinsko blago, ki se začasno hrani v carinskem skladišču, se mora hraniti ločeno od preostalega blaga v carinskem skladišču.
(3) Če carinski organ dovoli imetniku carinskega skladišča, da v carinskem skladišču začasno hrani carinsko blago v skladu s tem členom, mora, kadar je to potrebno zaradi izvajanja carinskega nadzora, evidence za to blago voditi ločeno od ostalih evidenc blaga v carinskem skladišču.
3. pododdelek: ukrepi trgovinske politike
196. člen
(uporaba ukrepov trgovinske politike za blago v postopku carinskega skladiščenja)
Če se morajo v skladu z veljavnimi predpisi ukrepi trgovinske politike uporabiti pri:
(a) sprostitvi blaga v prost promet, se ti ukrepi ne uporabijo za blago, za katero je začet postopek carinskega skladiščenja, dokler je blago v tem postopku;
(b) vnosu blaga na carinsko območje, se ti ukrepi uporabijo, ko je za carinsko blago začet postopek carinskega skladiščenja;
(c) izvozu blaga, se ti ukrepi uporabijo ob dejanskem izvozu domačega blaga, ki je bilo pred tem predmet postopka carinskega skladiščenja, iz carinskega območja.
2. oddelek: Dovoljenje za odprtje carinskega skladišča tipa A, B, C, D ali E
197. člen
(pristojnost)
Zahtevek za izdajo dovoljenja za carinsko skladišče vložnik zahtevka vloži pri carinarnici, ki je krajevno pristojna glede na predlagano lokacijo carinskega skladišča.
198. člen
(zahtevek)
Dovoljenje za carinsko skladišče izda carinski organ na podlagi pisnega zahtevka, ki ga vložnik izpolni na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 25 A k tej uredbi, ki je njen sestavi del.
199. člen
(pogoji za dovolitev carinskega skladišča)
(1) Carinski organ lahko dovoli odprtje carinskega skladišča, čevložnik zahtevka dokaže da izpolnjuje predpisane pogoje in dokaže, da obstoji dejanska ekonomska potreba za carinsko skladiščenje.
(2) Pri ugotavljanju, ali stroški carinskih organov v zvezi z izvajanjem nadzora niso nesorazmerno visoki v primerjavi z ekonomskimi koristmi odobritve carinskega skladišča v skladu z 2. točko prvega odstavka 69. člena carinskega zakona, carinski organ upošteva predvsem tip carinskega skladišča in operacije, ki jih imetnik želi izvajati v carinskem skladišču.
(3) Carinsko skladišče mora biti, ne glede na druge dejavnosti, ki se smejo opravljati v skladišču, namenjeno predvsem skladiščenju carinskega blaga. Druge dejavnosti, ki se v skladu s to uredbo smejo dovoliti v carinskem skladišču, ne smejo prevladovati.
(4) V prostorih carinskega skladišča ni dovoljeno prodajati skladiščenega blaga na drobno, razen v primeru:
1. prodaje blaga v prostih carinskih prodajalnah ter
2. prodaje blaga v okviru mednarodnih sporazumov, na podlagi katerih so diplomatska in konzularna predstavništva ter mednarodne organizacije oproščene plačila carine.
200. člen
(dovoljenje)
(1) Carinski organ izda na podlagi zahtevka iz prejšnjega člena pisno dovoljenje, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji.
(2) Skupaj z dovoljenjem za carinsko skladišče tipa D izda carinski organ v skladu s 162. členom te uredbe tudi dovoljenje za sproščanje blaga v prost promet na podlagi knjigovodskih vpisov.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena izda carinski organ na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 26 A k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
(4) Imetnik carinskega skladišča lahko začne s poslovanjem, ko pridobi dovoljenje in predloži carinskemu organu ustrezen instrument zavarovanja, če je to v skladu z 202. členom te uredbe potrebno.
201. člen
(rok veljavnosti dovoljenja in posebni elementi dovoljenja)
(1) Dovoljenje za carinsko skladišče se izda za nedoločen čas, vendar to ne vpliva na določbe o odpravi, razveljavitvi, ali spremembi dovoljenja.
(2) V dovoljenju mora carinski organ med drugim določiti nadzorni carinski organ. Če je glede na okoliščine posameznega primera to potrebno, je treba v dovoljenju določiti tudi, da se sme blago, ki lahko škodljivo vpliva na drugo blago ter blago, za skladiščenje katerega morajo biti izpolnjeni posebni pogoji,skladiščiti le v carinskih skladiščih, ki so posebej opremljena za skladiščenje takšnega blaga.
(3) V primeru zasebnega carinskega skladišča lahko carinski organ v dovoljenju določi tudi vrste blaga, ki jih je mogoče skladiščiti v tem skladišču.
(4) Če vložnik zahtevka zahteva, da se mu omogoči predložitev blaga zaradi začetka postopka carinskega skladiščenja pri drugem carinskem organu kot je nadzorni carinski organ in carinski nadzor s tem ni ogrožen, lahko carinski organ v dovoljenju pooblasti enega ali več carinskih organov kot carinske organe začetka postopka carinskega skladiščenja.
202. člen
(obveznost predložitve instrumenta zavarovanja)
(1) Imetnik carinskega skladišča mora predložiti instrument zavarovanja prej, preden carinsko skladišče začne s poslovanjem.
(2) Vrednost instrumenta zavarovanja mora biti najmanj enaka višini carinskih dolgov, ki so ali bi lahko nastali glede na povprečno mesečno višino uvoznih dajatev za blago, ki se je iz carinskega skladišča sprostilo v prost promet. Upoštevata se četrti in peti odstavek 616. člena te uredbe.
(3) Carinski organ lahko imetnika dovoljenja oprosti predložitve instrumenta zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, če je carinski organ kot reden ukrep carinskega nadzorstva določil soključarstvo.
203. člen
(razveljavitev dovoljenja)
Razen v primerih iz 6.d člena carinskega zakona lahko carinski organ razveljavi izdano dovoljenje tudi:
1. če imetnik dovoljenja ne začne s poslovanjem carinskega skladišča v šestih mesecih po izdaji dovoljenja ali
2. če iz poslovanja carinskega skladišča izhaja, da njegov obstoj ni več ekonomsko upravičen. Šteje se, da obstoj carinskega skladišča ni več ekonomsko upravičen, če v njem v daljšem časovnem obdobju prevladujejo druge dejavnosti.
3. oddelek: začetek postopka carinskega skladiščenja
blaga
204. člen
(vložitev carinske deklaracije)
(1) Carinska deklaracija za blago, predloženo v postopek carinskega skladiščenja se vloži pri nadzornem carinskem organu razen v primeru iz četrtega odstavka 201. člena te uredbe, ko se deklaracija lahko vloži pri enem od carinskih organov začetka postopka, opredeljenem v dovoljenju.
(2) V primeru iz četrtega odstavka 201. člena te uredbe mora carinski organ začetka postopka obvestiti nadzorni carinski organ o sprejemu carinske deklaracije. V tem primeru predpisi o carinskem skladiščenju veljajo od dneva sprejema carinske deklaracije za začetek postopka carinskega skladiščenja. Ta deklaracija se uporabi tudi za čimprejšnji prevoz blaga do prostorov carinskega skladišča in za vnos blaga v carinsko skladišče, s tem da blaga ni treba ponovno predložiti nadzornemu carinskemu organu.
(3) Postopka iz drugega odstavka tega člena ni mogoče uporabiti za carinsko skladiščenje blaga v carinskem skladišču tipa B.
(4) Postopek iz drugega odstavka tega člena se lahko opusti, če notranja organizacija carinskih organov, predvsem elektronska izmenjava podatkov, omogoča ustrezen carinski nadzor.
1. pododdelek: običajni postopek
205. člen
(izpolnjevanje carinske deklaracije)
Carinska deklaracija iz prejšnjega člena se izpolni v skladu z 82. do 137. členom te uredbe.
2. pododdelek: poenostavljeni postopek
206. člen
(poenostavljeni postopek)
Carinski organ lahko za začetek postopka carinskega skladiščenja
dovoli poenostavitve iz 59. člena carinskega zakona, če so za to
izpolnjeni pogoji. iz 156. do 164. člena te uredbe.
207. člen
(postopek pri prenosu blaga iz začasne hrambe v postopek carinskega skladiščenja)
Postopek iz 205. in 206. člena te uredbe se uporabi tudi v primeru prenosa začasno hranjenega blaga iz začasne hrambe iz prvega odstavka 195. člena te uredbe v postopek carinskega skladiščenja.
4. oddelek: vodenje carinskega skladišča
1. pododdelek: vodenje evidenc in hramba carinskih deklaracij
208. člen
(obveznost vodenja evidenc)
(1) Evidence blaga v carinskem skladišču tipa A, C, D, ali E mora v skladu s prvim odstavkom 81. člena carinskega zakona in odločbo carinskega organa voditi imetnik carinskega skladišča.
(2) Imetnik carinskega skladišča mora evidence na zahtevo predložiti pristojnemu carinskemu organu, da bi le-ta lahko preveril pravilnost vodenja evidenc kot tudi skladnost vsebine evidenc z dejanskimi zalogami v carinskem skladišču.
(3) V primeru vnosa blaga v carinsko skladišče tipa B, hrani nadzorni carinski organ deklaracije ali druge uradne dokumente z začetek postopka carinskega skladiščenja, z namenom, da nadzoruje zaključevanje začetih postopkov carinskega skladiščenja. Posebnega knjigovodstva v tem primeru ni treba voditi.
(4) V primeru carinskega skladišča tipa F vodijo evidence o blagu, ki se nahaja v postopku carinskega skladiščenja carinski organi v skladu s tem pododdelkom.
209. člen
(evidence nadzornega organa)
Razen v primerih iz tretjega odstavka prejšnjega člena, nadzorni organ ne vodi evidenc, lahko pa za upravne potrebe vodi register vseh sprejetih carinskih deklaracij.
210. člen
(uporaba komercialnih ali davčnih evidenc)
Če depozitar vodi evidence za svoje komercialne ali davčne potrebe in te evidence vsebujejo vse podatke, ki so, glede na vrsto carinskega skladišča in postopke za začetek in zaključek postopka carinskega skladiščenja, potrebni za nadzor, lahko carinski organ odobri te evidence kot evidence iz prvega odstavka
81. člena carinskega zakona.
211. člen
(minimalna vsebina evidenc)
(1) Evidence iz prvega odstavka 81. člena carinskega zakona morajo vsebovati vse podatke, ki so potrebni za pravilno izvajanje in nadzor postopka carinskega skladiščenja.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. podatke iz polj 1, 31, 37 in 38 enotne carinske listine, ki se izpolnijo za carinsko deklaracijo za začetek postopka carinskega skladiščenja;
2. povezavo s carinsko deklaracijo oziroma prijavo za novo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga, s katero oziroma katerimi se je postopek carinskega skladiščenja za zadevno blago zaključil;
3. datum in navedbo o ostalih carinskih dokumentih in vseh ostalih dokumentih, ki se nanašajo na začetek in zaključek postopka carinskega skladiščenja blaga;
4. podatke, ki omogočajo, da se nadzoruje gibanje blaga v carinskem skladišču, še posebej kje se blago nahaja in podatke o morebitnem premeščanju blaga iz enega v drugo skladišče, ne da bi se postopek carinskega skladiščenja zaključil;
5. podatke o morebitnem skupnem skladiščenju carinskega blaga in blaga iz 1. točke prvega odstavka 80. člena carinskega zakona;
6. vse ostale podatke, ki so pomembni za ugotavljanje vrste in narave blaga;
7. podatke o običajnih postopkih in ravnanjih z blagom v carinskem skladišču;
8. podatke o začasni odstranitvi blaga iz prostorov carinskega skladišča.
(3) Evidence o blagu, ki se nahaja v carinskem skladišču tipa D morajo poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi podatke iz polj 1 (prva poddelitev), 3, 5, 14, 19, 26, 32, 33, 34, 47, 49 in 54 enotne carinske listine, ki se izpolnijo v carinski deklaraciji, s katero se začne postopek carinskega skladiščenja.
(4) Imetnik carinskega skladišča mora voditi evidence tako, da v vsakem trenutku kažejo dejanske zaloge blaga v postopku carinskega skladiščenja. V časovnih obodbjih, ki jih določijo carinski organi mora imetnik carinskega skladišča predložiti izpisek iz evidenc.
(5) Če je carinski deklarant zahteval, da se pri določanju carinske vrednosti carinskega blaga v carinskem skladišču uporabi drugi odstavek 85. člena carinskega zakona, mora biti podatek o carinski vrednosti blaga pred izvedbo odobrenega postopka ali ravnanja prav tako naveden v evidenci.
(6) V primeru, da je dovoljena uporaba poenostavljenih postopkov iz 59. člena carinskega zakona, se določbe tega člena, ki se nanašajo na carinske deklaracije, primerno uporabljajo tudi za odobrene poenostavitve.
212. člen
(način vodenja evidenc)
(1) Blago, za katerega je začet postopek carinskega skladiščenja v skladišču tipa A, C, ali D, je treba vpisati v evidence v trenutku, ko je blago vnešeno v carinsko skladišče. Pri tem je treba upoštevati podatke, ki jih sprejme oziroma potrdi nadzorni carinski organ ali carinski organ začetka postopka v skladu z drugim odstavkom 204. člena te uredbe.
(2) Če je za blago začet postopek carinskega skladiščenja v skladišču tipa E, je treba blago vpisati v evidence v trenutku, ko blago prispe v skladiščne prostore imetnika dovoljenja.
(3) Če se carinsko skladišče v skladu s 195. členom te uredbe uporablja tudi za začasno hrambo blaga, je treba blago vpisati v evidence:
1. v primeru, da je dovoljeno deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov v skladu s 162. členom te uredbe za prenos blaga iz začasne hrambe v postopek carinskega skladiščenja - pred potekom roka iz 37. člena carinskega zakona,
2. v vseh ostalih primerih - v trenutku, ko je blago prepuščeno v postopek carinskega skladiščenja na podlagi sprejete carinske deklaracije.
(4) Podatke v zvezi z zaključkom postopka carinskega skladiščenja mora imetnik carinskega skladišča vpisati v evidence:
1. v primeru, da je odobren kateri od poenostavljenih postopkov iz 59. člena carinskega zakona - najpozneje v trenutku, ko je bilo blago odstranjeno iz carinskega skladišča,
2. v vseh ostalih primerih - v trenutku prepustitve blaga deklarantu na podlagi carinske deklaracije za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga.
2. pododdelek: običajni postopki in ravnanja
213. člen
(vrste običajnih postopkov in ravnanj, ki se lahko dovolijo v carinskem skladišču)
(1) Carinski organ lahko na podlagi zahtevka dovoli, da je carinsko blago predmet običajnih postopkov in ravnanj, katerih namen je, da se blago ohrani, izboljša njegov izgled ali tržna vrednost ter pripravi za distribucijo in nadaljnjo prodajo.
(2) Postopki in ravnanja, ki se lahko dovolijo v skladu s prejšnjim odstavkom so navedeni v prilogi 27 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
214. člen
(podlage za določitev carinske vrednosti blaga v skladu s 85. členom carinskega zakona)
(1) Zahtevek iz drugega odstavka 85. člena carinskega zakona je treba vložiti istočasno z zahtevkom za odobritev opravljanja običajnih postopkov in ravnanj iz prejšnjega člena.
(2) Vložnik zahtevka iz prejšnjega odstavka lahko istočasno zahteva tudi, da mu carinski organ izda potrdilo o podatkih, ki se v skladu z drugim odstavkom 85. člena carinskega zakona upoštevajo pri določitvi morebitnega carinskega dolga.
215. člen
(zahtevek)
Depozitar ali imetnik carinskega skladišča mora v pisnem zahtevku za odobritev postopkov in ravnanj iz 213. člena te uredbe poleg splošnih podatkov točno navesti tudi podatke o:
1. deklaraciji in blagu, na katero naj se dovoljenje nanaša;
2. vrste postopkov in ravnanj, ki naj se dovolijo;
3. carinsko skladišče, kjer naj bi se blago skladiščilo oziroma bilo predmet odobrenih postopkov in ravnanj.
216. člen
(dovoljenje)
(1) Dovoljenje za opravljanje običajnih postopkov in ravnanj izda nadzorni carinski organ. Dovoljenje izda za vsak primer posebej.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko nadzorni carinski organ v utemeljenih primerih izda tudi splošno dovoljenje za določen ali nedoločen čas.
(3) Če so v zahtevku navedeni vsi podatki, potrebni za odločitev in carinski organ zahtevku v celoti ugodi, izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka v obliki uradnega zaznamka na zahtevku.
3. pododdelek: skupno skladiščenje blaga z različnim
carinskim statusom
217. člen
(hramba domačega blaga)
(1) Carinski organ, ki je pristojen za nadzor nad carinskim skladiščem, lahko na pisni zahtevek imetnika carinskega skladišča dovoli, da se v prostorih carinskega skladišča hrani tudi drugo domače blago, kot je tisto, omenjeno v 2. točki 73. člena carinskega zakona. To blago ni predmet postopka carinskega skladiščenja.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko carinski organ izda le, če:
1. je to gospodarsko upravičeno,
2. je mogoče kadar koli ugotoviti, katero blago je v carinskem postopku in katero ne,
3. je zagotovljeno izpolnjevanje predpisanih pogojev in
4. ostane zagotovljen carinski nadzor.
(3) Praviloma se blago iz prvega odstavka tega člena ne sme mešati z blagom, ki se skladišči v postopku carinskega skladiščenja.
(4) Če zaradi narave blaga, ki se namerava hraniti v skladu s prvim odstavkom tega člena, ni mogoče zagotoviti ugotavljanja istovetnosti tega blaga, se lahko dovoli skladiščenje takega blaga v carinskem skladišču le, če je to blago enakovrstno carinskemu blagu. Šteje se, da je blago enakovrstno, če je razvrščeno v isto postavko (osemmestno) nomenklature carinske tarife, ima enako trgovinsko kvaliteto in je enakih tehničnih karakteristik.
(5) Za blago, ki se hrani v carinskem skladišču v skladu s tem členom mora imetnik skladišča voditi posebno evidenco v skladu z 211. členom te uredbe.
4. pododdelek: začasna odstranitev blaga iz carinskega skladišča
218. člen
(začasna odstranitev blaga)
(1) Carinski organ, pristojen za nadzor nad carinskim skladiščem, lahko v skladu s 84. členom carinskega zakona dovoli začasno odstranitev blaga iz carinskega skladišča.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka praviloma izda carinski organ za vsak primer posebej na podlagi pisnega zahtevka imetnika skladišča oziroma depozitarja.
(3) Če je v dovoljenju za carinsko skladišče začasna odstranitev blaga iz skladišča splošno dovoljena, imetnik dovoljenja obvesti carinski organ o vsaki odstranitvi blaga v obliki, ki jo je določil carinski organ.
(4) Zahtevek iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za odločitev o zahtevku, predvsem pa mora vsebovati rok v katerem naj bi bilo blago vrnjeno v carinsko skladišče.
(5) Če carinski organ v celoti ugodi zahtevku, izda odločbo v obliki uradnega zaznamka na zahtevku.
(6) V primeru začasne odstranitve carinskega blaga iz carinskega skladišča, mora vložnik zahtevka predložiti carinskemu organu ustrezen instrument zavarovanja za primer morebitnega nastanka obveznosti za plačilo carinskega dolga, razen, če carinski organ že razpolaga z ustreznim instrumentom zavarovanja, s katerim se lahko zavaruje tudi morebitno plačilo carinskega dolga.
(7) V primeru, da je carinsko blago, medtem ko je začasno odstranjeno iz carinskega skladišča, predmet običajnih postopkov in ravnanj, se primerno uporabljajo 213. do 215. člen te uredbe.
5. pododdelek: premeščanje blaga med carinskimi
skladišči brez zaključka postopka carinskega skladiščenja
219. člen
(premestitev blaga iz enega v drugo carinsko skladišče istega tipa)
(1) Carinski organ lahko v skladu s tretjim odstavkom 84. člena carinskega zakona dovoli premestitev blaga iz enega carinskega skladišča v drugo, ne da bi bil postopek carinskega skladiščenja blaga pri tem zaključen, na podlagi pisnega zahtevka imetnika skladišča iz katerega se blago iznaša.
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za odločitev carinskega organa, predvsem pa mora vsebovati predvideni rok, ki je potreben, da se blago vnese v drugo carinsko skladišče.
(3) Odgovornost za blago, za katerega je carinski organ dovolil premestitev, preide na imetnika skladišča, v katero je napoteno to blago, v trenutku vnosa premeščenega blaga v novo skladišče in
vpisa v evidence tega skladišča.
(4) Premestitev blaga iz enega carinskega skladišča v drugega brez zaključka postopka carinskega skladiščenja ni mogoče, kadar se blago iznaša ali vnaša v carinsko skladišče tipa B.
(5) Če je bilo premeščeno blago, prej preden je bilo vnešeno v drugo carinsko skladišče predmet postopkov in ravnanj iz 213. člena te uredbe in je bila vložena zahteva iz drugega odstavka 85. člena carinskega zakona, mora zahtevek iz prvega odstavka tega člena vsebovati tudi podatke o naravi, carinski vrednosti in količini premeščenega blaga, ki se upošteva v primeru, da za to blago nastane carinski dolg.
(6) Postopek premestitve se izvede na način, določen v prilogi 28 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
6. pododdelek: popisi
220. člen
(popisi blaga)
(1) Carinski organ, pristojen za nadzor carinskega skladišča, lahko, če meni, da je to potrebno za preverjanje pravilnosti poslovanja carinskega skladišča zahteva, da imetnik skladišča opravi popis vsega blaga, ki je v skladišču v postopku carinskega skladiščenja ali popis posameznih vrst blaga.
(2) Carinski organ lahko zahteva, da se popisi blaga iz prejšnjega odstavka opravijo v prisotnosti carinskega delavca.
(3) Popise je mogoče zahtevati periodično ali občasno.
7. pododdelek: posebne dejavnosti v carinskih
skladiščih
221. člen
(dovoljenje za prosto carinsko prodajalno)
Dovoljenje za odprtje proste carinske prodajalne izda carinski organ na podlagi pisnega zahtevka v skladu s predpisi, ki veljajo za odprtje carinskega skladišča D, če so izpolnjeni tudi posebnipogoji iz 87. člena carinskega zakona.
5. oddelek: zaključek postopka carinskega skladiščenja
222. člen
(zaključek postopka pri skupnem skladiščenju enakovrstnega carinskega in domačega blaga)
(1) Če je v skladu s četrtim odstavkom 217. člena te uredbe carinski organ dovolil skupno skladiščenje enakovrstnega domačega in carinskega blaga, se lahko blago, za katerega se zahteva odobritev carinsko dovoljene rabe ali uporabe šteje za carinsko blago ali za domače blago. Izbira je prepuščena imetniku
skladišča oziroma depozitarju.
(2) V nobenem primeru se ne sme zahtevati carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga v skladu s prejšnjim odstavkom za večjo količino carinskega blaga kot je bila dejanska količina takšnega blaga, skladiščenega v carinskem skladišču v času iznosa blaga, ki je prijavljeno za določeno carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.
(3) V primeru popolnega uničenja ali nepovratne izgube blaga, se delež uničenega ali izgubljenega blaga, ki je bilo v postopku carinskega skladiščenja, določi ob upoštevanju deleža tega blaga v celotni količini istovrstnega blaga v postopku carinskega skladiščenja v prostorih carinskega skladišča v času, ko je prišlo do uničenja ali izgube, razen če imetnik skladiščapredloži carinskemu organu dokazila o dejanski količini izgubljenega ali uničenega blaga, ki je bilo v postopku carinskega skladiščenja.
6. oddelek: posebne določbe za blago iz 2. točke 73.
člena carinskega zakona
223. člen
(pogoji za skladiščenje blaga iz 2. točke 73. člena carinskega zakona)
(1) Če ni v tem oddelku drugače določeno se 1. do 5. oddelek tega podpoglavja uporablja tudi za blago iz 2. točke 73. člena carinskega zakona.
(2) Blago iz 2. točke 73. člena carinskega zakona se lahko skladišči v istih skladiščnih prostorih kot drugo carinsko in domače blago v skladu s prvim odstavkom 217. člena te uredbe samo, če je mogoče v vsakem trenutku ugotoviti carinski status posameznega izdelka.
224. člen
(deklaracija za začetek postopka)
Blago iz 2. točke 73. člena carinskega zakona se deklarira za začetek postopka carinskega skladiščenja s carinsko deklaracijo, izpolnjeno na obrazcu iz 90. člena te uredbe. Deklaraciji morajo biti priloženi vsi potrebni dokumenti za začetek postopka carinskega skladiščenja.
225. člen
(deklaracija za zaključek postopka)
(1) Postopek carinskega skladiščenja se zaključi s sprejemom carinske deklaracije za izvoz blaga.
(2) Blago, za katerega je vložena izvozna carinska deklaracija ostane pod carinskim nadzorom vse dokler blago dejansko ne zapusti carinskega obmčja. V tem času se blago lahko hrani v prostorih carinskega skladišča, ne da bi bil zanj začet postopek carinskega skladiščenja.
226. člen
(izvozna carinska deklaracija)
(1) Za blago iz 2. točke 73. člena carinskega zakona se izvozna carinska deklaracija izpolni na obrazcu iz 90. člena te uredbe. Deklaraciji morajo biti priloženi vsi dokumenti iz 100. člena te uredbe.
(2) Carinski organ mora na zadnji strani dokumenta iz prejšnjega odstavka navesti dan, ko je bilo blago dejansko iznešeno iz carinskega območja.
227. člen
(rok za izvoz)
Blago iz 2. točke 73. člena carinskega zakona mora biti dejansko iznešeno iz carinskega območja v roku 3 mesecev od dneva, ko je bil za to blago začet postopek carinskega skladiščenja.
7. oddelek: uporaba carinskega skladišča ne da bi za
blago bil začet postopek carinskega skladiščenja
228. člen
(predelava blaga)
(1) Carinska uprava lahko v skladu z 80. členom carinskega zakona na podlagi pisnega zahtevka dovoli v prostorih carinskega skladišča predelavo carinskega blaga v skladu s postopkom uvoza blaga za proizvodnjo za izvoz ali postopka predelave pod carinskim nadzorom, če so, poleg pogojev, določenih v 3. oziroma 4. podpoglavju tega poglavja, izpolnjeni še naslednji pogoji:
1. vložnik zahtevka je dokazal gospodarsko upravičenost;
2. predelava blaga je prostorsko ločena, tako da zaradi predelave blaga ne more priti do mešanja tega blaga z blagom, ki je v postopku carinskega skladiščenja;
3. ne gre za trajno dejavnost, ampak le za začasno ali občasno dejavnost, ki naj omogoči boljše ekonomsko izkoriščanje skladiščnih prostorov.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda načeloma za vsak primer posebej, mora pa vsebovati tudi podatke o skladišču, kjer bo predelava opravljena.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Carinska uprava lahko izda splošno dovoljenje, če se dovoljena predelava opravlja v carinskem skladišču tipa A, C ali D in je bilo istočasno izdano dovoljenje za deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov.
(4) Vložnik zahtevka ne sme začeti s predelavo blaga v carinskem skladišču v skladu s tem členom, dokler ne dobi dovoljenja.
3. PODPOGLAVJE: UVOZ BLAGA ZA PROIZVODNJO ZA
IZVOZ
1. oddelek: splošne določbe
229. člen
(definicije)
Pri izvajanju tega podpoglavja imajo naslednji pojmi naslednji pomen:
1. "glavni pridobljeni proizvodi" so pridobljeni proizvodi, zaradi proizvodnje katerih je bil postopek uvoza blaga za proizvodnjo za izvoz dovoljen;
2. "stranski pridobljeni proizvodi" so drugi pridobljeni proizvodi, kot glavni pridobljeni proizvodi in so nujni stranski proizvodi proizvodne operacije;
3. "izguba" je delež uvoznega blaga, ki se uniči in izgubi med proizvodnimi operacijami, predvsem z izparevanjem, izsušitvijo, uhajanjem plina ali odtakanjem v odpadne vode;
4. "količinska metoda" je izračun deleža uvoznega blaga v različnih pridobljenih proizvodih na podlagi količine takega blaga;
5. "vrednostna metoda" je izračun deleža uvoznega blaga v različnih pridobljenih proizvodih na podlagi vrednosti pridobljenih proizvodov;
6. "predelovalec" pomeni osebo, ki izvaja del ali vse proizvodne operacije;
7. "uporaba enakovrednega blaga" pomeni sistem po katerem je možno, v skladu s prvim odstavkom 91. člena carinskega zakona, pridobiti pridobljene proizvode iz enakovrednega blaga, ki izpolnjuje pogoje iz 249. člena te uredbe;
8. "predhodni izvoz" pomeni sistem po katerem je možno, v skladu z 2. točko prvega odstavka 91. člena carinskega zakona, pridobljene proizvode iz enakovrednega blaga izvoziti izcarinskega območja preden je za uvozno blago začet postopek po sistemu odloga plačila carine;
9. "rok za ponovni izvoz" pomeni rok v katerem mora biti za proizvod odobrena ena od carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga, iz 71. člena carinskega zakona;
10. "mesečna globalizacija" pomeni uporabo tretjega odstavka 93. člena carinskega zakona glede rokov ponovnega izvoza, ki začnejo teči v zadevnem koledarskem mesecu;
11. "četrtletna globalizacija" pomeni uporabo tretjega odstavka 93. člena carinskega zakona glede rokov ponovnega izvoza, ki začnejo teči v zadevnem četrtletju.
230. člen
(blago, za katero se lahko začne postopek uvoza zaradi izvoza)
(1) V skladu z alineo (d) 16. točke 3. člena carinskega zakona, je mogoče odobriti carinski postopek uvoza zaradi izvoza za pomožna proizvodna sredstva, ki naj bi omogočila ali olajšala proizvodnjo pridobljenih proizvodov četudi se v celoti ali delno porabijo pri proizvodnji pridobljenih proizvodov, vendar ne preidejo v njihovo substanco.
(2) Kot blago, omenjeno v prejšnjem odstavku se ne more šteti naslednje blago:
1. gorivo in drugi energetski viri, razen tistih, ki so nujno potrebna za preizkušanje, pridobljenih proizvodov ali za ugotavljanje napak pri uvoznem blagu, potrebnem popravila;
2. maziva, razen tistih, ki so nujno potrebna za preizkušanje, kalibriranje in reguliranje pridobljenih proizvodov,
3. oprema, orodje, vključno z rezervnimi deli za opremo in orodje za proizvodnjo pridobljenih proizvodov ter hitro obrabljivimi deli opreme ali orodij (npr. brusni papir, plošče, livarski pesek, noži ipd.).
2. oddelek: Dovoljenje za postopek uvoza zaradi izvoza
- običajni postopek
231. člen
(ukrepi za preverjanje)
(1) V zvezi z izvajanjem 2. točke drugega odstavka 92. člena carinskega zakona carinski organ v dovoljenju določi način ugotavljanja(prepoznavanja) uvoznega blaga v pridobljenih proizvodih oziroma sprejme potrebne ukrepe za preverjanje, ali soizpolnjeni predpisani pogoji za izvajanje 91. člena carinskega
zakona.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom carinski organ sprejme predvsem naslednje ukrepe:
1. navajanje ali opis specialnih oznak ali proizvodnih številk;
2. namestitev zalivk, pečatov, in drugih znakov;
3. odvzem vzorcev, slik ali tehničnih opisov;
4. izvajanje analiz;
5. preverjanje evidenc in drugih dokumentov, ki se nanašajo na potek postopka uvoza zaradi izvoza in iz katerih je razvidno, da so bili pridobljeni proizvodi proizvedeni iz uvoznega blaga.
232. člen
(gospodarski pogoji)
(1) Razen v primerih iz 234. člena te uredbe se šteje, da so gospodarski pogoji iz 3. točke drugega odstavka 92. člena carinskega zakona izpolnjeni:
1. če gre za eno od naslednjih proizvodnih operacij:
(a) začasni uvoz na oplemenitenje iz tretjega odstavka 92. člena carinskega zakona;
(b) če gre za opravljanje proizvodnih operacij v zvezi z blagom, ki nima komercialnega namena;
(c) če gre za izboljšanje blaga, vključno z reguliranjem, nastavljanjem in usposabljanjem blaga;
(d) če gre za običajne postopke in ravnanja, namenjena ohranjanju blaga, izboljševanju izgleda ali prodajljivosti blaga ter pripravi blaga za distribucijo ali nadaljnjo prodajo;
(e) če gre za proizvodne operacije, v katerih vrednost vsake posamezne vrste uvoznega blaga (definiranega na podlagi osem mestne oznake nomenklature carinske tarife) za enega vložnika zahtevka v koledarskem letu ne presega vrednosti 1,000.000 tolarjev, ne glede na število izvajalcev proizvodnih operacij;
Vrednost iz prejšnjega odstavka te točke je enaka carinski vrednosti blaga, ocenjeni na podlagi poznanih podatkov in dokumentov predloženih v trenutku vložitve zahtevka.
(f) če gre za nadalnje postopke predelave iz 239. člena te uredbe, ki niso navedeni v eni od alinej (a) do (e) te točke;
2. če se v postopku uvoza zaradi izvoza uvaža blago, ki ni primerljivo z blagom, kakršno se sicer proizvaja na carinskem območju;
"Primerljivo blago" v skladu s to točko pomeni, da je blago razvrščeno v isto osem mestno tarifno oznako nomenklature carinske tarife ter da je enake komercialne kvalitete, istih tehničnih karakteristik kot uvoženi proizvodi;
3. če se primerljivo blago iz prejšnje točke ne proizvaja na carinskem območju v zadostni količini;
4. če domači proizvajalci primerljivega blaga iz 2. točke tega člena ne morejo le-tega zagotoviti vložniku zahtevka v ustreznem času.
V skladu s to točko se šteje, da blago ni zagotovljeno v ustreznem času, če tega blaga domači proizvajalci ne morejo zagotoviti v času, ki je potreben za načrtovani posel, čeprav je bilo ustrezno povpraševanje s strani vložnika zahtevka dano pravočasno;
5. če se primerljivo blago iz 2. točke tega člena sicer proizvaja na carinskem območju Slovenije, vendar se v zadevnem postopku, ne more uporabiti zaradi naslednjih razlogov:
(a) njihova cena je takšna, da bi bil načrtovani posel, v smislu drugega odstavka te alinee neekonomičen;
V skladu s to alineo, se pri ugotavljanju, ali je cena primerljivega blaga, proizvedenega na carinskem območju takšna, da bi bil načrtovani posel neekonomičen, upošteva vpliv, ki bi ga imela uporaba primerljivega domačega blaga na višino lastnih stroškov pridobljenih proizvodov in iz tega izhajajoč vpliv na ponudbo teh proizvodov na tujem trgu. Pri tem se upošteva:
- primerjava med ceno, ki jo je treba plačati za blago, uvoženo na predelavo, brez plačila dajatev in ceno domačega primerljivega blaga, od katere se odštejejo vse notranje dajatve, ki se ali bi se morale povrniti ob izvozu, vključno z vsemi povračili, izplačanimi v okviru ukrepov kmetijske politike,
- pogoje prodaje, predvsem plačilni pogoji in predlagani dobavni pogoji za domače primerljivo blago ter
- cena, ki jo dosežejo pridobljeni proizvodi na tujem trgu, ugotovljena na podlagi trgovske korespondence in druge dokumentacije.
(b) blago ni takšne kvalitete ali nima določenih lastnosti, ki so potrebne za proizvodnjo zahtevanih pridobljenih proizvodov;
(c) blago ne ustreza izrecno postavljenim zahtevam tujega kupca pridobljenega blaga;
(d) pridobljeni proizvodi morajo biti proizvedeni iz uvoženega blaga zato, da bi spoštovali določila, ki zadevajo varstvo industrijske lastnine;
6. če vložnik zahtevka v zvezi z določeno vrsto blaga, za katero zahteva odobritev uvoza zaradi izvoza za določeno obdobje, carinskim organom dokaže, da:
(a) bo v tem obdobju 80 % vsega blaga, ki ga uporabi ali blaga ki je potrebno v proizvodnji pridobljenih proizvodov, dobil od domačih proizvajalcev kot primerljivo blago v smislu 2. točke tega člena;
(b) z uvoženim blagom odpravlja dejanski problem nezadostne preskrbe s tem blagom na domačem trgu, če je delež domačega primerljivega blaga za pokrivanje njegovih potreb nižji od deleža iz alinee (a) te točke;
(c) da je sprejel potrebne ukrepe, da bi zagotovil primerljivo blago domačih proizvajalcev, vendar mu le-ti niso posredovali ponudbe kot odgovor na njegovo ustrezno povpraševanje;
(d) izvaja popravila civilnih zračnih plovil.
(2) Alinea (a) 6. točke prejšnjega odstavka ne velja za blago iz priloge 29 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
233. člen
(izjemno uveljavljanje drugih gospodarskih pogojev)
(1) Vložnik zahtevka lahko pri Carinski upravi uveljavlja tudi da so izpolnjeni drugi gospodarski pogoji, kot so navedeni v 232. členu te uredbe. V tem primeru mora v zahtevku navesti, iz katerih razlogov meni, da so gospodarski pogoji izpolnjeni. Na zahtevo Carinske uprave priloži tudi dokazila o vsebini zahtevka.
(2) Če v primeru iz prejšnjega odstavka Carinska uprava meni, da bi gospodarske pogoje lahko šteli za izpolnjene, izda o tem dovoljenje za postopek uvoza zaradi izvoza za določen čas, ki ne more biti daljši od devet mesecev.
(3) V primeru, da Carinska uprava izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena, obvesti o tem ministra, pristojnega za ekonomske odnose s tujino, v primerih, ki se nanašajo na uvoz kmetijskih proizvodov in živil pa tudi ministra, pristojnega za kmetijstvo.
(4) Minister, pristojen za ekonomske odnose s tujino na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka odloči, ali se gospodarski pogoji, navedeni v dovoljenju lahko štejejo za izpolnjene tudi po preteku roka iz drugega odstavka tega člena. V primeru uvoza kmetijskih proizvodov in živil odloči na podlagi mnenja ministra, pristojnega za kmetijstvo. Če se pogoji lahko štejejo za izpolnjene, lahko Carinska uprava ustrezno podaljša veljavnost dovoljenja iz drugega odstavka tega člena.
(5) Če Carinska uprava meni, da gospodarski pogoji za dovolitev postopka uvoza zaradi izvoza niso izpolnjeni, o tem obvesti vložnika zahtevka in ministra, pristojnega za ekonomske odnose s tujino, v pirmeru uvoza kmetijskih proizvodov in živil pa tudi ministra, pristojnega za kmetijstvo.
234. člen
(izjemna zavrnitev dovoljenja)
(1) Če okoliščine posameznega primera kažejo na to, da bi uporaba postopka uvoza zaradi izvoza lahko negativno vplivala na interese domačih proizvajalcev, čeprav je izpolnjen eden od pogojev iz 232 ali 233. člena te uredbe, se postopa v skladu s tem členom.
(2) Prizadeti domači proizvajalec lahko v primeru iz prejšnjega odstavka vloži pri Carinski upravi zahtevek, da se prepove izvajanje postopka uvoza zaradi izvoza na podlagi izpodbijanega gospodarskega pogoja. Zahtevek mora vsebovati vse podatke, ki omogočajo odločitev o tem, ali so bistveni interesi domačih proizvajalcev prizadeti.
(3) Carinska uprava odloči o zahtevku iz prejšnjega odstavka, potem ko pridobi mnenje, ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose s tujino, v primeru uvoza kmetijskih in živilskih proizvodov pa ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Če se zahtevku ugodi, mora Carinska uprava v odločbi natančno določiti okoliščine, v katerih se posamezen gospodarski pogoj ne more šteti za izpolnjenega
(4) Od dneva izdaje odločbe, s katero se ugodi zahtevku iz drugega odstavka tega člena carinski organi ne morejo več dovoliti, da se postopek uvoza zaradi izvoza začne na podlagi izpodbijanih gospodarskih pogojev.
(5) Dovoljenja za postopek uvoza zaradi izvoza, ki so bila izdana na podlagi izpodbijanih gospodarskih pogojev pred izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka se razveljavijo v skladu s 6.d členom carinskega zakona.
(6) Vlada v posebnih primerih lahko v celoti ali delno prepove izvajanje postopka uvoza zaradi izvoza za uvožene kmetijske in živilske proizvode. V tem primeru se primerno uporabljata četrti in peti odstavek tega člena.
235. člen
(dejstva, ki ne zadostujejo za izdajo dovoljenja)
(1) Pri ugotavljanju gospodarskih pogojev naslednja dejstva ne zadostujejo sama po sebi kot osnova za dovolitev postopka uvoza zaradi izvoza:
1. dejstvo, da je domači proizvajalec primerljivega blaga, ki ga je mogoče uporabiti za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, konkurent vložniku zahtevka;
2. dejstvo, da primerljivo blago ali pridobljenim proizvodom enake proizvode na carinskem območju proizvaja samo en proizvajalec.
236. člen
(zahtevek)
(1) Zahtevek mora biti izpolnjen v skladu s 184. členom te uredbe, na obrazcu katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 25 B k tej uredbi in je njen sestavni del. Zahtevek lahko vloži oseba, ki bi ji v skladu z 69. in 92. členom carinskega zakona dovoljenje lahko bilo izdano.
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka se vloži pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen glede na sedež ali stalno prebivališče vložnika zahtevka.
(3) Če se proizvodne operacije izvajajo na podlagi pogodbe o delu med dvema osebama, ki imata sedež na carinskem območju, zahtevek vloži naročnik ali pa druga oseba za njegov račun.
(4) Za izvajanje drugega stavka 1. točke prvega odstavka 92. člena carinskega zakona pojem "blago nekomercialnega značaja" pomeni blago iz 3. točke 1. člena te uredbe.
237. člen
(izdaja dovoljenja)
(1) Razen v primerih iz 248. člena te uredbe izda dovoljenje carinski organ iz drugega odstavka prejšnjega člena, v skladu s 187. členom te uredbe, na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 26 B k tej uredbi. Priloga je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na določbe187. člena te uredbe lahko carinski organ v posebej upravičenih primerih izda dovoljenje, ki velja retroaktivno, vendar ne dlje kot od dneva vložitve zahtevka.
238. člen
(evidence)
(1) Carinski organ, ki zda dovoljenje za postopek uvoza zaradi izvoza določi tudi, da mora imetnik dovoljenja, zaradi nadzora nad izvajanjem postopka uvoza zaradi izvoza voditi evidence o količini uvoznega blaga, za katerega je začet ta postopek, o količini pridobljenih proizvodov in vse druge podatke, potrebne
za nadzor nad izvajanjem postopka ter za pravilni izračun carinskega dolga, ki bi lahko nastal.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka mora imetnik dovoljenja na poziv predložiti nadzornemu carinskem zaradi kontrole pravilnosti izvajanja odobrenega postopka.
(3) Če se proizvodne operacije izvajajo pri dveh ali več izvajalcih, se morajo evidence iz prvega odstavka tega člena voditi tako, da je iz njih vsak trenutek mogoče ugotoviti dejansko stanje glede izvajanja postopka pri vsakem posameznem izvajalcu.
(4) Če okoliščine primera to dopuščajo, lahko carinski organ dovoli, da se knjige, ki jih imetnik dovoljenja vodi zaradi organiziranja svojega poslovanja oziroma proizvodnje uporabijo kot evidence v skladu s tem členom.
239. člen
(pridobljeni proizvodi pridobljeni iz drugih pridobljenih proizvodov)
Če se pridobljeni proizvodi pridobijo iz drugih pridobljenih proizvodov, za katere je bilo že izdano dovoljenje, mora oseba ki opravlja nadaljnje proizvodne operacije oziroma oseba v imenu katere se opravljajo te nadaljnje operacije, vložiti nov zahtevek na obrazcu iz priloge 25 B k tej uredbi, v katerem navede podatke o prej izdanem dovoljenju.
240. člen
(rok veljavnosti dovoljenja)
(1) Carinski organ določi rok veljavnosti dovoljenja ob upoštevanju gospodarskih pogojev in specifičnih potreb vložnika zahtevka.
(2) Če je rok veljavnosti dovoljenja iz prejšnjega odstavka daljši od dveh let, mora carinski organ ponovno preveriti pogoje za izdajo dovoljenja v časovnih presledkih, ki so navedeni v dovoljenju. Ti presledki ne smejo biti daljši od 24 mesecev.
241. člen
(rok za ponovni izvoz)
(1) Carinski organ ob izdaji dovoljenja določi rok v katerem je treba v skladu s 93. členom carinskega zakona pridobljene proizvode ponovno izvoziti. Pri določitvi roka carinski organ upošteva čas potreben za pridobitev pridobljenih proizvodov v okviru proizvodnih postopkov opredeljenih v dovoljenju iz vsakokratne količine uvoznega blaga odobrene za postopek ter čas potreben za začetek druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe.
(2) Kot upravičena pravočasna pisna prošnja imetnika dovoljenja za določitev novega roka iz drugega odstavka 93. člena carinskega zakona se lahko šteje tudi prošnja, ki jo je imetnik dovoljenja zaradi upravičenih razlogov vložil po preteku prvotno določenega roka za ponovni izvoz.
(3) Če se postopek uvoza zaradi izvoza dovoli za žive živali zaradi pitanja (vključno z zakolom, če je to glede na okoliščine primera primerno), rok za ponovni izvoz ne sme biti daljši od:
- treh mesecev, če gre za živali, ki se uvrščajo v tarifno številko 0104 oziroma 0105 nomenklature carinske tarife oziroma
- šestih mesecev, če gre za druge živali, ki se uvrščajo v 1. poglavje nomenklature carinske tarife;
- dveh mesecev, če gre le za zakol živali, brez pitanja.
(4) Če se postopek uvoza zaradi izvoza dovoli za meso, rok za ponovni izvoz ne sme biti daljši od šestih mesecev.
242. člen
(predhodni izvoz-roki)
(1) V primeru predhodnega izvoza carinski organ določi rok iz četrtega odstavka 93. člena carinskega zakona upoštevajoč čas potreben za nabavo in prevoz uvoznega blaga na carinsko območje.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka tega člena ne sme biti daljši od šestih mesecev. Ta rok carinski organ lahko podaljša, če imetnik dovoljenja vloži utemeljeno prošnjo, vendar celoten rok ne sme presegati dvanajst mesecev. Če okoliščine primera to dopuščajo, se lahko podaljšanje dovoli tudi po izteku prvotno določenega roka
243. člen
(začetek teka roka za ponovni izvoz)
(1) Roki iz 241.člena te uredbe tečejo od dne sprejema deklaracije za začetek postopka uvoza zaradi izvoza oziroma, v primeru uporabe sistema povračila plačane carine, od dne sprejema deklaracije za sprostitev v prost promet.
(2) Rok iz 242. člena te uredbe začne teči z dnem sprejema izvozne deklaracije.
244. člen
(mesečno in četrtletno združevanje)
(1) Mesečno ali tromesečno združevanje iz tretjega odstavka 93. člena carinskega zakona dovoljuje Carinski organ, ki izda dovoljenje za postopek uvoza zaradi izvoza, če se pričakuje, da bo za uvozno blago redno začet postopek uvoza zaradi izvoza in za pridobljene proizvode postopek ponovnega izvoza, tako da je rok za izvršitev ponovnega izvoza praviloma stalen.
(2) V primeru mesečnega združevanja, vsi roki za ponovni izvoz, ki začnejo teči v določenem mesecu potečejo zadnjega dne koledarskega meseca, v katerem poteče rok za ponovni izvoz, ki se nanaša na blago za katero je bil nazadnje začet postopek uvoza zaradi izvoza v tem mesecu.
(3) V primeru tromesečnega združevanja, vsi roki za ponovni izvoz, ki začnejo teči v določenem tromesečju potečejo zadnjega dne koledarskega tromesečja, v katerem poteče rok za ponovni izvoz, ki se nanaša na blago, za katero je bil nazadnje začet postopek uvoza zaradi izvoza v zadevnem tromesečju.
(4) Mesečno in tromesečno združevanje se uporablja upoštevaje primere iz priloge 30 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
245. člen
(začetek združevanja)
Roki iz prejšnjega člena začnejo teči z dnem sprejema deklaracije za začetek postopka uvoza zaradi izvoza.
246. člen
(normativi na podlagi proizvodnih podatkov)
(1) Razen v primerih iz 247. člena te uredbe, se normativ porabe blaga iz 94. člena carinskega zakona ali metoda za določitev takega normativa določijo, kolikor je to najbolj mogoče, na podlagi proizvodnih podatkov in morajo biti razvidni iz evidence, ki jo vodi predelovalec.
(2) Normativi ali metoda za določitev normativa se določi v skladu s prvim odstavkom in jo lahko carinski organ preverja za nazaj.
247. člen
(standardni normativi)
(1) Standardni normativ porabe iz drugega odstavka 94. člena carinskega zakona se lahko uporablja samo za uvozno blago dobre in izvirne kvalitete, ki je tržno in ki je v skladu z predpisanimi standardi kvalitete.
(2) Standardni normativ porabe določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarske dejavnosti oziroma ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
3. oddelek: Dovoljenje za uporabo postopka -
poenostavljen postopek
248. člen
(poenostavljeni postopek)
(1) Če se za začetek postopka uvoza zaradi izvoza ne uporabijo poenostavitve iz 59. člena carinskega zakona in v primerih iz 1. točke 232. člena te uredbe, lahko pooblaščeni carinski organ dovoli, da se vložitev carinske deklaracije za začetek postopka uvoza zaradi izvoza šteje kot vložitev zahtevka za dovoljenje.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se sprejem deklaracije za začetek postopka šteje za izdajo dovoljenja, vendar le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izdaji dovoljenja.
(3) K deklaraciji, ki se vloži v skladu s prvim odstavkom tega člena mora biti priložen spremljajoči dokument, ki ga izpolni deklarant in mora, glede na okoliščine primera vsebovati naslednje podatke, razen če so ti podatki vpisani v polje 44 enotne carinske listine:
1. ime in prebivališče oziroma firmo in sedež vložnika zahtevka,če le-ta ni tudi deklarant;
2. ime in prebivališče oziroma firmo in sedež izvajalca proizvodne operacije, če le-ta ni tudi vložnik zahtevka ali deklarant;
3. vrste proizvodnih operacij;
4. trgovski ali tehnični opis pridobljenih proizvodov;
5. predvideni (ocenjeni) normativ porabe ali, če je to primerneje, metodo za določitev normativa;
6. predviden rok za ponovni izvoz;
7. kraj, kjer se bodo predvidoma izvajale proizvodne operacije.
(4) Primerno se uporabljajo 185., 191. in 192. člen te uredbe.
(5) Tega postopka ni mogoče uporabiti za sistem uporabe enakovrednega blaga.
4. oddelek: Uporaba enakovrednega blaga in predhodni izvoz
1. pododdelek: Uporaba enakovrednega blaga pri
sistemu odloga plačila carine in sistemu povračila carine
249. člen
(zahtevek in pogoji)
(1) Uporaba enakovrednega blaga je možna samo, če jo zahteva oseba, ki opravlja proizvodne operacije in če dovoljenje vsebuje podrobnejše podatke o elementih iz tretjega odstavka 91. člena carinskega zakona, ki so skupni za enakovredno in uvozno blago ter ukrepe, s katerimi se ti elementi lahko preverjajo.
(2) Če dovoljenje za postopek uvoza zaradi izvoza vključuje uporabo enakovrednega blaga, se v njem navedejo tudi posebni ukrepi,s katerimi se zagotovi skladnost s pravili, ki veljajo za ta sistem.
(3) Če že izdano dovoljenje ne opredeljuje možnosti uporabe enakovrednega blaga, vendar imetnik dovoljenja želi uporabiti ta sistem, mora vložiti zahtevek za spremembo prvotno izdanega dovoljenja. Zahtevek mora izpolniti v skladu s 184. členom te uredbe.
250. člen
(uporaba enakovrednega blaga, ki je obdelano bolj kot uvozno blago)
(1) Če okoliščine primera tako zahtevajo lahko Carinska uprava dovoli, da je uporabljeno enakovredno blago obdelano bolj kot uvozno blago, vendar le, če je pomemben del proizvodnje takšnega enakovrednega blaga izveden v podjetju imetnika dovoljenja ali podjetjih, kjer ta proizvodni postopek izvajajo na račun imetnika dovoljenja.
(2) V vsakem primeru mora imetnik dovoljenja carinskim organom omogočiti, da preverijo elemente iz tretjega odstavka 91. člena carinskega zakona prej, preden začne uporabljati enakovredno blago.
251. člen
(zamenjava carinskega statusa enakovrednega in uvoznega blaga)
(1) V skladu z drugim odstavkom 91. člena carinskega zakona pride do zamenjave carinskega statusa enakovrednega in uvoznega blaga:
1. v primeru, ko ni dovoljen predhodni izvoz pridobljenega blaga v skladu z 2. točko prvega odstavka 91. člena carinskega zakona - v trenutku, ko je carinski organ sprejel carinsko deklaracijo za zaključek postopka uvoza zaradi izvoza;
2. če imetnik dovoljenja, preden je postopek zaključen, da uvozno blago v nespremenjenem stanju ali pridobljene proizvode na domači trg v trenutku, ko je blago dano na domači trg.
(2) Zamenjava carinskega statusa blaga v skladu s prejšnjim odstavkom ne spremeni porekla izvoženega blaga.
(3) V primeru popolnega uničenja ali nepovratne izgube nepredelanega blaga ali pridobljenih proizvodov se delež uničenega ali izgubljenega uvoznega blaga določi ob upoštevanju deleža uvoznega blaga, navedenega v evidencah imetnika dovoljenja v času, ko je prišlo do uničenja ali izgube, razen če imetnik dovoljenja predloži carinskemu organu dokazila o dejanski količini izgubljenega ali uničenega uvoznega blaga.
2. pododdelek: Predhodni izvoz po sistemu odloga
plačila carine
252. člen
(predhodni izvoz po sistemu odloga plačila carine)
(1) Carinski organ ne more izdati dovoljenja za predhodni izvoz v skladu z 2. točko 91. člena carinskega zakona, če se vložnik zahtevka v okviru postopka uvoza zaradi izvoza sklicuje na gospodarske pogoje iz 1. točke prvega odstavka 232. člena te uredbe in če vložnik zahtevka ne more dokazati da bi imetnik dovoljenja imel posebne koristi od uporabe tega sistema.
(2) Če se uporablja predhodni izvoz po sistemu odloga plačila carine, se primerno uporabljajo 249., 250. in drugi ter tretji odstavek 251. člena te uredbe.
(3) V primeru predhodnega izvoza pridobljenih proizvodov pride do spremembe carinskega statusa v skladu z drugim odstavkom 91. člena carinskega zakona:
(a) za izvožene pridobljene proizvode, v trenutku, ko je carinski organ sprejel izvozno carinsko deklaracijo, če je za uvozno blago že začet postopek uvoza zaradi izvoza,
(b) za uvozno in enakovredno blago, v trenutku, prepustitve uvoznega blaga v postopek uvoza zaradi izvoza.
5. oddelek: Sistem odloga plačila carine
1. pododdelek: Začetek postopka
253. člen
(začetek postopka- splošno)
(1) Postopki, ki veljajo za začetek postopka uvoza zaradi izvoza (sistem odloga plačila carine) se uporabljajo tudi za uvozno blago po sistemu uporabe enakovrednega blaga, z ali brez predhodnega izvoza.
(2) Ne glede na drugi odstavek 251. člena te uredbe, za enakovredno blago uporabljeno po sistemu uporabe enakovrednega blaga z ali brez predhodnega izvoza, ne veljajo določbe tega pododdelka.
(a) Običajni postopek
254. člen
(začetek običajnega postopka-vložitev deklaracije)
(1) Razen v primeru iz 248. člena te uredbe, se deklaracija za začetek postopka uvoza zaradi izvoza (sistem odloga plačila carine), vloži pri enem od carinskih organov začetka postopka, navedenem v dovoljenju.
(2) V primeru iz 248. člena te uredbe se deklaracija iz prejšnjega odstavka vloži pri pooblaščenem carinskem organu.
255. člen
(izpolnjevanje deklaracije)
(1) Deklaracija iz prejšnjega člena mora biti izpolnjena v skladu z 82. do 137. členom te uredbe.
(2) Razen v primerih iz 248. člena te uredbe, mora opis blaga v deklaraciji iz prejšnjega odstavka ustrezati podatkom v dovoljenju.
(3) Če je dovoljen sistem uporabe enakovrednega blaga, morajo biti podatki v deklaraciji tako podrobni, da omogočajo identifikacijo podatkov iz tretjega odstavka 91. člena carinskega zakona.
(4) Deklaraciji iz prejšnjega člena je v skladu s drugim odstavkom 48. člena carinskega zakona treba priložiti dokumente iz 99. člena te uredbe.
(b) Poenostavljeni postopek
256. člen
(poenostavitve)
(1) Poenostavljeni postopki iz 59. člena carinskega zakona se izvajajo v skladu s 165. in 166. členom te uredbe.
(2) Carinski organ ne izda dovoljenja za deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov osebam, ki ne zagotavljajo vodenja evidenc v skladu s 238. členom te uredbe.
(3) Dopolnilno deklaracijo iz tretjega odstavka 59. člena carinskega zakona je treba vložiti v dogovorjenem roku, nikakor pa ne po vložitvi obrazca za zaključek postopka.
2. pododdelek: Zaključek postopka
257. člen
(konec postopka uvoza zaradi izvoza)
(1) Postopek uvoza zaradi izvoza za uvozno blago se zaključi, ko je za pridobljene proizvode oz. blago v nespremenjenem stanju sprejeta carinska deklaracija oziroma prijava za začetek druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga v skladu z 71. členom carinskega zakona in če so izpolnjeni vsi drugi pogoji za zaključek postopka.
(2) Če se uporablja 2. točka prvega odstavka 91. člena carinskega zakona se postopek zaključi, ko carinski organ sprejme deklaracijo za carinsko blago.
(3) Zaključek postopka se izvede bodisi glede na količine uvoznega blaga, ki ustrezajo pridobljenim proizvodom za katere je začeta druga carinsko dovoljena raba ali uporaba v skladu s prvim odstavkom tega člena ali 258. členom te uredbe, bodisi glede na količine blaga v nespremenjenem stanju, za katerega je začeta takšna raba ali uporaba.
258. člen
(kaj se tudi šteje za izvoz blaga)
Pri izvajanju zaključka postopka uvoza zaradi izvoza se kot izvoz blaga šteje tudi dobava pridobljenih proizvodov osebam, ki lahko v skladu s 159. in 160. členom carinskega zakona uveljavljajo oprostitev plačila carine, če so izpolnjeni pogoji, predpisani za uveljavljanje oprostitve plačila carine v teh primerih.
259. člen
(deklaracija ali prijava za drugo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo)
Deklaracija ali prijava, s katero se za pridobljene proizvode ali uvozno blago v nespremenjenem stanju dovoli druga carinsko dovoljena raba ali uporaba mora vsebovati vse podatke potrebne za zaključek postopka.
260. člen
(nepredvidljive okoliščine)
(1) Če se narava ali tehnične lastnosti uvoznega blaga zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile, spremenijo tako, da imetnik dovoljenja ne more opraviti odobrenega proizvodnega postopka in pridobiti predvidenih proizvodov, mora to nemudoma sporočiti nadzornemu carinskemu organ.
(2) Primerno se uporablja tretji odstavek 251. člena te uredbe.
(3) V primerih, ko zadevna sprememba lahko vpliva na veljavnost ali vsebino izdanega dovoljenja, se ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, uporabita 6.d člen carinskega zakona in prvi odstavek 70. člena carinskega zakona.
(4) Ta člen se primerno uporablja tudi za pridobljene proizvode.
261. člen
(sprostitev v prost promet)
(1) Razen v primerih iz 282. člena te uredbe carinski organ lahko odobri sprostitev glavnih pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju v prost promet, če zadevna oseba ne more začeti za te proizvode ali blago carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, pri kateri ne bi bilo treba plačati uvoznih dajatev.
Sprostitev blaga v prost promet se lahko odobri pod pogojem da se plačajo kompenzacijske obresti v skladu z 269. členom te uredbe.
(2) Carinski organ lahko dovoli sprostitev blaga v prost promet na splošni podlagi. Takšno dovoljenje ne sme biti v nasprotju z drugimi predpisi, ki se nanašajo na sprostitev blaga v prost promet.
(3) Če je bilo v skladu s drugim odstavkom tega člena izdano dovoljenje za sprostitev v prost promet na splošni podlagi, se lahko uvozno blago v nespremenjenem stanju ali pridobljeni proizvodi dajo na domači trg, ne da bi bile izpolnjene formalnosti za sprostitev v prost promet v trenutku, ko je blago dano na domači trg. Za blago, ki je dano na trg v skladu s tem odstavkom, se, samo za nemene izvajanja četrtega odstavka tega člena, ne šteje, da je zanj odobrena carinsko dovoljena raba ali uporaba.
(4) Šteje se, da je uvozno blago v nespremenjenem stanju ali pridobljeni proizvodi, na katere se nanaša dovoljenje iz drugega odstavka tega člena, sproščeno v prost promet in da je bila deklaracija za sprostitev v prost promet vložena ter sprejeta kakor tudi blago prepuščeno deklarantu, če ob poteku roka za
ponovni izvoz (ob upoštevanju 242. člena te uredbe), ni odobrena nobena od carinsko dovoljenih rab ali uporab iz 71. člena carinskega zakona. V tem primeru se šteje, kot da je bila deklaracija vložena ter sprejeta in blago prepuščeno deklarantu v trenutku poteka roka za ponovni izvoz.
(5) Blago dano na trg v skladu s tretjim odstavkom tega člena se od tedaj šteje za domače blago.
262. člen
(predložitev pridobljenih proizvodov)
(1) Razen v primerih uporabe poenostavljenih postopkov, mora imetnik dovoljenja predložiti namembnemu organu pridobljene proizvode ali uvozno blago, za katero bo začeta carinsko dovoljena raba ali uporaba zato, da se izvedejo formalnosti predpisane za zadevno carinsko dovoljeno rabo ali uporabo v
skladu s splošnimi določbami.
(2) Nadzorni carinski organ lahko dovoli, da se proizvodi oziroma blago iz prvega odstavka tega člena predložijo tudi drugemu carinskemu organu, kot je tisti naveden v prvem odstavku.
(a) Običajni postopek
263. člen
(kraj vložitve deklaracije za zaključek postopka)
(1) Razen v primerih iz 248. člena te uredbe, se deklaracija s katero se zaključi postopek uvoza zaradi izvoza (sistem odloga plačila carine) vloži pri enemu od carinskih organov za zaključek postopka, ki je naveden v dovoljenju.
(2) V primeru iz 248. člena te uredbe se deklaracija vloži pri pooblaščenem carinskem organu, ki je izdal dovoljenje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko nadzorni carinski organ dovoli, da se deklaracija vloži pri katerem drugem stvarno pristojnem carinskem organu.
264. člen
(izpolnitev deklaracije za zaključek postopka)
(1) Deklaracija za zaključek postopka iz 263. člena te uredbe mora biti izpolnjena v skladu z določbami o izpolnjevanju deklaracij za zadevno carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.
(2) Opis pridobljenih proizvodov ali uvoznega blaga v nespremenjenem stanju v deklaraciji iz prejšnjega odstavka mora ustrezati podatkom v dovoljenju.
(3) V skladu z drugim odstavkom 48.člena carinskega zakon morajo biti deklaraciji priloženi vsi dokumenti, ki se v skladu s 97. do 100. členom te uredbe zahtevajo pri uporabi carinskega postopka, za katerega je blago deklarirano.
(b) Poenostavljeni postopki
265. člen
(poenostavitve pri zaključku postopka)
Poenostavljeni postopki iz 59. člena carinskega zakona se uporabljajo v skladu s 168. členom te uredbe.
(c) Določbe za obračun dajatev
266. člen
(uvozne dajatve za blago, ki je predmet ugodnejšega carinskega obravnavanja)
(1) Če je uvozno blago v trenutku sprejema carinske deklaracije za začetek postopka izpolnjevalo pogoje za ugodnejše carinsko obravnavanje zaradi namena končne uporabe tega blaga, se uvozne dajatve, ki jih je treba obračunati v skladu s prvim odstavkom 97. člena carinskega zakona obračunajo po stopnji, ki velja za ta namen končne uporabe, ne da bi bilo treba pridobiti posebno dovoljenje za takšno ugodnejše obravnavanje.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja samo v primeru, da je uvozno blago uporabljeno za namen, za katerega je predvidena ugodnejša tarifna obravnava pred iztekom roka, ki ga določajo veljavni predpisi o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da bi se lahko odobrilo takšno ugodnejše obravnavanje. Rok začne teči z dnem sprejema carinske deklaracije za začetek postopka. Carinski organ lahko ta rok podaljša, če blago ni bilo v prvotno določenem roku uporabljeno za predviden namen zaradi višje sile ali tehničnih posebnosti proizvodnih operacij.
267. člen
(obračun carinskega dolga v primeru sprostitve v prost promet)
(1) Če so pridobljeni proizvodi sproščeni v prost promet in pri tem nastane carinski dolg, se le-ta obračuna v skladu s 97. členom carinskega zakona. Polja 15, 16, 34, 41 in 42 enotne carinske listine, izpolnjene kot carinska deklaracija za sprostitev v prost promet, morajo vsebovati podatke, ki se nanašajo na uvozno blago v nespremenjenem stanju.
(2) Podatkov navedenih v prejšnjem odstavku ni treba navesti, če je carinski deklaraciji priložen pravilno izpolnjen obrazec INF1 iz 284. člena te uredbe.
268. člen
(pridobljeni proizvodi iz točke (a) prvega odstavka 97.a člena carinskega zakona)
(1) Nadzorni carinski organ dovoli, da se (a) točka prvega odstavka 97a. člena carinskega zakona uporabi za odpadke, reciklažne odpadke, ostanke, tiskarske odpadke in blago z napako.
(2) Pri izvajanju tega člena se uničenje pridobljenih proizvodov, ki niso tisti za katere se uporablja (a) točka prvega odstavka 97.a člena carinskega zakona, šteje kot izvoz iz carinskega območja.
(3) Za pridobljene proizvode iz prvega odstavka tega člena se dan sprejema deklaracije za sprostitev v prost promet šteje kot dan, ki je merodajen za določitev uvoznih dajatev.
269. člen
(obračun kompenzacijskih obresti)
(1) Če nastane carinski dolg v zvezi s pridobljenimi proizvodi ali blagom v nespremenjenem stanju, se na obračunane uvozne dajatve plačajo kompenzacijske obresti.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja v naslednjih primerih:
1. če je carinski dolg nastal zato da bi omogočili preferencialno carinsko obravnavanje takšnih proizvodov pri izvozu v drugo državo v skladu s sporazumom, sklenjenim med Slovenijo in to državo;
2. če se v prost promet sprostijo odpadki in ostanki, ki preostanejo po uničenju blaga v skladu s četrtim odstavkom 141. člena carinskega zakona;
3. če se v prost promet sprostijo stranski pridobljeni proizvodi iz 268. člena te uredbe, vendar le, če njihova količina ustreza izvoženi količini glavnih pridobljenih proizvodov;
4. če kompenzacijske obresti ne presegajo vrednosti 1.000 tolarjev za posamezno carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet;
5. če imetnik dovoljenja, ki zahteva, da se pridobljeni proizvodi ali blago v nespremenjenem stanju sprostijo v prost promet, carinskemu organu dokaže, da zaradi izjemnih okoliščin, ki ne izvirajo iz njegove malomarnosti ali nedovoljenega ravnanja, izvoz blaga, pod pogoji, ki jih določa postopek uvoza zaradi izvoza, ne bi bil ekonomsko upravičen ali bi bil celo nemogoč;
6. če je carinski dolg nastal zaradi sprostitve blaga v prost promet v skladu s sedmim odstavkom 99. člena carinskega zakona, razen če so bile uvozne dajatve, ki jih je bilo treba plačati za zadevne proizvode že dejansko vrnjene oziroma odpuščene.
(2) Carinski organ obračuna kompenzacijske obresti na način, ki velja za zamudne obresti.
(3) Carinski organ obračuna kompenzacijske obresti za obdobje od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu v katerem je bil za zadevno carinsko blago prvič začet postopek uvoza zaradi izvoza do zadnjega dne v mesecu, v katerem je nastal carinski dolg.
(4) Carinski organ izračuna znesek kompenzacijskih obresti na podlagi dolgovanih uvoznih dajatev, stopnje kompenzacijskih obresti, določene v skladu z drugim odstavkom tega člena in obdobja, ugotovljenega v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
270. člen
(delež uvoznega blaga v pridobljenih proizvodih)
(1) Delež uvoznega blaga v pridobljenih proizvodih se izračuna, da bi se določila višina carinskega dolga. Takšen izračun se ne uporablja, če se znesek carinskega dolga določa izključno na podlagi 97.a člena carinskega zakona.
(2) Pri izračunu se uporabi eno od metod iz 271. do 273. člena te uredbe ali pa kakršno koli drugo metodo, ki daje enake rezultate.
271. člen
(količinska metoda- pridobljeni proizvodi)
Količinska metoda (pridobljeni proizvodi) se uporablja, kadar se po postopku uvoza zaradi izvoza pridobi ena sama vrsta pridobljenih proizvodov. V tem primeru se določi količina uvoznega blaga, porabljena v proizvodnji pridobljenih proizvodov, v zvezi s katerimi je carinski dolg nastal, tako, da se celotna količina uvoznega blaga pomnoži s koeficientom, ki ustreza razmerju med količino pridobljenih proizvodov, za katere je carinski dolg nastal in celotno količino pridobljenih proizvodov.
272. člen
(količinska metoda - uvozno blago)
(1) Količinska metoda (uvozno blago) se uporablja, v primeru, da se vsi elementi uvoznega blaga nahajajo v vsakem pridobljenem proizvodu. Količina uvoznega blaga uporabljena v proizvodnji vsakega od pridobljenih proizvodov se določi tako, da se zaporedoma celotna količina uvoznega blaga pomnoži s koeficienti, ki ustrezajo razmerju med porabljeno količino uvozenega blaga v vsaki vrsti pridobljenega proizvoda in celotno porabljeno količino uvoznega blaga v vseh pridobljenih proizvodih.
(2) Pri določitvi ali naj se ta metoda uporabi, se izgube ne upoštevajo.
(3) Količina uvoznega blaga v količini pridobljenih proizvodov, za katere je nastal carinski dolg se določi z upoštevanjem koeficienta, določenega v skladu s prejšnim členom, ki se pomnoži s količino uporabljenega uvoznega blaga v proizvodnji teh pridobljenih proizvodov, kakor je izračunana na podlagi prvega odstavka tega člena.
273. člen
(vrednostna metoda)
(1) Če se ne moreta uporabiti metodi iz 271. in 272. člena te uredbe, se uporabi vrednostna metoda. S soglasjem imetnika dovoljenja in zaradi poenostavitve, carinski organ lahko uporabi količinsko metodo (uvozno blago) namesto vrednostne metode, če obe metodi dajeta podobne rezultate.
(2) Količina uvoznega blaga, ki se uporabi v proizvodnji vsake vrste pridobljenega blaga se določi tako, da se celotna količina uvoženega blaga pomnoži z zaporednimi koeficienti, ki se izračunajo na podlagi razmerja med vrednostjo vsakega pridobljenega proizvoda in skupno vrednostjo teh proizvodov, izračunano v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(3) V skladu s prvim odstavkom 27. člena carinskega zakona je vrednost vsake vrste pridobljenih proizvodov, ki se uporablja v vrednostni metodi v skladu s prejšnjim odstavkom te točke:
- aktualna prodajna cena enakih ali podobnih proizvodov na
carinskem območju, če na to ceno niso vplivale povezave med
kupcem in prodajalcem ali, če ta cena ni znana
- aktualna cena po pariteti "franko tovarna" na carinskem območju, če na to ceno niso vplivale povezave med kupcem in prodajalcem ali
- če vrednosti ni mogoče določiti v skladu s prvo ali drugo alineo, vrednost, ki jo določi nadzorni carinski organ po drugi primerni metodi.
(4) Količina uvoženega blaga, ki ustreza količini pridobljenih proizvodov, za katere se obračuna carinski dolg, se izračuna tako, da se koeficient, izračunan na podlagi 271. člena te uredbe pomnoži s količino uporabljenega uvoznega blaga pri proizvodnji teh pridobljenih proizvodov, izračunano v skladu s drugim odstavkom tega člena.
(d) Obrazec za obračun postopka
274. člen
(vložitev obrazca za obračun postopka)
(1) Imetnik dovoljenja mora nadzornemu carinskemu organu predložiti obrazec za obračun postopka, ki ga izpolni na obrazcu, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
(a) podatke, ki omogočajo identifikacijo dovoljenja;
(b) količino vsake vrste uvoznega blaga ter podatke o carinskih deklaracijah, ki se nanašajo na začetek postopka;
(c) tarifno oznako nomenklature carinske tarife uvoznega blaga;
(d) carinsko vrednost uvoznega blaga in stopnjo uvoznih dajatev, ki bi bile plačljive;
(e) normativ porabe uvoznega blaga
(f) naravo in količino pridobljenih proizvodov ter podatke o carinsko dovoljenih rabah ali uporabah, ki se dovolijo za te proizvode, skupaj s podatki o deklaracijah oziroma prijavah, ki se nanašajo na zaključek postopka
(g) vrednost pridobljenih proizvodov, če se za zaključek postopka uporabi vrednostna metoda
(h) višino uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati na količinouvoznega blaga, za katerega se šteje, da je sproščeno v prost promet v skladu s tretjim odstavkom 261.člena te uredbe.
(2) Vzorec obrazca je v prilogi 31 k tej uredbi, in je njen sestavni del.
(3) Če se postopek uvoza za izvoz začne ali zaključi na poenostavljen način, se v obrazcu za obračun postopka kot deklaracije in dokumenti navedejo tisti iz 59. člena carinskega zakona. Iz obrazca za obračun postopka mora biti razvidna tudi količina blaga, ki je sproščena v prost promet v skladu z 261. členom te uredbe.
275. člen
(rok za vložitev obrazca)
(1) Imetnik dovoljenja mora carinskemu organu predložiti reden obrazec za obračun postopka iz prejšnjega člena v tridesetih dneh po dnevu, do katerega mora zaključiti postopek uvoza zaradi izvoza.
(2) Če se uporablja mesečno ali tromesečno združevanje, se obrazec za obračun postopka vloži za vsak mesec ali tromesečje v 30 dneh po zadnjem dnevu meseca oz. tromesečja, na katerega se obrazec nanaša.
276. člen
(plačilo uvoznih dajatev)
(1) Uvozne dajatve na uvozno blago v nespremenjenem stanju ali na pridobljene proizvode, ki so bili sproščeni v prost promet na splošni podlagi v skladu z 261. členom te uredbe je treba plačati najkasneje ob predložitvi obrazca za obračun postopka, ki pa lahko temelji na zbirni deklaraciji.
(2) Če je potrebno ugotoviti druge podlage za izračun uvoznih dajatev, morajo biti ti podatki navedeni v obrazcu za obračun postopka. Če je to glede na okoliščine primera potrebno mora biti iz obrazca za obračun postopka razviden tudi delež uvoznega blaga v pridobljenih proizvodih, določen v skladu z 271. do 273. členom te uredbe.
(3) Imetnik dovoljenja mora nadzornemu carinskemu organu dati na razpolago vse dokumente, ki se nanašajo na blago, za katero se šteje, da je sproščeno v prost promet v skladu z 261. členom te uredbe in ki so nujni za pravilno uporabo določb o sprostitvi v prost promet.
(4) Carinski organ lahko dovoli:
1. da se obračun izdela računalniško ali v katerikoli drugi dogovorjeni obliki;
2. da se obračun izdela na carinski deklaraciji za začetek postopka.
277. člen
(preverjanje obrazca za obračun postopka)
Nadzorni carinski organ na podlagi opravljenega preverjanja potrdi obrazec za obračun postopka in po potrebi obvesti imetnika dovoljenja o rezultatih preverjanja. Carinski organ hrani obrazec za obračun postopka in dokumente, ki se nanj nanašajo, najmanj tri leta od konca koledarskega leta v katerem je obrazec za obračun postopka sestavljen. Carinski organ lahko odloči, da imetnik dovoljenja hrani dokumente, ki se nanašajo na obrazec o obračunu postopka. V tem primeru jih mora imetnik dovoljenja
hraniti enako obdobje.
278. člen
(eno dovoljenje, več deklaracij)
(1) Če je za uvozno blago začet postopek na podlagi enega dovoljenja vendar z več carinskimi deklaracijami, se pridobljeni proizvodi ali blago v nespremenjenem stanju dani v carinsko dovoljeno rabo ali uporabo štejejo za pridobljene od uvoznega blaga, za katero je začet postopek po najprej vloženi deklaraciji.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če imetnik dovoljenja lahko dokaže, da so bili pridobljeni proizvodi oziroma blago v nespremenjenem stanju izdelani iz določenega uvoznega blaga.
3. pododdelek: Ukrepi trgovinske politike
279. člen
(predložitev licence, soglasja ali podobnega dokumenta ob vložitvi zahtevka)
Če se zahtevek za izdajo dovoljenja za postopek uvoza zaradi izvoza nanaša na blago, za katerega veljajo ukrepi trgovinske politike iz 1. točke prvega odstavka 280. člena te uredbe, ob vložitvi zahtevka ni potrebo priložiti licence, soglasja ali podobnega dokumenta.
280. člen
(uporaba ukrepov trgovinske politike pri začetku postopka uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga plačila carine)
(1) Če je blago, za katerega je vložena carinska deklaracija za začetek postopka uvoza zaradi izvoza:
1. predmet posebnih ukrepov trgovinske politike za sprostitev takšnega blaga v prost promet, se ti ukrepi ne upoštevajo pri začetku postopka uvoza zaradi izvoza in dokler ostane blago v tem postopku;
2. predmet posebnih ukrepov trgovinske politike za vnos blaga na carinsko območje, se ti ukrepi uporabijo, ko je za to blago začet postopek uvoza zaradi izvoza.
(2) Za carinsko blago, tudi če ni zavezano plačilu uvoznih dajatev, se lahko začne postopek po sistemu odloga plačila carine:
1. zato, da ne bi bilo treba upoštevati ukrepov trgovinske politike, ki se sicer uporabljajo za sprostitev blaga v prost promet;
2. zato, da ne bi bilo treba upoštevati ukrepov trgovinske politike, ki se uporabljajo pri izvozu blaga v nespremenjenem stanju ali pridobljenih proizvodov, razen ukrepov trgovinske politike, ki se nanašajo na izvoz blaga po poreklu iz Slovenije.
(3) Če se uporablja 1. točka prvega odstavka ali drugi odstavek tega člena, ni potrebno priložiti licence, soglasja ali podobnega dokumenta v času začetka postopka.
281. člen
(uporaba ukrepov trgovinske politike pri ponovnem izvozu carinskega blaga)
Za ponovni izvoz carinskega blaga, za katerega je bil pred tem začet postopek uvoza zaradi izvoza, se ne uporabljajo ukrepi trgovinske politike predpisane za izvoz blaga v nespremenjenem stanju ali pridobljenih proizvodov, razen ukrepov trgovinske politike, ki se nanašajo na izvoz blaga po poreklu iz Republike Slovenije.
282. člen
(uporaba ukrepov trgovinske politike pri sprostitvi blaga v prost promet)
Če se postopek uvoza zaradi izvoza zaključi z vložitvijo carinske deklaracije za sprostitev v prost promet za uvozno blago v nespremenjenem stanju ali za pridobljene proizvode, razen stranskih pridobljenih proizvodov iz 268. člena te uredbe, se za uvozno blago uporabijo vsi ukrepi trgovinske politike, ki veljajo v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prost promet.
4. pododdelek: Administrativno sodelovanje carinskih
organov
283. člen
(zaključek postopka z začetkom nove carinsko dovoljene rabe ali uporabe - vpis zaznamkov v dokumente)
(1) Če se postopek uvoza zaradi izvoza za blago v nespremenjenem stanju ali pridobljene proizvode zaključi tako, da se to blago vnese v prosto carinsko cono ali da se zanj začne eden od odložnih postopkov, se v polje, ki je namenjeno opisu blaga v dokumentu, ki se uporablja za izbrano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo ali, v primeru uporabe poenostavitev, v komercialnem dokumentu ali v knjigovodstvu, poleg podatkov, ki so predpisani za izbrano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, vpiše zaznamek:
"U - I blago"
(2) Če bi bilo blago, za katerega je začet postopek po sistemu odloga plačila carine, predmet ukrepov trgovinske politike in so ti ukrepi še vedno v veljavi, ko je uvozno blago ali pridobljeni proizvodi vnešeno v prosto carinsko cono se poleg zaznamka iz prejšnjega odstavka vpiše še zaznamek:
"ukrep trgovinske politike"
(3) Carinski organ zaključka postopka se mora prepričati, da so zaznamki iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena pravilno vnesene v vsak dokument, ki nadomesti ali razveljavi prvi dokument.
284. člen
(obrazec INF1)
(1) Informativni obrazec (v nadaljevanju obrazec INF 1) je sestavljen iz originala in dveh kopij na obrazcu, ki ustreza vzorcu priloge 32 k tej uredbi in ki je njen sestavni del.
(2) Obrazec INF1 iz prvega odstavka tega člena se uporablja za:
1. določitev zneska zavarovanja iz drugega odstavka 70. člena carinskega zakona;
2. sprostitev v prost promet pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju pri drugem carinskem organu, kot je carinski organ zaključka postopka.
285. člen
(uporaba obrazca INF 1 za določitev zneska zavarovanja)
Če se uporablja obrazec INF 1 za izvajanje 1. točke drugega odstavka 284. člena te uredbe, mora biti to ustrezno označeno v polju 2.
286. člen
(izpolnjevanje obrazca INF 1)
(1) Če se v skladu z 2. točko drugega odstavka 284. člena te uredbe zahteva sprostitev vseh ali dela pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju v prost promet, carinski organ, ki sprejme deklaracijo in uporabi obrazec INF 1, ki ga je tudi potrdil, zahteva od nadzornega carinskega organa, da vpiše naslednje podatke:
- v polje 9 (a) - znesek uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati v skladu s 97. ali sedmim odstavkom 99. člena carinskega zakona,
- v polje 9 (b) - znesek kompenzacijskih obresti, ki jih je treba plačati v skladu 269. členom te uredbe,
- količino, postavko nomenklature carinske tarife in poreklo uvoznega blaga uporabljenega v proizvodnji pridobljenih proizvodov, sproščenih v prost promet.
(2) Pri znesku uvoznih dajatev mora biti razvidna razlika med:
- zneskom uvoznih dajatev določenih v skladu s 97. členom carinskega zakona ali zneskom vrnjenih oz. odpuščenih uvoznih dajatev, in
- zneskom uvoznih dajatev, ki so že obračunane ali morajo biti povrnjene ali odpuščene.
(3) Če se deklaracija za sprostitev v prost promet nanaša na proizvode ali blago iz drugega odstavka 283. člena te uredbe, carinski organ, ki sprejme deklaracijo in uporabi obrazec INF 1, ki ga je tudi potrdil, zahteva od nadzornega carinskega organa, da označi ali so bili veljavni trgovinski ukrepi za blago, za katerega je začet postopek uvoza zaradi izvoza, dejansko uporabljeni.
(4) Original in ena kopija obrazca INF1 se pošlje nadzornemu organu, drugo kopijo pa zadrži organ, ki je potrdil obrazec.
(5) Če se obrazec INF 1 uporablja za izvajanje trgovinskih ukrepov, mora nadzorni carinski organ, ki prejme zahtevek o tem obvestiti imetnika dovoljenja.
(6) Nadzorni carinski organ, kateremu je poslan obrazec INF 1 izpolni polja 8, 9 in 10. navedenega obrazca, potrdi obrazec, zadrži eno kopijo, original pa vrne. Nadzorni carinski organ ni dolžan izpolniti navedena polja po izteku roka, v katerem mora voditi evidenco.
(7) Izključno za izračun zneska uvoznih dajatev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena se šteje, kot da so proizvodi, na katere se nanaša obrazec INF 1, sproščeni v prost promet na dan, ko je bilo potrjeno polje 2 obrazca.
287. člen
(sprostitev blaga v prost promet- uporaba INF1)
(1) Če se zahteva sprostitev blaga v prost promet, obrazec INF 1 pa je izpolnjen v skladu z 285. členom te uredbe, se ta obrazec INF 1 lahko uporabi, če vsebuje:
- v polju 9 (a) znesek uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati v skladu s prvim odstavkom 97. ali sedmim odstavkom 99. člena carinskega zakona in
- v polju 11 datum, ko je za zadevno uvozno blago prvič začet postopek.
(2) V primeru, da podatki iz prejšnjega odstavka v obrazcu INF 1 niso navedeni, je treba izpolniti nov obrazec INF 1 v skladu z 286. členom te uredbe.
288. člen
(potrditev INF 1 v primeru prenosa blaga)
(1) Imetnik dovoljenja lahko zahteva potrditev obrazca INF1, če se pridobljeni proizvodi ali blago prenesejo na drugega imetnika ali v proizvodni obrat drugega pooblaščenega predelovalca.
(2) V tem primeru mora nadzorni carinski organ navesti podatke iz 287. člena te uredbe.
5. pododdelek: Premeščanje blaga
289. člen
(premeščanje blaga, za katerega je začet postopek uvoza zaradi izvoza)
(1) Če se blago, za katero je začet postopek uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga plačila carine premešča znotraj carinskega območja se ta prevoz opravi v skladu z določbami za tranzitni postopek ali v skladu s postopkom iz tretjega in četrtega odstavka tega člena in 290. do 295. členom te uredbe.
(2) Tranzitna deklaracija ali dokument, ki se obravnava kot tranzitna deklaracija mora vsebovati zaznamek iz 283. člena.
(3) Če je odobren postopek premeščanja, mora biti to navedeno v dovoljenju. V tem primeru se postopek premestitve uporabi namesto tranzitnega postopka. V primeru premeščanja proizvodov ali blaga od imetnika enega dovoljenja na imetnika drugega dovoljenja, morata obe dovoljenji vsebovati dovoljenje za postopek premeščanja.
(4) Dovoljenje za uporabo postopka premeščanja se lahko izda samo, če imetnik dovoljenja vodi evidenco iz 238. člena te uredbe.
(a) Premeščanje blaga ali proizvodov v okviru enega dovoljenja
290. člen
(premestitev brez carinskih formalnosti)
(1) Carinski organ lahko dovoli, da se pridobljeni proizvodi ali blago v nespremenjenem stanju brez posebnih carinskih formalnosti in brez prekinitve postopka uvoza zaradi izvoza v okviru enega dovoljenja premesti iz obrata enega izvajalca proizvodnih operacij v obrat drugega izvajalca zaradi nadaljnje predelave. Premestitev blaga je treba vpisati v evidence iz 238. člena te uredbe.
(2) Odgovornost za izvajanje carinskih predpisov v zvezi s premeščenim blagom iz prejšnjega odstavka nosi imetnik dovoljenja.
(b) Prenos blaga ali proizvodov od enega imetnika
dovoljenja na drugega imetnika
291. člen
(prenos od enega imetnika dovoljenja na drugega)
Carinski organ dovoli prenos pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju od enega imetnika dovoljenja na drugega pod pogojem, da je opravljen vpis v evidenco prvega imetnika dovoljenja in v skladu s prilogo 33 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
292. člen
(prenos odgovornosti za blago)
(1) Odgovornost za prenešeno blago ali proizvode se prenese na imetnika drugega dovoljenja v trenutku, ko le-ta prevzame to blago oziroma proizvode in jih vpiše v svojo evidenco o postopku uvoza zaradi izvoza.
(2) Z vpisom blaga oziroma proizvodov v evidenco v skladu s prejšnjim odstavkom se šteje, da je za to blago oziroma proizvode v imenu imetnika drugega dovoljenja ponovno začet postopek uvoza zaradi izvoza
(c) Splošne določbe
293. člen
(druge poenostavitve glede premeščanja blaga)
(1) V primeru, da ni ogroženo pravilno izvajanje postopka, lahko carinski organ, pod pogoji, ki jih sam določi, dovoli:
(a) prevoz uvoznega blaga, brez carinskih formalnosti, od carinskega organa začetka postopka do proizvodnega obrata in prevoz pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju od proizvodnega obrata do carinskega organa zaključka postopka;
(b) vnaprejšnjo potrditev obrazca iz priloge 33 ali da izvajalec sam izpolni obrazec iz priloge 33, ki jih potrdi s posebnim žigom, ki ga je odobril carinski organ.
(c) izpolnitev formalnosti z uporabo elektronskega sistema, če ta sistem zagotavlja pravilno izvajanje določb tega podpoglavja.
(d) poenostavitev formalnosti iz 291. člena te uredbe pod pogojem, da uporabljen sistem zagotavlja prenos informacij na enak način kot je to predvideno v prilogi 33 k tej uredbi, kot tudi izpolnitev formalnosti z uporabo komercialnih in administrativnih dokumentov.
(2) V primerih iz točke (a) prejšnjega odstavka mora carinski organ začetka postopka obvestiti nadzorni carinski organ, da je bil za blago začet zadevni postopek, carinski organ zaključka postopka pa, da so bili pridobljeni proizvodi ali uvozno blago v nespremenjenem stanju, izvoženo. V ta namen se uporabi dodatna
kopija deklaracije, izpolnjena za te namene in spremljajočih dokumentov ali pa se obvestilo pošlje po elektronski poti.
294. člen
(vnaprejšnje obveščanje carinskega organa o premeščanju)
Imetnik dovoljenja mora carinski organ vnaprej obvestiti o nameravanih premeščanjih v obliki in na način, ki ga določi carinski organ.
295. člen
(sprostitev blaga v prost promet)
(1) V primeru uporabe postopka premeščanja opisanega v tem pododdelku, se lahko, s predložitvijo obrazca o obračunu postopka, uporablja 261. člen te uredbe za blago, za katerega se šteje, da je sproščeno v prost promet pod pogojem, da druge določbe, ki se nanašajo na sprostitev v prost promet tega ne prepovedujejo.
(2) Nadzorni carinski organ obvesti carinski organ ali organe začetka postopka o odobrenem zaključku postopka in navede referenčne številke deklaracij za začetek carinskega postopka, ki jih je sprejel.
6. oddelek: Posebne določbe za sistem povračila
plačane carine
1.pododdelek: Sprostitev v prost promet po sistemu
povračila carine
296. člen
(Sprostitev v prost promet po sistemu povračila carine)
Postopek, predpisan za sprostitev blaga v prost promet po sistemu povračila carine se uporablja za uvozno blago ne glede na to, ali se uporablja sistem uporabe enakovrednega blaga ali ne.
(a) Običajni postopek
297. člen
(deklaracija pri uvozu)
(1) Razen v primerih iz 248. člena te uredbe, se deklaracija za sprostitev v prost promet po sistemu povračila carine vloži pri enem od carinskih organov začetka postopka, ki so navedeni v dovoljenju.
(2) Če je bilo dovoljenje izdano v skladu 248. členom te uredbe, se deklaracija vloži pri pooblaščenem carinskem organu.
298. člen
(izpolnitev deklaracije pri običajnem postopku)
(1) Deklaracija iz prejšnjega člena mora biti izpolnjena v skladu z 82. do 137. členom te uredbe.
(2) Upoštevajo se drugi do četrti odstavek 255. člena te uredbe.
(b) Poenostavljeni postopek
299. člen
(poenostavljen postopek)
(1) Poenostavljeni postopki iz 59. člena carinskega zakona, predvideni za sprostitev v prost promet po sistemu povračila carine se uporabljajo v skladu s 165. in 166. členom te uredbe.
(2) Upošteva se drugi odstavek 256. člena te uredbe.
(3) Dopolnilna carinska deklaracija iz tretjega odstavka 59. člena carinskega zakona se vloži v predpisanem roku vendar v nobenem primeru kasneje kot je vložen zahtevek za povračilo.
2. pododdelek: Povračilo ali odpust uvoznih dajatev
300. člen
(raba, ki se šteje kot izvoz)
Primeri iz 258. člena te uredbe se štejejo enako kot izvoz pridobljenih proizvodov.
301. člen
(vsebina deklaracije)
Deklaracija ali prijava za eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab iz petega odstavka 99. člena carinskega zakona, mora vsebovati vse podatke, potrebne za utemeljitev zahtevka za povračilo.
302. člen
(obveznost predložitve blaga)
Ne glede na odobrene poenostavitve iz 59. člena carinskega zakona mora imetnik dovoljenja ob vložitvi deklaracije ali prijave za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga, ki je podlaga za povračilo plačane carine, predložiti to blago carinskemu organu zaključka postopka in zanj izpolniti vse predpisane carinske
formalnosti za izbrano carinsko dovoljeno rabo oziroma uporabo.
303. člen
(pristojnost carinskega organa za zaključek postopka)
(1) Razen v primerih iz 248. člena te uredbe se deklaracija ali prijava s katero se za pridobljene proizvode začne ena od carinsko dovoljenih rab ali uporab iz petega odstavka 99. člena carinskega zakona, vloži pri enem od carinskih organov zaključka postopka, določenem v dovoljenju.
(2) V primeru iz 248. člena te uredbe se deklaracija iz prvega odstavka tega člena vloži pri pooblaščenem carinskem organu, ki je izdal dovoljenje.
(3) Nadzorni carinski organ lahko dovoli, da se deklaracija iz prvega odstavka tega člena vloži pri drugem carinskem organu.
304. člen
(izpolnitev carinske deklaracije ali prijave)
(1) Deklaracija ali prijava iz 301. člena te uredbe mora biti izpolnjena v skladu s določbami za zahtevano carinsko rabo ali uporabo.
(2) Uporabljata se drugi in tretji odstavek 264. člena te uredbe.
305. člen
(poenostavljeni postopki za zaključek postopka)
Poenostavljeni postopki iz 59. člena carinskega zakona se za zaključek postopka uvoza zaradi izvoza uporabljajo v skladu s 168. členom te uredbe.
306. člen
(določitev količin blaga, ki se upoštevajo pri določitvi višine povračila)
(1) Delež uvoznega blaga v pridobljenih proizvodih se izračuna kadar je potrebno določiti povračilo plačanih ali odpustitev plačila uvoznih dajatev. Takšen izračun ni potreben, če je za vse pridobljene proizvode začeta ena od dovoljenih rab ali uporab predvidenih v petem odstavku 99. člena carinskega zakoan.
(2) Pri izračunu se uporabi ena od metod iz 307. do 309. člena te uredbe ali kakršno koli drugo metodo, ki daje enake rezultate.
307. člen
(količinska metoda - pridobljeni proizvodi)
Količinska metoda (pridobljeni proizvodi) se uporablja, kadar se po postopku uvoza zaradi izvoza pridobi samo ena vrsta pridobljenih proizvodov. V tem primeru se določi količina uvoznega blaga, porabljena v proizvodnji pridobljenih proizvodov,za katere se lahko zahteva povračilo ali odpustitev carine tako, da se celotna količina uvoznega blaga pomnoži s koeficientom, ki ustreza deležu pridobljenih proizvodov, za katere je mogoče zahtevati povračilo ali odpust carinskega dolga, v celotni količini pridobljenih proizvodov.
308. člen
(količinska metoda - uvozno blago)
(1) Količinska metoda (uvozno blago) se uporablja, v primeru, da se vsi elementi uvoznega blaga nahajajo v vsakem pridobljenem proizvodu.Količina uvoznega blaga uporabljena v proizvodnji vsakega od pridobljenih proizvodov po sistemu povračila carine se določi tako, da se zaporedoma celotna količina uvoznega blaga pomnoži s koeficienti, ki ustrezajo razmerju med porabljeno količino uvozenega blaga v vsaki vrsti pridobljenega proizvoda in celotno porabljeno količino uvoznega blaga v vseh pridobljenih proizvodih.
(2) Izgube se ne upoštevajo.
(3) Količina uvoznega blaga po sistemu povračila carine, ki ustreza pridobljenim proizvodom za katere se se zahteva povračilo ali odpustitev carine, se določi z upoštevanjem koeficienta, določenega v skladu s prejšnim členom, ki se pomnoži s količino uporabljenega uvoznega blaga v proizvodnji teh pridobljenih
proizvodov, kakor je izračunana na podlagi drugega odstavka tega člena.
309. člen
(vrednostna metoda)
(1) V primeru, da se ne more uporabiti metoda iz 635. ali 636. člena te uredbe, se uporabi vrednostna metoda. Carinski organ lahko zaradi poenostavitve in s soglasjem imetnika dovoljenja uporabi količinsko metodo (uvozno blago) namesto vrednostne metode v primerih, ko obe metodi dajeta podobne rezultate.
(2) V skladu z vrednostno metodo se določi količina uvoženega blaga, ki se uporabi v proizvodnji vsake vrste pridobljenega blaga tako, da se celotna količina uvoženega blaga pomnoži z zaporednimi koeficienti, ki se izračunajo na podlagi razmerja med vrednostjo vsakega pridobljenega proizvoda in skupno vrednostjo
teh proizvodov, izračunano v skladu z drugim odstavkom te točke.
(3) Uporabi se tretji odstavek 273. člena te uredbe.
(4) Količina uvoženega blaga, ki ustreza količini pridobljenih proizvodov, za katere se lahko zahteva povračilo ali odpustitev plačila carine, se izračuna tako, da se koeficient, izračunan na podlagi 307. člena te uredbe pomnoži s količino uporabljenega uvoznega blaga pri proizvodnji teh pridobljenih proizvodov, izračunano v skladu z drugim odstavkom tega člena.
310. člen
(pristojnost v zvezi s povračilom oziroma odpustom dolga)
(1) Zahtevek za povračilo plačane carine oziroma odpust carinskega dolga imetnik dovoljenja vloži pri nadzornem carinskem organu. Ta carinski organ o zahtevku za povračilo oziroma odpustu tudi odloči.
(2) Imetnik dovoljenja mora zahtevek za povračilo plačane carine oziroma odpust carinskega dolga vložiti v dveh izvodih. En izvod se po sprejemu odločitve o povračilu oziroma odpustu vrne imetniku dovoljenja, drugega hrani carinski organ.
(3) Zahtevek se izpolni na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 34 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
(4) Carinski organ pri katerem je vložen zahtevek, lahko zahteva predložitev še dodatnih dokumentov, ki so potrebni za odločitev o utemeljenosti zahtevka.
(5) Če se uporabi 239. člen te uredbe, lahko zahteva povračilo plačanih uvoznih dajatev samo en imetnik dovoljena.
311. člen
(rok za povračilo oziroma odpust)
Pri računanju šestmesečnega roka iz devetega odstavka 99. člena carinskega zakona se šteje, da so pogoji za povračilo plačane carine izpolnjeni, ko je za pridobljene proizvode sprejeta deklaracija oziroma prijava za eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab iz petega odstavka 99. člena carinskega zakona.
312. člen
(dokumenti, ki jih mora hraniti imetnik dovoljenja)
(1) Če nadzorni carinski organ odloči, da mora imetnik dovoljenja hraniti deklaracijo iz polja 4 priloge 34 k tej uredbi in druge dokumente, morajo biti te deklaracije in dokumenti na razpolago carinskemu organu.
(2) Če se uporabi 318. člen te uredbe, je treba zahtevku priložiti potrjene originale obrazcev INF7.
313. člen
(poenostavitve v zvezi z zahtevkom)
(1) Nadzorni carinski organ lahko dovoli, da vložnik zahtevka, ki periodično vlaga enake zahtevke za povračilo plačane carine, opusti navajanje določenih podatkov v zahtevku, vendar mora tak zahtevek vsebovati vse podatke, ki so potrebni za odločitev o višini povračila.
(2) Nadzorni carinski organ lahko dovoli, da se zahtevek izdela računalniško ali v kateri drugi dogovorjeni obliki.
314. člen
(preverjanje zahtevka za povračilo plačane carine)
Nadzorni carinski organ na podlagi opravljenega preverjanja potrdi zahtevek za povračilo plačane carine in obvesti imetnika dovoljenja o rezultatih preverjanja. Carinski organ hrani zahtevek in dokumente, ki se nanj nanašajo, najmanj tri koledarska leta od konca leta v katerem je zahtevek sestavljen. Carinski organ lahko odloči, da imetnik dovoljenja sam hrani dokumente, ki se nanašajo na zahtevek. V tem primeru jih imetnik dovoljenja mora hraniti enako obdobje.
315. člen
(izvršitev povračila)
(1) Povračilo plačane carine se izvrši tako, da se pristojni službi, ki vodi žiro račun carinskih organov, izda nalog za nakazilo povračila na račun, ki ga je navedel imetnik dovoljenja v zahtevku.
(2) Povračila plačane carine ni mogoče izplačati, če ima imetnik dovoljenja kakršne koli neporavnane zapadle obveznosti iz naslova uvoznih ali izvoznih dajatev. Povračilo in zapadli carinski dolg se v tem primeru pobotata.
3. pododdelek: Administrativno sodelovanje carinskih organov
316. člen
(pridobljeni proizvodi, za katere je začeta ena od carinsko dovoljenih rab oziroma uporab)
(1) Kadar je za pridobljene proizvode po sistemu povračila carine začeta ena od carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga iz petega odstavka 99.člena carinskega zakona in je zato dovoljeno povračilo, se v polje, ki je v dokumentu, ki se uporablja za začetek postopka ali za vnos blaga v prosto carinsko cono namenjeno opisu blaga vpiše zaznamek:
"U-I / sistem povračila"
(2) Carinski organ pri katerem se postopek zakjuči, se mora prepričati, da je zaznamek iz prejšnjega odstavka vpisan v vsak dokument, ki je nadomestil ali razveljavil prvi dokument.
317. člen
(prevoz blaga v tranzitnem postopku)
Če so pridobljeni proizvodi, pridobljeni v postopku uvoza zaradi izvoza po sistemu povračila carine, prepeljani k drugemu carinskemu organu v okviru tranzitnega postopka in je ta tranzitni postopek podlaga za vložitev zahtevka za povračilo, za te pridobljene proizvode pa se zahteva nov postopek uvoza zaradi izvoza, mora pooblaščeni carinski organ, ki je zadolžen za izdajo novega dovoljenja uporabiti obrazec INF 1 iz 284. člena te uredbe, da bi se določil znesek uvoznih dajatev, ki jih je potrebno plačati ali znesek carinskega dolga, ki lahko nastane.
318. člen
(uporaba obrazca INF 7)
(1) Obrazec INF 7 je sestavljen iz originala in dveh kopij na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz priloge 35 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
(2) Obrazec INF 7 iz prejšnjega odstavka se uporablja, če se v postopku uvoza zaradi izvoza (sistem povračila carine) pridobljeni proizvodi, za katere ni bil vložen zahtevek za povračilo, prenesejo do carinskega organa zaključka postopka, ki ni naveden v dovoljenju in pri katerem je za te proizvode v nespremenjenen stanju ali pridobljene proizvode po dodatno odobreni predelavi začeta ena od carinsko dovoljenih rab ali uporab, ki je podlaga za povračilo ali odpustitev plačila uvoznih dajatev v skladu z 99. členom carinskega zakona. Carinski organ pri katerem je za te proizvode začeta takšna carinsko dovoljena raba ali uporaba bo izdal obrazec INF 7 na zahtevo zainteresirane osebe.
319. člen
(predložitev obrazca INF 7)
(1) Zadevna oseba mora predložiti obrazec INF 7 istočasno s carinsko deklaracijo za zahtevano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.
(2) Carinski organ, pri katerem se vloži deklaracija iz prejšnjega odstavka mora potrditi obrazec INF 7, original in eno kopijo vrniti imetniku, drugo kopijo pa zadržati.
4. PODPOGLAVJE: PREDELAVA POD CARINSKIM NADZOROM
1. oddelek: Splošne določbe
320. člen
(pogoji za izdajo dovoljenja za začetek postopka)
(1) Postopek predelave pod carinskim nadzorom lahko carinski organ dovoli, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 101. člena carinskega zakona, če gre za blago iz 1. stolpca seznama iz priloge 36 k tej uredbi, ki bi naj bilo predmet postopkov predelave, ki so omenjeni v 2. stolpcu priloge 36. Priloga 36 je
sestavni del te uredbe.
(2) Šteje se, da so gospodarski pogoji iz 5. točke tretjega odstavka 101. člena carinskega zakona izpolnjeni v primerih, ki so navedeni v prilogi iz prejšnjega odstavka.
1. pododdelek: Izdaja dovoljenja - običajni postopek
321. člen
(zahtevek)
(1) Dovoljenje iz 322. člena te uredbe se izda na podlagi zahtevka, ki mora biti sestavljen v skladu s 184. členom te uredbe in izpolnjen na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 25 C k tej uredbi in je njen sestavni del. Zahtevek se vloži pri carinskem organu.
322. člen
(dovoljenje)
(1) Ne glede na 326. člen te uredbe se izda dovoljenje za postopek predelave pod carinskim nadzorom na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 26 C k tej uredbi in je njen sestavni del.
(2) Zaradi zagotovitve pravilnega izvajanja postopka lahko carinski organ z namenom, da olajša kontrolo, zahteva, da imetnik dovoljenja vodi evidenco blaga iz katere je razvidna količina uvoznega blaga, za katero je bil začet postopek predelave pod carinskim nadzorom, količina predelanih proizvodov ter drugi podatki potrebni za nadzor izvajanja predelave in pravilen izračun morebitnega carinskega dolga.
(3) Evidenco iz prejšnjega odstavka mora imetnik dovoljenja na zahtevo nadzornega carinskega organa predložiti le-temu zaradi izvajanja nadzora nad pravilnostjo vodenja postopka.
(4) Evidenca, ki jo vodi imetnik dovoljenja za svoje komercialne potrebe, ki omogoča nadzor nad izvajanjem postopka predelave pod carinskim nadzorom, se s soglasjem carinskega organa lahko uporabi kot evidenca iz drugega odstavka tega člena.
323. člen
(rok veljavnosti)
(1) Rok veljavnosti dovoljenja za opravljanje postopka predelave pod carinskim nadzorom določi carinski organ ob upoštevanju posebnih potreb zahtevanega posameznega postopka predelave.
(2) Če je rok veljavnosti dovoljenja iz prejšnjega odstavka daljši od dveh let, mora carinski organ po uradni dolžnosti ponovno preveriti pogoje za izdajo dovoljenja v časovnih presledkih, ki so navedeni v dovoljenju.
324. člen
(rok za izvedbo postopka in njegovo podaljšanje)
(1) V dovoljenju iz 322. člena te uredbe mora biti naveden rok, v katerem mora biti za predelane proizvode odobrena druga carinsko dovoljena raba ali uporaba v skladu s 102. členom carinskega zakona.Pri tem je treba upoštevati čas, potreben za izvedbo postopka predelave in čas potreben, da se za predelane proizvode odobri nova carinsko dovoljena raba ali uporaba.
(2) Izjemoma, če okoliščine posameznega primera to zahtevajo, se rok iz prejšnjega odstavka lahko podaljša tudi po preteku roka, ki je bil prvotno določen v dovoljenju.
325. člen
(opredelitev normativa porabe blaga)
(1) Normativ porabe blaga ali metoda za določitev takšnega normativa se kolikor je to mogoče določi na podlagi proizvodnih podatkov. Biti mora naknadno preverljiv v evidencah imetnika dovoljenja.
(2) Normativ porabe blaga ali metoda za določitev normativa iz prvega odstavka tega člena je predmet naknadnega preverjanja s strani carinskega organa.
2. Pododdelek: Izdaja dovoljenja - poenostavljen postopek
326. člen
(deklaracija za začetek postopka kot zahtevek za izdajo dovoljenja)
(1) Če se za začetek po postopka predelave pod carinskim nadzorom ne uporabijo poenostavitve iz 59. člena carinskega zakona, lahko pooblaščeni carinski organ dovoli, da se vložitev carinske deklaracije za začetek postopka predelave pod carinskim nadzorom šteje kot vložitev zahtevka za dovoljenje.
(2) Sprejem carinske deklaracije za začetek postopka se šteje za izdajo dovoljenja za izvajanje postopka predelave pod carinskim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji za izdajo le-tega.
(3) Carinski deklaraciji iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti dokument, ki mora vsebovati naslednje podatke, če le-ti niso zajeti v polju 44 enotne carinske listine:
(a) ime oziroma firma ter naslov vložnika zahtevka, če oseba, ki zahtevek vlaga ni tudi deklarant;
(b) ime oziroma firma ter naslov osebe, ki izvaja predelavo, če ta ni vložnik zahtevka oziroma deklarant;
(c) opis postopka predelave;
(d) trgovski ali tehnični opis predelanih proizvodov;
(e) normativ porabe blaga ali,če je to primerneje, metodo za določitev normativa;
(f) rok za pridobitev nove carinsko dovoljene rabe ali uporabe uvoznega blaga oziroma pridobljenih proizvodov;
(g) kraj, kjer bo predvidoma opravljen postopek predelave.
(4) Smiselno se uporabljajo 185., 191. in 192. člen te uredbe.
2. Oddelek: Začetek postopka
327. člen
(pristojnosti)
(1) Razen v primerih iz prejšnjega člena lahko imetnik dovoljenja vlaga carinske deklaracije za začetek postopka predelave pod carinskim nadzorom le pri carinskem organu ali carinskih organih, navedenih v dovoljenju.
(2) V primeru iz prejšnjega člena, se deklaracije za začetek postopka predelave pod carinskim nadzorom vlagajo pri pooblaščenih carinskih organih.
328. člen
(izpolnitev deklaracije)
(1) Deklaracija iz prejšnjega člena se izpolni v skladu z 82. do 137. členom te uredbe.
(2) Ne glede na točko (d) tretjega odstavka 326. člena te uredbe, mora opis blaga v deklaraciji ustrezati navedbam v dovoljenju.
(3) Pri izvajanju drugega odstavka 48. člena carinskega zakona se carinski deklaraciji priložijo dokumenti, ki so navedeni v 99. členu te uredbe.
329. člen
(poenostavljeni postopki)
(1) Poenostavljeni postopki iz 59. člena carinskega zakona se uporabljajo v skladu s 165. in 166. členom te uredbe.
(2) Carinska uprava ne izda dovoljenja za izvajanje poenostavitev deklariranja na podlagi knjigovodskih vpisov v skladu s 166. členom te uredbe osebi, ki ne vodi evidenc blaga v skladu z drugim odstavkom 322. člena te uredbe.
(3) Dopolnilna deklaracija iz tretjega odstavka 59. člena carinskega zakona se vlaga v predpisanih časovnih obdobjih, vendar ne pozneje kot se vloži obrazec za obračun vodenja postopka.
3. Oddelek: Zaključek postopka
330. člen
(na čem temelji zaključek postopka)
(1) Postopek predelave pod carinskim nadzorom se zaključi za količino uvoznega blaga, ki ob uporabi normativa porabe, ustreza količini predelanih proizvodov ali za količino nespremenjenega uvoznega blaga, za katero je bila dovoljena nova carinsko dovoljena raba ali uporaba.
(2) Če je to, glede na okoliščine primera potrebno, se v skladu z 103. členom carinskega zakona glede deleža uvoznega blaga, ki je vključen v predelane proizvode, primerno uporabljajo 270. do 273. člen te uredbe.
331. člen
(pristojnosti)
(1) Razen v primerih, ko se uporablja 326. člen te uredbe se carinska deklaracija za zaključek postopka predelave pod carinskim nadzorom vlaga pri carinskem organu, ki je določen v dovoljenju.
(2) V primeru poenostavitev iz 326. člena te uredbe, se deklaracija iz prvega odstavka tega člena vloži pri pooblaščenem carinskem organu.
(3) Nadzorni carinski organ, v primeru iz 326. člena te uredbe pa pooblaščeni carinski organ, lahko dovoli, da se carinska deklaracija iz prvega odstavka tega člena vloži tudi pri drugemu carinskemu organu kot je naveden v prvem oziroma drugem odstavku tega člena.
332. člen
(izpolnjevanje carinske deklaracije)
(1) Deklaracija za zaključek postopka mora biti izpolnjena v skladu z določbami za uveljavljani novi carinski postopek oziroma rabo ali uporabo.
(2) Opis predelanih proizvodov ali uvoznega blaga v nespremenjenem stanju v carinski deklaraciji iz prejšnjega odstavka mora ustrezati podatkom iz dovoljenja.
(3) Glede prilog k deklaraciji se uporablja tretji odstavek 264. člena te uredbe.
333. člen
(poenostavitve pri zaključku postopka)
Poenostavljeni postopki iz 59. člena carinskega zakona se za zaključek postopka uporabljajo v skladu s prvim odstavkom 168. člena te uredbe.
334. člen
(obračun)
(1) Imetnik dovoljenja mora predložiti nadzornemu carinskemu organu obračun o vodenju postopka najpozneje v tridesetih dneh po dnevu, do katerega mora zaključiti postopek predelave pod carinskim nadzorom.
(2) Obračun iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
(a) podatke, ki omogočajo identifikacijo dovoljenja, na podlagi katerega se postopek predelave pod carinskim nadzorom izvaja;
(b) količino in vrsto uvoznega blaga ter podatke o carinskih deklaracijah, ki se nanašajo na začetek postopka;
(c) tarifno oznako nomenklature carinske tarife uvoznega blaga;
(d) carinsko vrednost uvoznega blaga;
(e) normativ porabe uvoznega blaga;
(f) naravo in količino predelanih proizvodov ter podatke o carinskih deklaracijah, ki se nanašajo na zaključek postopka;
(g) stroške predelave, če se uporablja določilo 4. alinee 336. člena te uredbe;
(h) tarifno oznako nomenklature carinske tarife predelanih proizvodov.
(3) Če se uporablja poenostavljeni postopek za začetek ali zaključek postopka predelave pod carinskim nadzorom, se za izvajanje tega člena kot carinska deklaracija oziroma drugi dokumenti, štejejo dokumenti iz tretjega, četrtega in petega odstavka 59. člena carinskega zakona.
335. člen
(poenostavitve obračuna)
(1) Nadzorni carinski organ lahko dovoli:
1. da se obračun iz prejšnjega člena izdela računalniško ali v kateri koli drugi dogovorjeni obliki;
2. da se obračun izdela na carinski deklaraciji za začetek postopka.
(2) Uporablja se 278. člen te uredbe.
(3) Nadzorni carinski organ lahko sam sestavi obračun postopka ob spoštovanju rokov iz prvega odstavka prejšnjega člena. Odločitev za takšen način sestavljanja obračuna mora biti navedena v dovoljenju.
336. člen
(carinska vrednost)
V skladu s prvim odstavkom 27. člena carinskega zakona se carinska vrednost predelanih proizvodov, za katere je vložena carinska deklaracija za sprostitev v prost promet določi na podlagi ene od naslednjih vrednosti, ki jo je v času sprejema carinske deklaracije izbral carinski deklarant:
1. carinske vrednosti enakih ali podobnih proizvodov, ki so proizvedeni v drugi državi, določene v istem ali približno istem času;
2. prodajna cena, pod pogojem, da na to ceno ne vplivajo povezave med kupcem in prodajalcem;
3. prodajna cena enakih ali podobnih proizvodov na domačem trgu, pod pogojem, da to ceno ne vplivajo povezave med kupcem in prodajalcem;
4. carinska vrednost uvoženega blaga, kateri se dodajo stroški predelave.
337. člen
(uporaba ukrepov trgovinske politike)
(1) Če veljajo za uvoženo blago v času sprejema deklaracije za sprostitev v prost promet posebni ukrepi trgovinske politike, se takšni ukrepi za predelane proizvode ne uporabljajo, razen če veljajo tudi za proizvode enake predelanim proizvodom.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se ti ukrepi uporabljajo za tisto količino uvoženega blaga, ki je bila dejansko uporabljena pri proizvodnji predelanih proizvodov, sproščenih v prost promet.
5. PODPOGLAVJE: ZAČASNI UVOZ
1.oddelek: Splošne določbe
338. člen
670 člen EU
(definicije)
Pri izvajanju tega podpoglavja imajo naslednji pojmi naslednji pomen:
1. "vstopni carinski organ" pomeni: carinski organ preko katerega je, blago zajeto z zvezkom ATA vnešeno na carinsko območje;
2. " izstopni carinski organ" pomeni: carinski organ preko katerega je blago, zajeto z zvezkom ATA iznešeno iz carinskega območja;
3. "prevozno sredstvo" je: vsako sredstvo, ki se uporablja za prevoz ljudi ali blaga.
Ta pojem vključuje tudi rezervne dele in običajen pribor ter opremo, vključno z opremo, ki se uporablja za nalaganje, zavarovanje in zaščito blaga in so uvoženi skupaj s prevoznim sredstvom;
4. "oseba s sedežem izven carinskega območja": pomeni fizično osebo z običajnim bivališčem izven carinskega območja ali pravno osebo, ki je registrirana izven carinskega območja.
"Običajno bivališče" je v skladu s prejšnjim odstavkom te točke kraj, kjer oseba živi najmanj 185 dni v koledarskem letu zaradi družinskih ali poslovnih vezi. V primeru, da oseba nima poslovnih vezi ali pa so te vezi v drugi državi, kot njene družinske vezi se upošteva kraj, kjer ima oseba družinske vezi, če se v ta kraj
redno vrača. Bivanje v tujini zaradi šolanja ali študija ne vpliva na spremembo običajnega bivališča;
5. "komercialna uporaba" pomeni uporabo prevoznih sredstev za prevoz oseb proti plačilu ali industrijski oziroma komercialni prevoz blaga ne glede na to ali je opravljen proti plačilu ali ne;
6. "zasebna uporaba" pomeni uporabo prevoznih sredstev izključno za osebne potrebe posameznika izključujoč komercialno uporabo;
7. "zabojnik" je del prevozne opreme (npr. snemljivi zabojnik za prevoz pohišva, premična cisterna, zamenljiva nadgradnja ali podobna konstrukcija):
- ki je popolno ali delno zaprt tako, da tvori oddelek namenjen prevozu blaga, - trajne narave in zato dovolj močan za večkratno uporabo,
- posebej izdelan tako, da omogoči lažji prevoz blaga na en ali več načinov prevoza, brez vmesnega pretovarjanja,
- izdelan za lažje ravnanje še posebej, ko se prenaša iz enega prevoznega sredstva na drugega,
- izdelan tako, da ga je enostavno napolniti ali izprazniti in da ima notranji volumen en kubični meter ali več.
Nakladalne platforme se štejejo kot zabojniki.
Pojem zabojnik vključuje tudi pribor in opremo zabojnika, prilagojeno določenem tipu zabojnika, pod pogojem, da se ta pribor in oprema prevažajo skupaj z zabojnikom. Izraz zabojnik ne zajema vozila, pribor in rezervne dele za vozila, embalažo ali palete.
Ne glede na peto alineo prvega odstavka te točke , pojem zabojnik zajema tudi zabojnike, ki se uporabljajo za zračni prevoz in imajo notranji volumen manjši od enega kubičnega metra.
8. "Prevoz pod carinsko zalivko" pomeni uporabo zabojnika za prevoz blaga, ki se identificira z nameščanjem plombe na zabojnik.
9. "Zamenljiva nadgradnja" pomeni vtovorni oddelek, brez lastnega pogona in je posebno izdelan za prevoz na motornem vozilu, katerega ohišje in spodnji del konstrukcije je posebej izdelan za ta namen. Ta pojem zajema tudi premične zaboje, ki imajo vtovorne oddelke posebej izdelane za kombinirani transport ;
10." Delno vdelani zabojnik" pomeni opremo, ki je ponavadi sestavljena iz podlage in nadgradnje, ki okvirja vtovorni prostor enak tistemu pri zaprtemu zabojniku;
Nadgradnja je ponavadi narejena iz kovinskih delov, in predstavlja okvir zabojnika; zabojniki tega tipa imajo lahko tudi en ali več stranskih ali frontalnih zidov; v nekaterih primerih obstaja samo ena streha, ki je s podporniki pritrjena na podlago; ta tip zabojnikov se običajno uporablja za prevoz velikega blaga (npr. motornih vozil);
11. "Nakladalna platforma" pomeni vtovorno platformo z delno nadgradnjo ali brez nje, enake dolžine in širine kot zabojnik, in ima spodnje in zgornje kotne ojačitve vgrajene na strani platforme zaradi uporabe istih dvigal, kot za zabojnike;
12. "Dodatki in oprema zabojnika" pomeni naslednje priprave, tudi če se lahko odstranijo:
- oprema za kontrolo, prilagoditev ali vdzrževanje temperature znotraj zabojnika;
- majhne priprave kot je priprava, ki zaznava vremenske vplive in tresljaje in ima namen, da kaže na ali zabeleži spremembe v okolju in njihov vpliv;
- notranje oddelke, palete, police, podporniki, kljuke in podobne priprave namenjene zlaganju blaga.
13. "Paleta" pomeni pripravo na katero je mogoče naložiti določeno količino blaga, ki tako predstavlja eno tovorno enoto, ki se lahko prevaža, natovarja ali nalaga s pomočjo mehanskih pripomočkov. Paleto sestavljata dve ploskvi, ki sta med seboj ločeni z nosilci ali ena ploskev podprta z nogami, ali pa ena ploskev posebej izdelana za zračni prevoz; njena celotna višina je zmanjšana na minimum in je primerna za rokovanje s pomočjo viličarja ali vozila za premeščanje palet; lahko je z ali brez nadgradnje;
14. "uporabnik zabojnika ali palete" pomeni osebo, ki ima, ne glede na to ali je lastnik ali ne, učinkovito kontrolo nad njegovim gibanjem.
15. "Uporabnik postopka za zabojnik ali paleto" pomeni operatorja zabojnika ali palete ali njegovega predstavnika;
16. "notranji promet" pomeni prevoz vkrcanih oseb ali natovorjenega blaga na carinskem območju z namenom izkrcanja ali iztovarjanja blaga v kraju znotraj tega območja.
2. oddelek: Začasni uvoz blaga razen začasnega uvoza
prevoznih sredstev
1. pododdelek: Začasni uvoz s popolno oprostitvijo:
obseg in pogoji
(a) Poklicna oprema
339. člen
(poklicna oprema)
(1) Pod pogoji iz tega člena velja popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu v skladu s 1. točko 108. člena carinskega zakona za:
1. opremo za dopisnike in dopisništva časopisnih hiš, radijskih in televizijskih hiš s sedežem ali prebivališčem izven carinskega območja, ki obiščejo to območje zaradi obveščanja ali oddajanja ali snemanja materiala za določene programe;
2. kinematografsko opremo, ki jo potrebuje oseba, s sedežem oziroma prebivališčem izven carinskega območja, medtem ko se nahaja na carinskem območju zaradi snemanja določenega filma ali filmov;
3. vso drugo poklicno opremo, ki jo za opravljanje poklica ali obrti potrebuje oseba s sedežem ali prebivališčem izven carinskega območja, ki prihaja na carinsko območje zaradi opravljanja določenega posla. Kot poklicno opremo iz te točke ni mogoče šteti opreme, ki se uporablja za industrijsko proizvodnjo ali embaliranje blaga ali (razen v primeru ročnega orodja) za izkoriščanje naravnih virov ali za izgradnjo oziroma popravilo ali vzdrževanje stavb ali za izvajanje zemeljskih in podobnih nalog.
4. pribor in dodatki k opremi iz 1. do 3. točke tega odstavka.
(2) Začasni uvoz opreme iz prvega odstavka tega člena se lahko dovoli le, če:
1. je poklicna oprema, ki se začasno uvaža, v lasti osebe, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče izven carinskega območja,
2. poklicno opremo začasno uvaža oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče izven carinskega območja ter, če
3. poklicno opremo uporablja na carinskem območju izključno oseba, ki je vstopila na carinsko območje ali se uporablja pod njenim osebnim nadzorom.
(3) Pogoj iz 3. točke prejšnjega odstavka ne velja za začasni uvoz kinematografske opreme za snemanje filma, televizijskega programa ali avdiovizuelnih del, v okviru koprodukcijske pogodbe med tujo osebo in osebo, s sedežem na carinskem območju.
(4) V primeru izdelave skupnega radio televizijskega programa, je poklicna oprema lahko predmet najemne ali podobne pogodbe, pri kateri je ena od pogodbenih strank oseba s sedežem na carinskem območju.
(5) Ilustrativni seznam poklicne opreme, ki jo je mogoče začasno uvoziti brez plačila carine v skladu s tem členom in je v prilogi 37 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
340. člen
(rezervni deli za začasno uvoženo poklicno opremo)
Naknadno uvoženi rezervni deli, potrebni za popravilo začasno uvožene poklicne opreme iz prejšnjega člena so pri začasnem uvozu oproščeni plačila carine pod enakimi pogoji kot poklicna oprema.
(b) Blago, ki se razstavlja ali uporablja na razstavah,
sejmih, sestankih ali podobnih prireditvah
341. člen
(pojem razstavnega blaga in prireditve)
(1) Pod pogoji iz tega člena velja popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu v skladu z 2. točko 108. člena carinskega zakona za:
1. blago, ki se na prireditvi razstavlja ali prikazuje njegovo delovanje;
2. blago, ki je namenjeno za uporabo v zvezi z začasno uvoženim blagom iz 1. točke tega odstavka, in sicer:
(a) blago, potrebno za prikaz delovanja uvožene opreme ali aparatov;
(b) konstrukcije in dekorativni material, vključno z električn napeljavo, ki je potrebna za ureditev stojnice oziroma razstavnega prostora osebe brez sedeža ali stalnega prebivališča na carinskem območju, ki razstavlja začasno uvoženo blago;
(c) reklamni in informativni material ter drugo blago, ki je namenjeno reklamiranju začasno uvoženega blaga, ki se razstavlja, kot so avdio in video posnetki, filmi, diapozitivi, prosojnice, vendar le, če se začasno uvažajo skupaj z aparati oziroma napravami, potrebnimi za njihovo uporabo;
3. oprema, vključno z opremo za prevajanje, audio in video snemanje in filmi učnega, znanstvenega ali kulturnega karakterja, ki so namenjeni za uporabo na mednarodnih srečanjih, konferencah in kongresih;
4. žive živali, rastline, ki se razstavljajo ali sodeljujejo na prireditvi;
5. blago, ki je med razstavo, sejmom ali podobno prireditvijo pridobljeno iz začasno uvoženega blaga, opreme ali živali.
(2) Kot sejem, razstava ali podobna prireditev iz prejšnjega odstavka se šteje:
1. trgovinski, industrijski, kmetijski ali obrtni sejem, razstava ali podobna prireditev;
2. sejem, razstava ali podobna prireditev, organizirana v dobrodelne namene;
3. sejem, razstava ali podobna prireditev, organizirana zlasti zaspodbujanje znanstvenega, tehničnega, obrtnega, umetniškega, izobraževalnega, kulturnega, športnega sodelovanja ali v verske namene ali zaradi sindikalne oziroma turistične aktivnosti ali spodbujanja mednarodnega sporazumevanja;
4. srečanje predstavnikov mednarodnih organizacij ali mednarodnih združenj;
5. uradna slovesnost in spominski shod,toda ne tudi razstave, prirejene za zasebne namene v prodajalnah ali drugih poslovnih prostorih zaradi prodaje uvoženega blaga.
(c) Pedagoški material in znanstvena oprema
342. člen
(pedagoški material in znanstvena oprema)
(1) Pod pogoji iz tega člena velja popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu v skladu s 3. točko 108. člena carinskega zakona za:
1. pedagoški material in znastveno opremo;
2. rezervne dele in pribor za takšen material in opremo;
3. orodje namenjeno za vzdrževanje, testiranje, umerjanje ali popravilo takega materiala ali opreme.
(2) Kot pedagoški material se šteje vsak material namenjen izključno za pouk ali strokovno usposabljanje, kot so naprimer modeli, instrumenti, naprave in stroji. Seznam blaga, ki se štejeza pedagoški material je v prilogi 38 k tej uredbi, ki je njen sestavni del. Ilustrativni seznam drugega blaga, ki se ga lahko začasno uvozi v skladu s tem členom za potrebe izobraževalnih, znanstvenih ali kulturnih aktivnosti je v prilogi 38 k tej uredbe in je njen sestavni del.
(3) Kot znanstvena oprema se šteje oprema namenjena izključno za znanstveno raziskovanje ali pouk, kot so na primer modeli, instrumenti, naprave in stroji.
(4) Oprostitev plačila carine v skladu s prvim odstavkom tega člena se lahko odobri le, če so pedagoški material , znastvena oprema, rezervni deli in pribor za takšen material in opremo uvoženi pod naslednjimi pogoji:
1. uvozila jih je pooblaščena ustanova in se uporabljajo pod nadzorstvom in odgovornostjo te ustanove;
2. uporabljajo se za nepridobitne namene;
3. uvoženi so v razumnih količinah glede na namen uvoza;
4. dokler se nahajajo na carinskem območju ostanejo v lasti osebe s sedežem izven carinskega območja
(5) Za pedagoški material in znanstveno opremo iz tega člena se lahko postopek začasnega uvoza dovoli za največ 12 mesecev.
343. člen
(pooblaščene ustanove)
(1) V skladu s 1. točko četrtega odstavka prejšnjega člena se za pooblaščene ustanove štejejo, v primeru pedagoškega materiala, javne ali zasebne ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževaln dejavnostjo ali poklicnim izobraževanjem kot pretežno neprofitno dejavnostjo in pridobijo pooblastilo ministrstva, pristojnega za šolstvo, da lahko prejemajo pedagoški material v okviru postopka začasnega uvoza.
(2) V skladu s 1. točko četrtega odstavka prejšnjega člena se za pooblaščene ustanove štejejo, v primeru znanstvene opreme, javne ali zasebne znanstvene ali izobraževalne ustanove, ki seukvarjajo s svojo dejavnostjo kot pretežno neprofitno dejavnostjo in pridobijo pooblastilo ministrstva, pristojnega za znanost, da lahko prejemajo znanstveno opremo v okviru postopka začasnega uvoza.
(d) Medicinska, kirurška in laboratorijska oprema
344. člen
(medicinska, kirurška in laboratorijska oprema)
(1) Pod pogoji iz tega člena velja popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu v skladu s 4. točko 108. člena carinskega zakona za medicinsko, kirurško in laboratorijsko opremo, namenjeno bolnicam in drugim zdravstvenim ustanovam.
(2) Postopek začasnega uvoza v skladu s prvim odstavkom se odobri pod naslednjimi pogoji:
1. navedena oprema se pošilja občasno, na brezplačno začasno uporabo ;
2. oprema je namenjena za diagnostične ali terapevtske namene.
(3) Šteje se da se oprema pošilja občasno, če je poslana na zahtevo bolnice ali druge zdravstvene ustanove, ki se je znašla v posebnih okoliščinah in zaradi pomankljivosti ali preobremenjenosti lastnih kapacitet nujno potrebuje navedeno opremo.
(e) Material za pomoč ob nesrečah
345. člen
(material za pomoč ob nesrečah)
(1) Pod pogoji iz tega člena velja popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu v skladu s 5. točko 108. člena carinskega zakona za material, ki je namenjen uporabi v zvezi z odpravljanjem neposredne nevarnosti ali odpravljanjem neposrednih posledic nesreč na carinskem območju.
(2) Oprostitev plačila carine v skladu s prejšnjim odstavkom se lahko odobri le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. material je dan na brezplačno začasno uporabo
2. material je namenjen državnim organom ali drugim službam, ki jih le-ti v skladu z zakonom pooblastijo za uporabo začasno uvoženega materiala.
(f) Embalaža
346. člen
(embalaža)
(1) Pod pogoji iz tega člena velja popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu v skladu s 6. točko 108. člena carinskega zakona za:
1. zabojnike, škatle, sode in podobno embalažo, ki se uporablja v enaki obliki, v kateri je uvožena;
2. pomožno embalažo za navijanje, omotavanje ali pritrjevanje blaga,
razen za materiale, kot so slama, papir, steklena volna in oblanci, ki se uvažajo v razsutem stanju.
(2) Oprostitev plačila carine v skladu s prejšnjim odstavkom se lahko dovoli le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. v primeru, da se embalaža uvaža napolnjena, se mora imetnik dovoljenja zavezati, da bo ponovno izvožena napolnjena ali prazna;
2. primeru, da se embalaža uvaža prazna, se mora deklarant zavezati, da bo ponovno izvožena napolnjena;
(3) Embalaža, ki je v postopku začasnega uvoza se v nobenem primeru ne sme uporabljati, tudi začasno ne, v notranjem prometu, razen v primeru izvoza blaga iz carinskega območja. V primeru, da je embalaža uvožena polna, se ta prepoved uporablja samo od trenutka, ko se izprazni.
(4) Postopek začasnega uvoza se lahko v skladu s tem členom dovoli za največ šest mesecev.
(g) Drugo blago
347. člen
testiranjem ter vzorci blaga)
(1) Pod pogoji iz tega člena velja popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu v skladu s 7. do 12. točko 108. člena carinskega zakona za:
1. kalupe, matrice, klišeje, slike, modele, skice in podobne predmete, namenjene osebi s sedežem na carinskem območju, vendar le, če se najmanj 75% proizvodnje, pri kateri se uporabljajo ti predmeti izvozi iz carinskega območja;
2. instrumente za merjenje in testiranje ter podobne proizvode, namenjene osebi s sedežem na carinskem območju, za uporabo v proizvodnem procesu, če se najmanj 75% proizvodnje nastale z uporabo teh predmetov izvozi iz carinskega območja;
3. specialno orodje in instrumente, dobavljene brezplačno osebi s sedežem na carinskem območju za proizvodnjo blaga, ki bo v celoti izvoženo, vendar le, če to orodje in instrumenti ostanejo v lasti osebe s sedežem izven carinskega območja;
4. vsakovrstno blago, ki je predmet preizkušanja, raziskovanja ali predstavitev vključno s preizkušanjem zaradi pridobivanja atestov, razen če preizkušanje, raziskovanje ali predstavitve predstavljajo pridobitno dejavnost;
5. vsakovrstno blago, ki se uporablja za izvajanje preizkušanja, raziskovanja ali predstavitev, razen če preizkušanje, raziskovanje ali predstavitve predstavljajo pridobitno dejavnost;
6. vzorce blaga, ki se že proizvaja ali se bo proizvajalo, razen enakovrstnih predmetov, ki jih uvaža ista oseba oziroma so poslani istemu prejemniku v taki količini da se, upoštevajoč vse pošiljke, ne morejo več šteti za vzorce v običajni komercialni rabi.
(2) Blago iz prejšnjega odstavka je mogoče začasno uvoziti, če:
1. je blago iz 1.,2.,3. ali 6. točke prejšnjega odstavka v lasti osebe s sedežem izven carinskega območja;
2. so vzorci iz 6. točke prejšnjega odstavka, uvoženi izključno zaradi prikazovaja na carinskem območju zaradi zbiranja naročil za podobno blago, ki bo uvoženo na to področje. Vzorci se ne smejo prodajati ali dati v običajno uporabo, razen zaradi prikazovanja,niti uporabljati na kakršen koli način v času začasnega uvoza.
348. člen
(nadomestna proizvodna sredstva)
(1) Pod pogoji iz tega člena velja popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu v skladu s 13. točko 108. člena carinskega zakona za instumente, naprave in stroje , ki jih dobavitelj ali serviser da na brezplačno začasno uporabo za čas do dobave ali popravila podobnega blaga.
(2) Začasni uvoz nadomestnih proizvodnih sredstev se lahko dovoli za največ šest mesecev.
349. člen
(roki za razno blago)
(1) Začasni uvoz za blago oproščeno plačila carine v skladu s 14. od 17. točko 108. člena carinskega zakona, se lahko dovoli:
- v primeru iz 14. in 16. točke za največ 24 mesecev,
- v primeru iz 15. točke za največ šest mesecev in
- v primeru iz 17. točke za največ šest tednov.
(2) Za rabljeno blago iz 14. točke prvega odstavka 108. člena carinskega zakona se šteje blago, ki ni novo.
(3) Kot umetniški in zbirateljski predmeti ter starine iz 16. točke prvega odstavka 108. člena carinskega zakona se šteje blago iz priloge 39 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
350. člen
(začasni uvoz v okviru turističnega prometa)
(1) Začasni uvoz s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev v skladu s 23. točko 108. člena carinskega zakona velja pod pogoji
iz tega člena za osebne predmete potnika in predmete za šport.
(2) V skladu s tem členom imajo naslednji pojmi naslednji pomen:
1. "potnik" je oseba iz prve alinee 1. točke 117. člena te uredbe;
2. "osebni predmeti" so novi ali rabljeni predmeti, za katere je, upoštevaje vse okoliščine potovanja, očitno, da so namenjeni osebni rabi potnika med potovanjem, ne pa tudi kakršni koli predmeti, ki so uvoženi v komercialne namene;
3. "predmeti za šport" so športni rekviziti in drugi predmeti, ki jih potnik uporablja med tekmovanji, prikazovanji ali vadbami na carinskem območju.
(3) Osebni predmeti morajo biti ponovno izvoženi najpozneje takrat, ko potnik, ki jih je uvozil, zapusti carinsko območje.
(4) Predmeti za šport se lahko začasno uvozijo najdalj za dvanajst mesecev.
(5) Ilustrativni seznam blaga, ki se lahko začasno uvozi v skladu s tem členom je v prilogi 40 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
351. člen
(turistični reklamni material)
(1) Začasni uvoz s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev v skladu s 24. točko prvega odstavka 108. člena carinskega zakona velja pod pogoji iz tega člena za turistični reklamni material.
(2) Za turistični reklamni material se šteje blago namenjeno vzpodbujanju javnosti, da obišče tuje dežele, z namenom, da se tam udeleži kulturnega, religioznega, turističnega, športnega ali strokovnega srečanja ali podobnega dogodka.
(3) Ilustrativni seznam turističnega reklamnega materiala je naveden v prilogi 41 k tej uredbi in je njen sestavni del.
352. člen
(oprema in živali)
(1) Začasni uvoz s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev v skladu s 25. točko prvega odstavka 108. člena carinskega zakona velja pod pogoji iz tega člena za opremo in žive živali, ki se začasno uvažajo namene iz priloge 42 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
(2) Začasni uvoz blaga iz prejšnjega odstavka dovoli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. živali so last osebe s sedežem ali prebivališčem izven carinskega območja;
2. oprema je v lasti osebe s sedežem v sosednjem obmejnem področju, ki meji s carinskim območjem;
3. živali za vleko uvaža oseba s sedežem ali prebivališčem v njenem obmejnem področju, ki meji s carinskim območjem zaradi opravljanja del na zemljišču na carinskem območju, kot so kmetijska ali gozdarska dela, vključno čiščenje in prevoz lesa ali vzgojo rib;
(3) Ne glede na obstoječe mednarodne pogodbe, obmejno področje pomeni področje, ki v zračni liniji ne sega v notranjost države več kot 15 kilometrov od meje. Lokalne skupnosti, katerih del področja se nahaja v tem področju se v celoti štejejo za del tegaobmejnega področja.
353. člen
(material za razvedrilo pomorščakov)
(1) Začasni uvoz s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev v skladu s 26. točko prvega odstavka 108. člena carinskega zakona velja pod pogoji iz tega člena za material za razvedrilo pomorščakov.
(2) Pri izvajanju tega člena imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
1. "material za razvedrilo" je material za opravljanje kulturnih, izobraževalnih, rekreacijskih, verskih ali športnih aktivnosti pomorščakov,
2. "pomorščaki" so osebe, ki so na plovilu in so odgovorne za delovanje ali storitve plovila na morju.
(3) Seznam blaga, ki se lahko šteje kot material za razvedrilo pomorščakov je v prilogi 43 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
(4) Začasni uvoz blaga v skladu s prvim odstavkom tega člena se lahko dovoli le, če je material za razvedrilo pomorščakov:
1. razložen z ladje v mednarodnem pomorskem prometu, zato da bi ga posadka te ladje lahko začasno uporabljala na kopnem medtem, ko je ladja zasidrana v pristanišču ali
2. začasno uvožen zaradi začasne uporabe v kulturni ali družabni ustanovi za obdobje največ dvanajstih mesecev. Kulturna ali družabna ustanova v skladu s to točko pomeni domove, klube in centre za rekreacijo za pomorščake, ki jih upravljajo uradni organi ali verske oziroma druge neprofitne organizacije, ter verski objekti, kjer se redno opravljajo verski obredi za pomorščake.
354. člen
(blago brez ekonomskega pomena)
(1) Začasni uvoz s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev v skladu z 28. točko prvega odstavka 108. člena carinskega zakona velja pod pogoji iz tega člena za blago, ki se začasno uvaža v okviru posebnih okoliščin brez ekonomskega pomena.
(2) Občasni začasni uvoz blaga, katerega vrednost ne presega 80.000 tolarjev se šteje za posebne okoliščine brez ekonomskega pomena, če se blago začasno uvaža za največ tri mesece.
2. poddodelek: Posebne določbe v zvezi s blagom z
delno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev.
355. člen
(kdaj ni mogoče dovoliti oprostitve plačila uvoznih dajatev)
V skladu s tretjim odstavkom 108. a člena carinskega zakona ni mogoče dovoliti delne ali popolne oprostitve plačila uvoznih dajatev za:
1. potrošno blago,
2. blago, za katerega se že ob vložitvi carinske deklaracije za začetek začasnega uvoza, ugotovi, da ni namenjeno ponovnemu izvozu iz carinskega območja.
3. pododelek: Izdaja dovoljenja za začasni uvoz
(a) običajni postopek
356. člen
(zahtevek)
Zahtevek za začetek postopka začasnega uvoza mora biti izpolnjen v skladu s 184. členom te uredbe, na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 25 D k tej uredbi in je njen sestavni del. Zahtevek lahko vloži oseba, kateri je lahko izdano dovoljenje v skladu z 69. členom in prvim odstavkom 106. člena
carinskega zakona.
357. člen
(izdaja dovoljenja)
Razen v primerih iz 360. člena te uredbe, dovoljenje v skladu s 187. členom te uredbe izda carinski organ, ki je krajevno pristojen glede na sedež vložnika zahtevka na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 26 D k tej uredbi in je njen sestavni del.
358. člen
(veljavnost dovoljenja)
Carinski organ določi obdobje veljavnosti dovoljenja od primera do primera, upoštevajoč posebne potrebe vložnika zahtevka.
359. člen
(rok za ponovni izvoz)
(1) Pri izdaji dovoljenja carinski organ določi rok v katerem mora biti za začasno uvoženo blago določena nova carinsko dovoljena raba ali uporaba upoštevajoč roke predpisane v drugem odstavku 107. člena carinskega zakona, druge roke predpisane v tej uredbi in čas, ki je potreben, da bi se dosegel namen začasnega uvoza.
(2) Za izjemne okoliščine iz tretjega odstavka 107. člena carinskega zakona se šteje vsak dogodek zaradi katerega mora blago biti uporabljeno daljše obdobje z namenom, da se doseže namen začasnega uvoza.
(3) V primeru podaljšanja odobrenega roka začasnega uvoza je potrebno upoštevati okoliščine, ki so onemogočile imetniku dovoljenja, da ponovno izvozi blago v navedenem roku.
(b) Poenostavljeni postopek
360. člen
(carinska deklaracija kot zahtevek)
(1) Ta člen se lahko uporabi, kadar se vloži zahtevek za odobritev začasnega uvoza s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev, razen v primeru blaga brez ekonomskega pomena iz 354. člena te uredbe.
(2) Razen v primeru uporabe poenostavljenega postopka iz 59. člena carinskega zakona pooblaščeni carinski organ lahko dovoli, da se deklaracija za začetek postopka začasnega uvoza šteje za zahtevek za dovolitev carinskega postopka za začasni uvoz blaga. V tem primeru se sprejem carinske deklaracije šteje za izdajo dovoljenja, če so izpolnjeni pogoji za izdajo le tega.
(3) Pooblaščeni carinski organ izda dovoljenje za postopek začasnega uvoza z uradnim zaznamkom na carinski deklaraciji.
(4) Carinski deklaraciji iz drugega odstavka tega člena, mora carinski deklarant priložiti dokument, v katerem morajo biti navedeni naslednji podatki, če ti podatki niso že vsebovani v v polju 44 enotne carinske listine:
1. če vložnik zahtevka za odobritev začasnega uvoza ni tudi carinski deklarant - ime oziroma firmo ter naslov oziroma sedež vložnika zahtevka ter, če je to potrebno tudi lastnika blaga;
2. če uporabnik blaga ni hkrati vložnik zahtevka ali carinski deklarant - ime oziroma firmo ter naslov oziroma sedež uporabnika blaga;
3. pravna podlaga, na temelju katere se zahteva začasni uvoz blaga;
4. predvideni rok trajanja začasnega uvoza blaga;
5. kraj, kjer se bo predvidoma blago uporabljalo.
6. ali se bo blago prevažalo na carinskem območju v skladu s 379. členom te uredbe.
(5) Primerno se uporabljajo 185., 191. in 192. člen te uredbe.
361. člen
(pisna izjava k ustni deklaraciji)
(1) V primerih iz 1. in 3. točke prvega odstavka 110. člena te uredbe mora carinski deklarant , pri carinskem organu, pri katerem odda ustno deklaracijo, predložiti pisno izjavo, ki vsebuje vsaj naslednje podatke:
(a) njegovo ime in naslov oziroma firmo in sedež
(b) trgovski opis blaga
(c) vrednost blaga
(d) predvideno obdobje, v katerem bo blago ostalo na carinskem območju
(e) natančne podatke o številu primerkov vsake posamezne vrste blaga
(f) kraj kjer se bo blago nahajalo v času začasnega uvoza - v primeru iz 1. točke prvega odstavka 110. člena te uredbe;
(g) datum in podpis deklaranta.
(2) Carinski deklarant predloži carinskemu organu izjavo iz prejšnjega odstavka v dveh izvodih; en izvod obdrži carinski organ, drugega pa potrdi in vrne carinskemu deklarantu.
(3) Ustna deklaracija za začasni uvoz se v tem primeru šteje za zahtevek, potrditev izjave v skladu s prejšnjim odstavkom pa se šteje enako kot izdaja dovoljenja
(4) Izjave, ki se nanašajo na živali in opremo iz 352. člena te uredbe se lahko uporabljajo eno leto za vse vnose na carinsko območje. V tem primeru morajo biti izjave vložene pri pooblaščenem carinskem organu, vsako leto pred opravljenim prvim začasnim uvozom.
362. člen
(zvezek ATA)
(1) Predložitev zvezka ATA se šteje kot vložitev zahtevka za odobritev začasnega uvoza. Sprejem zvezka ATA s strani carinskega organa pa se šteje kot dovoljenje za uporabo postopka začasnega uvoza blaga.
(2) Blago ki je lahko začasno uvoženo v skladu s prejšnjim odstavkom je navedeno v prilogi 44 k tej uredbi in je njen sestavni del.
(3) Carinski organ lahko sprejme zvezke ATA samo, če so:
(a) izdani v državi, ki je pogodbenica ATA konvencije ali Istanbulske konvencije in potrjeni s strani garantnega združenja, ki je sestavni del mednarodne verige garantnih združenj.
(b) potrjeni s strani carinskih organov na za to določenem mestu na sprednji platnici,
(c) veljavni na celotnem carinskem območju.
363. člen
(osebni predmeti potnikov in predmeti za šport - konkludentno dejanje)
(1) Za osebne predmete potnikov in predmeti za šport iz 350. člena te uredbe se začasni uvoz odobri brez pisnega ali ustnega zahtevka ali dovoljenja. V tem primeru se dejanje iz 114. člena te uredbe šteje za zahtevek za začasni uvoz, odsotnost intervencije s strani carinskega organa pa za dovoljenje.
(2) Če gre v primerih iz prejšnjega odstavka za velike zneske uvoznih dajatev, se primerno uporabi 361. člen te uredbe.
(3) Kot velik znesek uvoznih dajatev iz prejšnjega odstavka se šteje znesek, višji od 100.000 tolarjev.
4. pododelek: Začetek postopka
(a) Splošno
364. člen
(predložitev deklaracije)
(1) Razen v primeru iz 360. do 362. člena te uredbe se deklaracija za začetek postopka začasnega uvoza vloži pri enemu od carinskih organov začetka postopka navedenem v dovoljenju.
(2) V primerih iz 360. ali 361. člena te uredbe se deklaracija iz 366. člena te uredbe ali izjava vloži pri pooblaščenem carinskem organu.
(3) V primerih iz 362. člena te uredbe se za predložitev blaga v postopek začasnega uvoza odda zvezek ATA pri pooblaščenem vstopnem carinskem organu.
Vendar:
- če pooblaščeni carinski organ ne more preveriti ali so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za postopek začasnega uvoza ali
- če vstopni carinski organ ne more nastopiti kot pooblaščeni carinski organ, navedeni carinski organ dovoli, da se blago prenese do namembnega carinskega organa, ki lahko preveri, ali so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji.
365. člen
(oprostitev položitve instrumenta zavarovanja)
(1) V skladu s prvim odstavkom 109.a člena carinskega zakona carinski organ ob izdaji dovoljenja odloči o višini instrumenta zavarovanja.
(2) V skladu s drugim odstavkom 109.a člena carinskega zakona carinski organ ne zahteva predložitve instrumenta zavarovanja, če:
1. je postopek začasnega uvoza začet na podlagi ustne carinske deklaracije;
2. gre za postopek začasnega uvoza materialov, ki so last letalskih, ladijskih ali železniških podjetij ali last poštnih uprav in jih le-te tudi uporabljajo v mednarodnem prometu, vendar le, če so ti materiali vidno označeni;
3. gre za postopek začasnega uvoza embalaže, ki se uvaža prazna in je jasno označena tako, da teh oznak ni mogoče zamenjati ali uničiti, vendar le, če ponovni izvoz te embalaže, ob upoštevanju trgovske prakse, ni dvomljiv;
4. gre za postopek začasnega uvoza materiala za pomoč ob katastrofah v skladu s 345. členom te uredbe;
5. gre za postopek začasnega uvoza opreme za radio in TV oddajanje in vozil, specialno opremljenih v te namene, če jih uvažajo tuja sredstva javnega obveščanja zaradi priprave ali oddajanja oddaj s carinskega območja;
6. gre za postopek začasnega uvoza instrumentov in aparatov, ki so potrebni zdravnikom za nudenje pomoči pacientom, in so deklarirani v skladu s 110. členom te uredbe 7. gre za blago, ki je v postopku začasnega uvoza na podlagi zvezka ATA.
366. člen
(zavarovanje)
(1) Carinskemu organu, ki je izdal dovoljenje za začetek postopka mora biti položen instrument zavarovanja za zavarovanje morebitnega carinskega dolga in drugih dajatev, glede katerih bi lahko nastala obveznost za plačilo v zvezi z začasno uvoženim blagom.
(2) Carinski organ, ki je izdal dovoljenje sprosti zavarovanje, potem ko prejme kopijo, potrjeno s strani carinskega organa zaključka postopka, ki jo spremlja:
- list 3 deklaracije ponovnega izvoza ali
- kopija dokumenta, s katerim je bila za blago začeta druga carinsko dovoljena raba ali uporaba, ali, če takšnega dokumenta ni, drugo dokazilo, na podlagi katerega se carinski organ lahko prepriča, da je bila za blago začeta druga carinsko dovoljena raba ali uporaba.
(b) Običajni postopek
367. člen
(deklaracija)
(1) Deklaracija iz 364. člena te uredbe mora biti izpolnjena v skladu z 82. do 137.členom te uredbe.
(2) Razen v primerih iz 360. člena te uredbe, mora opis blaga v deklaraciji iz prejšnjega odstavka ustrezati podatkom v dovoljenju.
(3) Kadar se upoorabi tretji odstavek 364. člena te uredbe, organ začetka postopka:
(a) preveri informacije iz polj A do G vstopnega kupona
(b) izpolni talon in polje H vstopnega kupona; skrajni datum za ponovni izvoz blaga, ki se vpiše v polje H (b) ne sme biti določen preko datuma veljavnosti zvezka ATA;
(c) v polje H(e) kupona ponovnega izvoza vpiše ime in naslov vstopnega carinskega organa in
(d) zadrži vstopni kupon.
(c) Poenostavljeni postopek
368. člen
(vložitev deklaracije)
Poenostavljeni postopki iz 59. člena carinskega zakona se uporabljajo v skladu s 165 in 166. členom te uredbe.
5. pododdelek: Zaključek postopka
(a)Splošne določbe, ki se nanašajo na carinsko
dovoljene rabe ali uporabe iz 71. člena carinskega zakona
369. člen
(blago z delno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev)
Pred odobritvijo nove carinsko odobrene rabe ali uporabe za blago v postopku začasnega uvoza z delno oprostitvijo plačila carine, morajo biti plačane uvozne dajatve v skladu s 109. členom carinskega zakona.
370. člen
(posebni primeri zaključka postopka)
(1) Postopek začasnega uvoza za blago iz 341. člena te uredbe se šteje za končanega, ko je to blago porabljeno, uničeno ali brezplačno razdeljeno obiskovalcem na prireditvi. Vendar mora narava blaga in proizvodov iz 5. točke prvega odstavka 341. člena te uredbe ustrezati naravi dogodka, številu obiskovalcev in obsegu udeležbe razstavljalca.
(2) Prejšnji odstavek se ne more uporabljati za alkoholne pijače, tobačne izdelke in mineralna olja.
(b) Običajni postopek
371. člen
(vložitev deklaracije za zaključek postopka)
(1) Razen v primerih, ko se uporabljajo 360. do 362. člen te uredbe se deklaracija za zaključek postopka začasnega uvoza vloži pri enem od carinskih organov zaključka postopka, ki je naveden v dovoljenju.
(2) Če se uporablja 360. ali 361.člen te uredbe se deklaracija iz prejšnjega odstavka oz. izjava, odvisno od primera, vloži pri pooblaščenem carinskem organu.
(3) Če se uporabi 362. člen te uredbe se zvezek ATA vloži pooblaščenemu carinskemu organu za zaključek postopka.
(4) Nadzorni oziroma pooblaščeni carinski organ lahko dovoli vložitev deklaracije iz prvega in drugega odstavka tega člena pri drugemu carinskemu organu.
372. člen
(izpolnitev deklaracije)
(1) Deklaracija iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se izpolni v skladu z določbami o izpolnjevanju deklaracij oz. prijav za željeno dovoljeno carinsko rabo ali uporabo.
(2) Opis blaga v deklaraciji iz prejšnjega člena mora ustrezati podatkom iz dovoljenja.
(3) Če se uporabi tretji odstavek prejšnjega člena, mora organ zaključka postopka:
(a) izpolniti talon in polje H kupona ponovnega izvoza in
(b) zadržati kupon ponovnega izvoza in ga nemudoma vrniti organu, navedenem v polju H(e).
(c) Poenostavljeni postopek
373. člen
(zaključek postopka)
Poenostavljeni postopki iz 59. člena carinskega zakona se uporabljajo v skladu s 168. členom te uredbe.
6. pododdelek: Določbe o plačilu dajatev
374. člen
(trenutek za določitev carinskega dolga)
V primeru, da se za blago, ki je bilo predmet postopka začasnega uvoza, vloži carinska deklaracija za sprostitev v prost promet, se carinski dolg obračuna v skladu s 110. členom carinskega zakona. V tem primeru je merodajni trenutek za določitev carinskega dolga sprejem deklaracije za sprostitev blaga v prost promet.
375. člen
(kompenzacijske obresti)
(1) Če je za blago, ki je bilo predhodno v postopku začasnega uvoza nastal carinski dolg, se kompenzacijske obresti plačajo na celoten znesek uvoznih dajatev.
(2) Prejšnjii odstavek se ne uporablja, če:
(a) carinski dolg nastane v skladu s točko (b) prvega odstavka 143. člena carinskega zakona;
(b) je nastali carinski dolg zavarovan z gotovinskim pologom,
katerega višina ustreza enemu od zneskov iz prvega odstavka 157.d člena carinskega zakona;
(c) je carinski dolg nastal zaradi sprostitve v prost promet blaga iz 341., 345., 349., 350. ali 351. člena te uredbe;
(d) znesek kompenzacijskih obresti, ki bi jih bilo treba plačati v skladu s tem členom ne presega 1.000 tolarjev;
(e) imetnik dovoljenja zahteva sprostitev blaga v prost promet in predloži dokaz, da bi bil ponovni izvoz začasno uvoženega blaga, glede na pogoje, ki jih je upravičeno predvideval ob začetku začasnega uvoza, nemogoč ali neekonomičen in sicer zaradi posebnih okoliščin, ki ne izvirajo iz njegove malomarnosti ali
namernega ravnanja. Pri tem se primerno uporablja tretji odstavek 269. člena te uredbe.
(3) Carinski organ obračuna kompenzacijske obresti v skladu s predpisi, ki veljajo za zamudne obresti.
(4) Carinski organ obračuna kompenzacijske obresti za obdobje od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu v katerem je bil za začasno uvoženo blago, za katerega je nastal carinski dolg, prvič začet postopek začasnega uvoza do zadnjega dne v mesecu v katerem je nastal carinski dolg.
(5) Carinski organ izračuna znesek kompenzacijskih obresti na podlagi dolgovanih uvoznih dajatev, stopnje kompenzacijskih obresti, določene v skladu s tretjim odstavkom tega člena in obodbja, ugotovljenega v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
376. člen
(nepravilnosti pri zvezku ATA )
V primeru nepravilnosti v teku ali v zvezi z postopkom začasnega uvoza, ki je bil dovoljen na podlagi zvezka ATA, se določbe, ki se nanašajo na uporabo zvezka ATA kot tranzitnega dokumenta smiselno uporabljajo za poplačilo dolgovanih uvoznih dajatev.
7. pododdelek: Administrativno sodelovanje
carinskih organov
377. člen
(postopek za vnos v prosto carinsko cono)
Če je uvoženo blago vnešeno v prosto carinsko cono ali je zanj začet eden od odložnih postopkov, s čimer je bil zaključen postopek začasnega uvoza, se v polje predvideno za opis blaga v dokumentu, ki se nanaša na omenjeno carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, ali, če gre za poenostavljene postopke, v komercijalni dokument ali evidenco, ki se uporabi, kot dodatek k informaciji o določenem postopku, vpiše naslednjo oznako:
- ZU blago
378. člen
(prenos pravic in obveznosti glede začasno uvoženega blaga na drugo osebo)
(1) V skladu s tretjim odstavkom 70. člena carinskega zakona lahko carinski organ dovoli, da se pravice in obveznosti imetnika dovoljenja za začasen uvoz blaga prenesejo na drugo osebo, če le- ta izpolnjuje vse predpisane pogoje za dovolitev postopka začasnega uvoza za takšno blago.
(2) O prenosu iz prejšnjega odstavka carinski organ odloči na podlagi zahtevka imetnika dovoljenja. Če carinski organ dovoli prenos, to označi na carinski deklaraciji za začetek postopka začasnega uvoza.
(3) Z odobritvijo prenosa prenehajo obveznosti prvega imetnika dovoljenja, ki izvirajo iz prenešenega postopka začasnega uvoza.
(4) V deklaraciji določen rok začasnega uvoza se zaradi prenosa ne podaljša.
379. člen
(prevoz blaga v postopku začasnega uvoza)
(1) Začasno uvoženo blago se lahko prevaža po carinskem območju v skladu z določbami o tranzitnem carinskem postopku, ne glede na to, ali gre za prevoz blaga v okviru enega dovoljenja za začasni uvoz ali za prevoz v okviru prenosa pravic in obveznosti z enega imetnika dovoljenja na drugega imetnika dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko začasno uvoženo blago prevaža po carinskem območju na podlagi dovoljenja za premeščanje začasno uvoženega blaga, ki se izda v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena. Dovoljenje za premeščanje začasno uvoženega blaga se izda v okviru dovoljenja iz 357. člena te uredbe.
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom se prevoz začasno uvoženega blaga od carinskega organa začetka postopka do carinskega organa zaključka postopka izvrši brez posebnih formalnosti in ne da b se postopek začasnega uvoza zaključil. Imetnik dovoljenja je odgoroven za premeščeno blago in mora vnaprej napovedati prevoz začasno uvoženega blaga na način, ki ga določi carinski organ v dovoljenju.
(4) V skladu z drugim odstavkom tega člena lahko carinski organ, kadar pravilno izvajanje carinskega postopka začasnega uvoza s tem ni ogroženo, dovoli, da se začasno uvoženo blago brez posebnih formalnosti prepelje od carinskega organa začetka postopka do kraja, kjer se bo začasno uvoženo blago uporabljajo in od tega kraja do carinskega organa zaključka postopka.
8. pododdelek: Obnovitev zvezka ATA
380. člen
(nadomestni zvezek ATA)
(1) Če se oceni, da postopka začasnega uvoza ne bo mogoče zaključiti v času veljavnosti zvezka ATA, ker imetnik zvezka ATA ne more ponovno izvoziti blaga, lahko organizacija, ki je izdala zvezek ATA izda nadomestni zvezek. Imetnik mora original zvezka vrniti organizaciji, ki ga je izdala.
(2) Nadomestni zvezek ATA se vloži pri pristojnem carinskem organu glede na kraj, kjer se blago nahaja. Ta carinski organ izvrši naslednje formalnosti:
(a) razveljavi prvotni zvezek ATA tako, da kupon ponovnega izvoza nemudoma vrne carinskemu organu začetka postopka začasnega uvoza
(b) sprejme nadomestni zvezek ATA, zadrži vstopni kupon, potem ko vpiše končni datum za ponovni izvoz iz prvotnega zvezka in vsako njegovo podaljšanje kot tudi številko prvotnega zvezka ATA.
(3) Ko se postopek začasnega uvoza zaključi, carinski organ zaključka postopka izvrši potrebne formalnosti v skladu s tretjim odstavkom 372. člena te uredbe, pri čemer kupon ponovnega izvoza nadomestnega zvezka ATA nemudoma vrne carinskemu organu, ki je sprejel nadomestni zvezek ATA.
(4) O izdaji nadomestnega zvezka odloča izdajatelj. Če rok veljavnosti prvotnega zvezka ATA poteče in organizacija , ki ga je izdala, ne želi izdati nadomestnega zvezka, carinski organ zahteva, da se opravijo carinske formalnosti iz 356. do 368. člena te uredbe.
3. oddelek: Začasni uvoz prevoznih sredstev
1. poddodelek: Začasni uvoz s popolno oprostitvijo
plačila uvoznih dajatev: obseg in pogoji
381. člen
(splošno)
(1) Začasni uvoz s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev v skladu z 29. točko prvega odstavka 108. člena carinskega zakona velja za prevozna sredstva iz tega oddelka te uredbe, če so izpolnjeni v tem oddelku predpisani pogoji.
(2) Razen v primerih iz sedmega odstavka 382. člena, 2. točke desetega odstavka in enajstega odstavka 383. člena, petega odstavka 385. člena ter tretjega in šestega odstavka 387. člena prevoznih sredstev iz točk (a) do (d) tega pododdelka ni dovoljeno odtujiti, oddati v najem, posoditi ali dati v uporabo drugi osebi na carinskem območju.
(a) Cestna prevozna sredstva
382. člen
126. člen EUČ - 718 EU
(posebni pogoji za začasen uvoz cestnih komercialnih vozil)
(1) Začasni uvoz v skladu s tem oddelkom velja za cestna komercialna vozila.
(2) Pri izvajanju tega člena pojem "vozila" zajema vsa cestna vozila in priklopnike, ki se lahko spojijo s temi vozili.
(3) Razen v primerih iz četrtega odstavka tega člena se cestna komercialna vozila lahko začasno uvozijo v skladu s prvim odstavkom tega člena, če:
1. jih začasno uvaža oseba s sedežem izven carinskega območja ali se začasno uvažajo za njen račun,
2. jih v komercialne namene uporablja oseba iz prejšnje točke oziroma se uporabljajo za njen račun,
3. so registrirana izven carinskega območja na ime osebe s sedežem izven carinskega območja. Če vozilo ni registrirano se šteje, da je pogoj iz 3. točke tretjega odstavka tega člena izpolnjen, če zadevno vozilo pripada osebi s sedežem izven carinskega območja; in
4. se uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča izven carinskega območja.
(4) Če priklopnik vleče vozilo, registrirano na carinskem območju, se začasni uvoz lahko dovoli tudi, če nista izpolnjena pogoja iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
(5) Vozila iz prvega odstavka tega člena lahko, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena, ostanejo na carinskem območju toliko časa, kolikor je potrebno, da se izvršijo opravila, zaradi katerih je bil zahtevan začasni uvoz (kot npr.: prevoz, vstop in izstop potnikov, nakladanje, razkladanje blaga, prevoz in vzdrževanje vozila).
(6) Osebo, ki v skladu s 1. oziroma 2. točko prvega odstavka tega člena začasno uvaža in uporablja cestno motorno vozilo za račun osebe s sedežem izven carinskega območja, mora ta oseba ustrezno pooblastiti.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko:
(a) v skladu s prejšnjim odstavkom cestno komercialno vozilo vozi fizična oseba s stalnim prebivališčem na carinskem območju;
(b) carinski organi:
- v izjemnih primerih dovolijo osebi s sedežem na carinskem območju, da začasno uvozi in uporablja cestno komercialno vozilo v obdobju, ki ga določi carinski organ v skladu z okoliščinami posameznega primera,
- dovoli fizični osebi s stalnim prebivališčem na carinskem območju, ki je zaposlena pri osebi s sedežem izven carinskega območja, da začasno uvozi in uporablja cestno vozilo v lasti njegovega delodajalca, v komercialne namene. Takšno začasno uvoženo vozilo se lahko uporablja tudi v zasebne namene, če gre za občasno, dodatno uporabo poleg komercialne uporabe in je takšna uporaba dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi;
(c) se cestna komercialna vozila uporabljajo v notranjem prometu, če to dopuščajo predpisi s področja prometa.
383. člen
(posebni pogoji za začasen uvoz zasebnih cestnih vozil)
(1) Začasni uvoz v skladu s tem oddelkom velja za zasebna cestna vozila.
(2) Pri izvajanju tega člena pojem "vozila" zajema vsa cestna vozila, vključno s z bivalnimi prikolicami in priklopniki, ki se lahko spojijo s temi vozili.
(3) Začasni uvoz se lahko v skladu s tem oddelkom dovoli, če:
1. jih začasno uvaža oseba s stalnim prebivališčem ali sedežem izven carinskega območja,
2. jih v zasebne namene uporablja oseba iz prejšnje točke in
3. so registrirana izven carinskega območja na ime osebe s stalnim prebivališčem ali sedežem izven carinskega območja. Če vozilo ni registrirano, se šteje, da je pogoj iz te točke izpolnjen, če je zadevno vozilo v lasti osebe s sedežem ali prebivališčem izven carinskega območja.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek:
1. se postopek začasnega uvoza dovoli tudi v primeru vozil s statusom carinskega blaga, ki so začasno registrirana na carinskem območju z namenom ponovnega izvoza in imajo registrsko tablico izdano na ime osebe s sedežem izven carinskega območja;
2. carinski organ lahko dovoli fizični osebi s stalnim prebivališčem izven carinskega območja, ki je zaposlena pri osebi s sedežem izven carinskega območja, da začasno uvozi in uporablja vozilo, registrirano na ime slednje, za osebne potrebe, ali v okviru opravljanja odplačne dejavnosti, ki pa ni opredeljena kot komercialna uporaba, vendar le pod pogojem, da je to določeno s pogodbo o zaposlitvi.
(5) Postopek začasnega uvoza zasebnega cestnega vozila se lahko dovoli tudi:
1. če je zasebno vozilo registrirano v državi stalnega prebivališča uporabnika vozila, ki vozilo redno uporablja na carinskem območju za potovanje od svojega prebivališča do kraja, kjer je zaposlen in obratno. Dovoljenje se izda brez časovnih omejitev;
2. če študent uporablja zasebno vozilo, registrirano v državi njegovega stalnega prebivališča, na carinskem območju, kjer biva izključno zaradi študija;
(6) Začasni uvoz vozil se lahko v skladu s tem členom, razen v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka dovoli:
1. za dobo največ šestih mesecev (s prekinitvami ali brez) v dvanajstmesečnem obdobju ali
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka za čas, ko se študent zaradi študija mudi na carinskem območju
(7) Za osebe, ki se mudijo na carinskem območju zaradi izvršitve določenih časovno omejenih nalog, se primerno upoštevajo določbe 2. točke petega odstavka in 2. točke šestega odstavka tega člena.
(8) V skladu s 1. in 2. točko tretjega odstavka tega člena začasno uvoženih zasebnih cestnih vozil ni dovoljeno po uvozu oddati v najem, posoditi ali dati v uporabo drugi osebi na carinskem območju v druge namene kot v namen neposrednega ponovnega izvoza oziroma tistih vozil, ki so bila v trenutku uvoza najeta, oddana v najem, posojena ali dana na uporabo, oddati v podnajem, ponovno posoditi oziroma ponovno dati v uporabo drugi osebi v druge namene kot v namen neposrednega ponovnega izvoza.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek, se osebna vozila, katerih lastnik je rent-a-car podjetje s sedežem izven carinskega območja lahko oddajo v najem fizičnim osebam, s stalnim prebivališčem izven carinskega območja, zaradi ponovnega izvoza v roku, ki ga je določil carinski organ.
(10) Ne glede na osmi odstavek tega člena, lahko:
1. uporabljajo začasno uvožena zasebna vozila, ki so že bila prepuščena v postopek začasnega uvoza zakonski partner in ožji družinski člani fizične osebe, ki ima stalno prebivališče izven carinskega območja, če imajo tudi te osebe svoje običajno prebivališče izven carinskega območja;
2. priložnostno uporabljajo začasno uvožena zasebna cestna vozila, ki so že bila prepuščena v postopek začasnega uvoza tudi osebe, s stalnim prebivališčem na carinskem območju, če uporabljajo začasno uvoženo zasebno vozilo v imenu ter po izrecnih navodilih imetnika dovoljenja vendar samo v času, ko se tudi imetnik dovoljenja nahaja na carinskem območju.
(11) Ne glede na 381. člen te uredbe:
1. se postopek začasnega uvoza iz devetega odstavka tega člena lahko dovoli fizični osebi, ki ima stalno prebivališče na carinskem območju, prav tako lahko oseba, ki je zaposlena pri rent-a-car podjetju, ki ima sedež na carinskem območju, lahko vrne vozilo iz carinskega območja.
2. lahko fizična oseba, ki ima stalno prebivališče na carinskem območju z namenom vrnitve na carinsko območje najame ali si izposodi vozilo za privatno uporabo, če izpolnjuje pogoje iz 3. točke tretjega odstavka tega člena. Rok, v katerem mora biti vozilo ponovno izvoženo določi carinski organ glede na okoliščine
posameznega primera.
3. lahko carinski organ dovoli začasni uvoz v skladu s četrtim odstavkom tega člena za vozilo, ki ga bo uporabljala fizična oseba s stalnim prebivališčem na carinskem območju zaradi priprave na ponovno preselitev na svoje stalno prebivališče izven carinskega območja, vendar le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- zadevna oseba predloži dokazila o selitvi prebivališča in
- vozilo je izvoženo v roku treh mesecev od dneva registracije.
(12) Pri izvajanju 1. točke šestega odstavka tega člena, da bi se prekinil rok v katerem lahko začasno uvoženo vozilo ostane na na carinskem območju, uporabnik postopka začasnega uvoza o tem obvesti carinski organ in ravna v skladu z ukrepi, ki jih ta organ šteje za pravilne, da bi se preprečila začasna uporaba vozila.
384. člen
(živali za jahanje in vleko)
(1) Za začasen uvoz živali za jahanje in vleko ter vozove, ki jih te živali vlečejo se primerno uporabljajo prvi do enajsti odstavek prejšnjega člena.
(2) Začasni uvoz v skladu s tem členom se lahko dovoli za največ tri mesece
(b) Železniška prevozna sredstva
385. člen
(posebni pogoji za začasni uvoz železniških prevoznih sredstev)
(1) Začasni uvoz v skladu s tem oddelkom velja za železniška prevozna sredstva.
(2) Pri izvajanju tega člena železniška prevozna sredstva zajemajo lokomotivo, vagon in kompozicijo kot tudi vagone katere koli vrste , ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga.
(3) Začasni uvoz se v skladu s prvim odstavkom tega člena dovoli, če so železniška prevozna sredstva:
1. v lasti osebe, s sedežem izven carinskega območja in
2. registrirana v železniškem omrežju izven carinskega območja.
(4) Železniška prevozna sredstva lahko ostanejo na carinskem območju najdalj 12 mesecev.
(5) Ne glede na 381. člen te uredbe:
1. se železniška prevozna sredstva lahko dajo na razpolago osebam s sedežem na carinskem območju, če jih uporabljajo skupno v skladu s pogodbo, na podlagi katere lahko vsako železniško omrežje uporablja lokomotive in vagone drugih omrežij kot svoje lastne ali
2. lahko carinski organi v izjemnih primerih dovolijo osebi, sedežem na carinskem območju, da za omejen čas uvozi in uporablja vagone za prevoz blaga v postopku začasnega uvoza.
(c) Zrakoplovi
386. člen
(posebni pogoji za začasni uvoz civilnih zrakoplovov)
(1) Začasni uvoz v skladu s tem oddelkom velja za zrakoplove.
(2) Začasno uvožena civilni zrakoplovi lahko ostanejo na carinskem območju za čas, ki je potreben, da bi se izvršile dejavnosti, zaradi katerih je bil zahtevan začasni uvoz zrakoplovov (kot npr. prevoz, vstop in izstop potnikov, razlaganje in nalaganje blaga, prevoz in vzdrževanje).
(3) Za civilne zrakoplove namenjene za zračni prevoz proti plačilu in/ali najem se primerno uporabljajo šesti, sedmi in osmi odstavek 382. člena te uredbe. Predvsem lahko carinski organ v izjemnih primerih dovoli, da oseba s sedežem na carinskem območju začasno uvozi in uporablja zrakoplov v obdobju, ki ga določi carinski organ v skladu z okoliščinami posameznega primera.
(4) Za začasno uvožene civilne zrakoplove splošne kategorije, ki se uporabljajo v zasebne namene, se primerno uporablja tretji odstavek 383. člena te uredbe.
(5) Civilni zrakoplovi splošne kategorijeiz prejšnjega odstavka lahko ostanejo na carinskem območju največ šest mesecev (s prekinitvami ali brez) v dvanajstmesečnem obdobju.
(6) Osmi do enajsti odstavek 383. člena te uredbe se primerno uporabljajo tudi za civilne zrakoplove splošne kategorije.
(d) Plovila v pomorskem prometu in v prometu na
notranjih vodah
387. člen
(posebni pogoji za začasni uvoz plovil)
(1) Začasni uvoz v skladu s tem oddelkom velja za plovila za
pomorski promet in promet na notranjih vodah.
(2) Začasno uvožena plovila iz prejšnjega odstavka lahko ostanejo na carinskem območju za čas, ki je potreben, da bi se izvršile dejavnosti, zaradi katerih je bil zahtevan njihov začasni uvoz (kot npr. prevoz, vstop in izstop potnikov, razlaganje in nalaganje blaga, prevoz in vzdrževanje).
(3) Za komericalna plovila se primerno uporabljata šesti in sedmi odstavek 382. člena te uredbe. Predvsem lahko carinski organ v izjemnim primerih dovoli, da oseba s sedežem na carinskem območju začasno uvozi in uporablja komercialno plovilo v obdobju, ki ga določi carinski organ v skladu z okoliščinami posameznega primera.
(4) Za plovila iz prvega odstavka tega člena, ki se uporabljajo v zasebne namene, se primerno uporablja tretji odstavek 383. člena te uredbe.
(5) Plovila iz prejšnjega odstavka lahko ostanejo na carinskem območju največ šest mesecev (s prekinitvami ali brez) v dvanajstmesečnem obdobju.
(6) Za plovila za zasebne namene se primerno uporabljajo osmi do enajsti odstavek 383. člena te uredbe.
(e) Palete
388. člen
(posebni pogoji za začasen uvoz palet)
(1) Začasni uvoz v skladu s tem oddelkom velja za palete.
(2) Palete, katerih istovetnost se lahko ugotovi, lahko ostanejo na carinskem območju najdalj dvanajst mesecev, če deklarant ne zahteva krajšega roka začasnega uvoza.
(3) Palete, katerih istovetnosti ni mogoče ugotoviti, lahko ostanejo na carinskem območju najdalj šest mesecev, če deklarant ne zahteva krajšega roka začasnega uvoza.
(f) Zabojniki
389. člen
(posebni pogoji za začasen uvoz zabojnikov)
(1) Začasni uvoz v skladu s tem oddelkom velja za zabojnike za
prevoz blaga, zapečatene s carinsko plombo ali zabojnike, označene z ustreznimi znaki, če se začasno uvažajo za račun njihovih lastnikov, uporabnikov ali zastopnikov le-teh.
(2) Začasni uvoz zabojnikov, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku je mogoč na podlagi dovoljenja carinskega organa.
(3) Začasno uvoženi zabojniki smejo ostati na carinskem območju najdalj 12 mesecev.
(4) Zabojniki, ki so v postopku začasnega uvoza se lahko uporabljajo v notranjem prometu preden se ponovno izvozijo iz carinskega območja. Zabojniki se lahko uporabijo samo enkrat v času, ko se nahajajo na carinskem območju in to samo za prevo blaga natovorjenega na carinskem območju, ki se tudi namerava
iztovoriti na tem območju, v kolikor bi sicer zabojniki prešli to območje nenatovorjeni.
(5) Ne glede na prvi odstavek 393. člena te uredbe se dodatki k zabojniku in običajna oprema zabojnika lahko uvozi ali skupaj z zabojnikom, čeprav bo kasneje ponovno izvožena ločeno ali pa ločeno, z namenom, da se kasnje ponovno izvozi skupaj z zabojnikom.
390. člen
(dodatni primeri)
(1) Prvi odstavek prejšnjega člena se lahko uporablja za
zabojnike, ne glede na to ali so bili odobreni za prevoz blaga pod carinsko plombo, če so na jasno vidnem mestu označeni naslednji podatki:
1. podatki o lastniku oziroma uporabniku,
2. identifikacijske številke in oznake zabojnikov zadevnega lastnika ali uporabnika,
3. tara teža zabojnika, vključno z vso fiksno pritrjeno opremo in
4. državo, kateri zabojnik pripada.
(2) Podatki iz 3. točke prejšnjega odstavka se ne označijo na zamenljive elemente , ki se uporabljajo v kombiniranem železniško- cestnem prevozu, podatki iz 4. točke pa se ne označijo na zabojnike, ki se uporabljajo za zračni prevoz.
(3) Država kateri pripada zabojnik se lahko označi z polnim imenom ali s ISO alfa -2 šifro za posamezno državo, ki je določena z Mednarodnim standardom ISO 3166, ali z značilnimi začetnimi črkami, ki se uporabljajo za državo v kateri je motorno vozilo v mednarodnem cestnem prevozu registrirano ali z števikami v primeru zamenljivih elementov, ki se uporabljajo v kombiniranem železniško- cestnem prevozu. Identiteta lastnika ali osebe, ki ravna z zabojnikom se lahko navede s polnim imenom ali s pomočjo določene identifikacije, z izjemo simbolov kot so grbi ali zastave.
391. člen
(zabojniki - prevoz pod carinsko zalivko)
(1) Za zabojnike,:
1. ki poleg podatkov iz 390. člena te uredbe vsebujejo naslednje podrobnosti, ki se vnašajo v verifikacijsko ploščico v skladu s pravili iz drugega odstavka tega člena:
- serijsko številko proizvajalca in
- v kolikor so zajeti s tipsko verifikacijo, identifikacijsko številko ali črko tipa:
2. ki izpolnjujejo tehnične pogoje iz v drugega odstavka tega
člena in
3. jih je Slovenija ali druga država iz priloge 45 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, potrdila v skladu s postopkom iz drugega odstavka tega člena,
se šteje, da so odobreni za prevoz pod carinsko zalivko.
(2) Tehnični predpisi za zabojnike, ki so lahko odobreni za prevoz pod carinsko zalivko, kot tudi postopki , ki se nanašajo na to dovoljenje morajo biti usklajeni s pravili predvidenimi v I. in II. delu priloge 7 TIR konvencije. Upoštevati je treba tudi vse veljavne amandmaje k prilogi 7 TIR konvencije in ta pravila se uporabljajo v skladu z obrazložitvami v III. delu navedene priloge.
(3) Če se ugotovi, da odobreni zabojniki ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka tega člena ali če ima zabojnik večjo napako in zato več ne izpolnjuje standarde po katerih je bil odobren za prevoz pod carinsko zalivko, carinski organ sprejme ukrepe v skladu s prilogo 46 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
392. člen
(uporaba zabojnikov v notranjem prevozu)
Četrti odstavek 389. člena te uredbe se uporablja v skladu z navodili Carinske uprave.
(g) Rezervni deli, dodatki in običajna oprema
393. člen
(začasni uvoz rezervnih delov, dodatkov in običajne opreme)
(1) Začasni uvoz v skladu s tem oddelkom velja za običajne rezervne dele, dodatke in običajno opremo prevoznih sredstev, vključno z orodjem za nakladanje, zavarovanje ali varovanje blaga na prevoznih sredstvih, ne glede na to, ali se rezervni deli, dodatki ter oprema uvozijo skupaj s prevoznim sredstvom ali ločeno.
(2) Rezervni deli, ki se začasno uvažajo skupaj ali ločeno od prevoznega sredstva, kateremu so namenjeni, se lahko uporabijo samo za manjša popravila in manjše vzdrževanje teh prevoznih sredstev.
(3) Redna popravila in vzdrževanje prevoznih sredstev, ki postanejo nujna medtem, ko se prevozno sredstvo nahaja na carinskem območju, se ne štejejo za spremembe v smislu 107. člena carinskega zakona in se lahko opravijo v okviru postopka začasnega uvoza.
2. pododdelek: dovoljenje za uporabo postopka
394. člen
(dovoljenje)
(1) Razen v primerih iz tretjega odstavka 388. člena in drugega odstavka 389. člena te uredbe, se postopek začasnega uvoza za prevozna sredstva lahko odobri brez pisnega zahtevka in dovoljenja.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se dejanje iz 114. člena te uredbe šteje kot zahtevek in odsotnost intervencije carinskega organa kot dovoljenje za začasni uvoz prevoznega sredstva.
395. člen
(posebni primeri)
(1) Dovoljenje za začasni uvoz palet iz drugega odstavka 388. člena te uredbe in zabojnikov iz prvega odstavka 389. člena te uredbe se lahko izda v skladu s prejšnjim členom, če udeleženec v postopku:
(a) ima predstavništvo na carinskem območju in zagotovi carinskim organom podatke, ki zagotavljajo identifikacijo njegovega predstavništva in obseg pooblastil predstavništva;
(b) na zahtevo carinskega organa zagotovi informacije o kraju in času vnosa palet in zabojnikov na carinsko območje, o kraju in času njihovega iznosa iz carinskega območja in o gibanju palet in zabojnikov na carinskem območju.
396. člen
(posebni primeri dovoljenj za palete in zabojnike)
(1) V primerih iz tretjega odstavka 388. člena in drugega odstavka 389. člena te uredbe, mora uporabnik oziroma njegov pooblaščenec pri pristojnem carinskem organu vložiti pisni zahtevek za začasni uvoz palet oziroma zabojnikov, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
(a) naziv oziroma firmo in naslov uporabnika oziroma pooblaščenca;
(b) izjavo, s katero se zavezuje, da bo spoštoval točko (b) 395. člena te uredbe in
(c) v primerih iz tretjega odstavka 388. člena te uredbe, število in opis palet.
(2) Zahtevek je lahko splošen in lahko zajema več primerov začasnega uvoza zabojnikov oziroma palet.
(3) Če gre za posamičen primer začasnega uvoza, se lahko zahtevek iz prvega odstavka tega člena nadomesti s predložitvijo izjave iz 2. točke 399. člena te uredbe.
(4) Carinski organ odloči o zahtevku in, če je to potrebno izda splošno dovoljenje za začasni uvoz. V dovoljenju mora med drugim opredeliti tudi metodo, v skladu s katero mora upravičenec zagotoviti podatke iz točke (b) 395. člena te uredbe.
(5) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda le za zabojnike, katerih istovetnost je ob ponovnem izvozu mogoče ugotoviti.
(6) Če se dovoljenje izda za posamični začasni uvoz, se namesto, da bi carinski organ izdal posebno dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena, šteje, da je carinski organ izdal dovoljenje s tem, da je sprejel izjavo iz 2. točke 399. člena te uredbe.
397. člen
(podaljšanje rokov za začasni uvoz)
(1) V skladu s tretjim odstavkom 107. člena carinskega zakona se kot izjemne okoliščine pri začasnem uvozu prevoznih sredstev upoštevajo okoliščine iz drugega odstavka 359. člena te uredbe.
(2) Če uporabnik palet iz 388. člena te uredbe ali zabojnikov iz 389. člena te uredbe dokaže, da palete oziroma zabojniki določen čas niso bili uporabljani, se takšna neuporaba šteje kot izjemna okoliščina na podlagi katere se lahko podaljša rok začasnega uvoza.
3. pododdelek: začetek postopka
398. člen
(začetek postopka za prevozna sredstva)
(1) Postopek začasnega uvoza za prevozna sredstva se začne v skladu s 113. členom te uredbe.
(2) V skladu z 70. členom carinskega zakona, za začasen uvoz prevoznih sredstev, za katera ni bila vložena deklaracija, ni potrebno položiti instrumenta zavarovanja.
399. člen
(dodatni ukrepi carinskega nadzora)
Ne glede na drugi in tretji odstavek prejšnjega člena, lahko carinski organ, ki v času začetka postopka začasnega uvoza za prevozna sredstva na podlagi izvedene kontrole meni, da obstaja utemeljena nevarnost, da obveznosti glede ponovnega izvoza, ne bodo spoštovane sprejme dodatne ukrepe carinskega nadzora, in sicer:
1. zahteva predložitev pisne carinske deklaracije v skladu z 90. členom te uredbe ali drugega dokumenta, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami lahko nadomesti carinsko deklaracijo;
2. v primeru začasnega uvoza zabojnikov zahteva, da deklarant ob ustni deklaraciji predloži tudi izjavo, ki vsebuje:
- ime oziroma firmo in sedež uporabnika ali njegovega zastopnika,
- podatke, potrebne za zagotovitev istovetnosti zabojnikov in
- število zabojnikov in količino ter vrsto rezervnih delov, dodatkov in običajne opreme;
3. v primeru začasnega uvoza rezervnih delov, dodatkov in opreme iz 393. člena te uredbe, ki se začasno uvažajo ločeno od prevoznih sredstev, katerim so namenjena - vložitev carinske deklaracije ali drugega dokumenta v skladu s 1. točko tega odstavka;
4. predložitev instrumenta zavarovanja, če sprejme katerega od
ukrepov iz 1. do 3. točke tega odstavka in meni, da plačilo
carinskega dolga, ki lahko nastane ni gotovo.
400. člen
(prevozna sredstva, za katere je začet postopek začasnega uvoza, kot zaključek postopka uvoza zaradi izvoza)
(1) Prevozna sredstva za katere je je začet postopek začasnegauvoza kot zaključek postopka uvoza zaradi izvoza se štejejo kot prometna sredstva vnesena na carinsko območje.
(2) Datum začetka postopka začasnega uvoza za prevozna sredstva iz prejšnjega odstavka je datum, ko so prvič uporabljena v postopku.
(3) Za izpolnitev obrazca za zaključek postopka uvoza zaradi izvoza uporabnik postopka začasnega uvoza izda imetniku dovoljenja za postopek uvoza zaradi izvoza potrdilo, ki nadomesti dokumente iz 274. člena te uredbe.
4. pododdelek: zaključek postopka
401. člen
(zaključek postopka za dele)
Za dele, ki so ob popravilu ali vzdrževanju nadomeščeni ter za nove rezervne dele, ki so poškodovani ali z napako se lahko odobri carinsko dovoljeni postopek ali uporaba, ki se odobri za uvoz blaga.
402. člen
(obravnava železnice in palet uporabljenih skupaj)
V primeru sredstev železniškega prevoza navedenih v 385. členu te uredbe kot tudi palet iz 388. člena te uredbe, ki se po pogodbi uporabljajo skupaj, se postopek zaključi tudi, ko je za sredstva železniškega prevoza enakega tipa ali paletam enakega tipa ali enake vrednosti kot so tisti, ki so dani na razpolago osebam s sedežem na carinskem območju, začeta carinsko dovoljena raba ali uporaba.
403. člen
(zaključek postopka začasnega uvoza za prevozna sredstva)
(1) Če se postopek začasnega uvoza za prevozna sredstva začne v skladu s 398. členom te uredbe, se lahko postopek zaključi:
1. v primeru ponovnega izvoza - v skladu s 113. členom te uredbe ali
2. v primeru vložitve deklaracije ali prijave za drugo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo - v skladu s predpisi, ki veljajo za vložitev deklaracije ali prijave za zahtevano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga.
(2) Če se uporabi 399. člen te uredbe, se postopek začasnega uvoza za prevozna sredstva zaključi s predložitvijo prevoznih sredstev za dovoljeno carinsko rabo ali uporabo skupaj z dokumentom iz 399. člena te uredbe v roku, ki ga določi carinski organ pri katerem je bila vložena deklaracija oziroma predložen
ta dokument.
4. oddelek: Ukrepi trgovinske politike
404. člen
(uporaba ukrepov trgovinske politike pri začasnem uvozu)
Če veljavni predpisi določajo, da se ukrepi trgovinske politike uporabijo pri:
1. sprostitvi blaga v prost promet, se ti ukrepi ne uporabijo za začetek postopka začasnega uvoza in ne v času, dokler je blago v postopku začasnega uvoza;
2. vnosu blaga na carinsko območje, se ti ukrepi uveljavijo ko se za zadevno blago začne postopek začasnega uvoza;
3. izvozu blaga, se ti ukrepi ne uporabijo, ko se carinsko blago zaradi zaključka postopka začasnega uvoza ponovno izvozi iz carinskega območja.
405. člen
(merodajni trenutek za uporabo ukrepov trgovinske politike ob sprostitvi blaga v prost promet)
Pri sprostitvi uvoznega blaga v prost promet se uporabijo ukrepi trgovinske politike, ki veljajo za to blago v trenutku, ko je sprejeta deklaracija za sprostitev v prost promet.
4. PODPOGLAVJE: ZAČASNI IZVOZ NA OPLEMENITENJE
1. odelek: Splošne določbe
406. člen
(definicije)
Pri izvajanju tega podpoglavja imajo naslednji pojmi naslednji pomen:
(a) "glavni pridobljeni proizvodi" so pridobljeni proizvodi, zaradi proizvodnje katerih je bil postopek začasnega izvoza na oplemenitenje dovoljen;
(b) "stranski pridobljeni proizvodi" so drugi pridobljeni proizvodi, kot glavni pridobljeni proizvodi in so nujni stranski proizvod odobrenih proizvodnih operacij;
(c) "izguba" je delež uvoznega blaga, ki se uniči in izgubi med oplemenitenjem, predvsem z izparevanjem, izsušitvijo, uhajanjem plina ali odtekanjem v odpadne vode;
(d) "količinska metoda" je način določitve deleža začasno izvoženega blaga v različnih pridobljenih proizvodih na podlagi količine takega blaga;
(e) "vrednostna metoda" je način določitve deleža začasno izvoženega blaga v različnih pridobljenih proizvodih na podlagi vrednosti teh pridobljenih proizvodov;
(f) "predhodni uvoz pomeni postopek, opredeljen v četrtem odstavku 117. člena carinskega zakona;
(g) "znesek, ki ga je treba odšteti" pomeni vrednost uvoznih dajatev, ki bi se morale obračunati za začasno izvoženo blago, če bi bilo to blago uvoženo na carinsko območje iz države, kjer je bilo blago predmet oplemenitenja ali zadnje proizvodne operacije;
(h) "stroški nakladanja, prevoz in zavarovanja" pomeni vse stroške, ki so nastali v zvezi z nakladanjem, prevozom in zavarovalnino za blago, vključno s:
- provizijami posrednikov in drugimi provizijami, razen nakupnih provizij,
- stroški embalaže, ki ni sestavni del blaga na začasnem izvozu na oplemenitenje
- stroški pakiranja, vključno z delom in materialom
- stroški manipulacije, ki so nastali v zvezi s prevozom blaga.
1. pododdelek: Dovoljenje za uporabo postopka-
običajen postopek
407. člen
(pogoji)
(1) V skladu z 2. točko tretjega odstavka 113. člena carinskega zakona carinski organ, zaradi ugotavljanja, ali bodo pridobljeni proizvodi rezultat predelave začasno izvoženega blaga, lahko predvidi predvsem naslednje ukrepe:
1. navedba ali opis posebnih oznak ali proizvodnih številk začasno izvoženega blaga;
2. namestitev carinskih zalivk, pečatov ali drugih razpoznavnih znakov;
3. odvzem vzorcev, predložitev prospektov, fotografij in slik ali tehničnih opisov blaga;
4. primerjanje začasno izvoženega blaga in pridobljenih proizvodov z analizami;
5. preverjanje dokumentov o predvidenih proizvodnih operacijah, ki nedvomno kažejo na to, da bodo pridobljeni proizvodi proizvedeni prav iz začasno izvoženega blaga (pogodbe, predračuni, korespondenca);
6. uporaba "informativnega dokumenta za olajšanje začasnega izvoza blaga, poslanega iz ene države v drugo na dodelavo predelavo ali popravilo" iz priporočila Svetovne carinske organizacije (WCO) z dne 3.decembra 1963 in je v prilogi 47 k tej uredbi in ki je njen sestavni del.
(2) Če se postopek zahteva zaradi popravila,ne glede na to ali gre za uporabo sistema zamenjave ali ne, carinski organ tak postopek odobri le, če se ob začasnem izvozu blaga prepriča, da je popravilo začasno izvoženega blaga sploh mogoče.
(3) Če carinski organ ugotovi, da pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, zavrne dovoljenje.
(4) Če je vložnik zahtevka zahteval uporabo sistema zamenjave lahko carinski organ zaradi izvajanja nadzora sprejme predvsem ukrepe, navedene v 1., 3. 4., ali 5. točki prvega odstavka tega člena.Iz dokumentov, predloženih v skladu s 5. točko prvega odstavka tega člena mora jasno izhajati, da se bo popravilo izvršilo tako, da bo dobavljeno nadomestno blago, ki izpolnjuje pogoje iz šestega in sedmega odstavka 117. člena carinskega zakona.
(5) Za izvajanje carinskega nadzora mora vložnik zahtevka dokazati predvsem, da zamenjava ni bila dogovorjena z namenom izboljšanja tehničnih lastnosti blaga. Carinski organ zato lahko preveri:
1. pogodbe in druge spremljajoče dokumente, ki se nanašajo na popravilo ter
2. pogodbe ali račune, ki se nanašajo na začasno izvoženo blago ali na blago, v katero je vdelano začasno izvoženo blago, še posebej izrecno navedene pogodbene pogoje.
(6) Carinska uprava lahko na podlagi zahtevka zainteresirane osebe in pozitivnega mnenja ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose s tujino ter ministrstva za zadevno gospodarsko panogo, dovoli, da se dovoljenje za začasni izvoz blaga na oplemenitenje izda tudi, če je tehnološko ugotavljanje istovetnosti otežkočeno ali onemogočeno zaradi tehnoloških posebnosti nameravanega proizvodnega postopka ali blaga.
408. člen
(zahtevek)
(1) Zahtevek za izvajanje postopka začasnega izvoza na oplemenitenje se izpolni v skladu s 184. členom te uredbe, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 25 E, k tej uredbi in je njen sestavni del. Vložnik zahtevka mora biti oseba, ki ji je v skladu s prvim odstavkom 69. člena in 113. členom carinskega zakona dovoljenje lahko izdano.
409. člen
(dovoljenje)
(1) Ne glede na 418. in 419. člen te uredbe izda carinski organ iz 183. člena te uredbe dovoljenje, ki se izpolni v skladu s 187. členom te uredbe in katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 26 E k tej uredbi in je njen sestavni del.
(2) Ne glede na tretji odstavek 187. člena te uredbe lahko carinski organ v posebej opravičenih primerih izda dovoljenje, ki velja retroaktivno, vendar ne dlje kot od dneva vložitve zahtevka. Ta izjema se ne more uporabljati v primeru uporabe sistema zamenjave s predhodnim uvozom.
410. člen
(dovoljenje za sistem zamenjave)
(1) Dovoljenje za uporabo sistema zamenjave brez predhodnega uvoza se lahko uporabi tudi za ponovni uvoz pridobljenih proizvodov namesto nadomestnih proizvodov, če so za uvoz pridobljenih proizvodov izpolnjeni predpisani pogoji.
(2) Carinski organ lahko potem, ko je že sprejel carinsko deklaracijo za začetek postopka začasnega izvoza blaga na oplemenitenje, dovoli, da se namesto pridobljenih proizvodov uvozijo nadomestni proizvodi. Carinski deklarant mora zahtevek v skladu s tem odstavkom vložiti najpozneje v času predvidenega uvoza nadomestnih proizvodov.
411. člen
(rok veljavnosti dovoljenja)
(1) Rok veljavnosti dovoljenja določijo carinski organi ob upoštevanju ekonomskih pogojev in posebnih potreb vložnika zahtevka.
(2) Če je rok veljavnosti dovoljenja iz prejšnjega odstavka daljši od dveh let, mora carinski organ po uradni dolžnosti ponovno preveriti pogoje za izdajo dovoljenja v časovnih presledkih, ki so navedeni v dovoljenju.
412. člen
(rok za ponovni uvoz in zaključek postopka)
(1) Rok v katerem morajo biti pridobljeni proizvodi ponovno uvoženi na carinsko območje se določi glede na čas potreben za izvedbo postopka začasnega izvoza na oplemenitenje in prevoza začasno izvoženega blaga ter pridobljenih proizvodov. Rok začne teči z dnem sprejema carinske deklaracije za začetek postopka.
(2) Pri uporabi sistema zamenjave brez predhodnega uvoza se rok, v katerem morajo biti nadomestni proizvodi uvoženi na carinsko območje, določi glede na čas potreben za zamenjavo začasno izvoženega blaga ter za prevoz začasno izvoženega blaga in nadomestnih proizvodov. Rok začne teči z dnem sprejema carinske deklaracije za začetek postopka.
(3) Ponovni uvoz pridobljenih proizvodov iz prvega odstavka tega člena ali uvoz nadomestnih proizvodov iz prejšnjega odstavka se šteje za izvršenega, če so bili pridobljeni proizvodi oziroma nadomestni proizvodi:
1. sproščeni v prost promet ali
2. vnešeni v prosto carinsko cono ali ko je bil
3. zanje začet postopek carinskega skladiščenja, uvoza zaradi izvoza ali tranzitni carinski postopek.
(4) Za ugotavljanje spoštovanja rokov za zaključek postopka je merodajen dan sprejema carinske deklaracije za začetek enega od postopkov iz prejšnjega odstavka oziroma dan vnosa blaga v prosto carinsko cono.
413. člen
(podaljšanje roka)
Izjemoma, če okoliščine posameznega primera to zahtevajo, se rok iz prejšnjega odstavka lahko podaljša tudi po preteku roka, ki je bil prvotno določen v dovoljenju.
414. člen
(podaljšanje roka za izvoz v sistemu zamenjave s predhodnim uvozom)
(1) Zaradi upravičenih razlogov se lahko rok, iz petega odstavka 117. člena carinskega zakona podaljša, tudi če je prvotni rok že potekel.
(2) Za namene petega odstavka 117. člena carinskega zakona se šteje, da je izvoz izvršen, ko je blago zaradi nameravanega izvoza:
- vnešeno v prosto carinsko cono ali
- je zanj začet postopek carinskega skladiščenja.
415. člen
(rok za določitev normativa porabe)
Razen v primerih iz 416. člena te uredbe, se normativ porabe iz drugega odstavka 114. člena carinskega zakona določi najpozneje v trenutku, ko je za blago začet postopek začasnega izvoza na oplemenitenje, upoštevajoč tehnične podatke konkretnih proizvodnih operacij, ki jih je treba opraviti, če te niso dosegljive, pa podatke enakovrstnih proizvodnih operacij.
416. člen
(naknadno določanje normativa porabe)
Če tako opravičujejo okoliščine, lahko carinski organ določi normativ porabe potem, ko je za blago že začet postopek začasnega izvoza na oplemenitenje vendar ne pozneje, kot je sprejeta carinska deklaracija za sprostitev pridobljenih proizvodov v prost promet.
417. člen
(postopek za izdajo sklepa iz drugega odstavka 113. člena carinskega zakona)
(1) V skladu z drugim odstavkom 113. člena carinskega zakona se dovoljenje iz 409. člena te uredbe izda na zahtevo osebe, ki začasno izvaža blago, tudi če ni naročnik oplemenitenja. Ta izjema se uveljavlja z zahtevkom iz 408. člena te uredbe, ki se vloži pri Carinski upravi. Ta izjema omogoča tudi osebam, ki niso imetniki dovoljenja, vlaganje carinskih deklaracij za sprostitev pridobljenih proizvodov v prost promet ter izvajanje postopka.
(2) Zahtevek mora vsebovati vse podatke o nameravanih proizvodnih postopkih ter osebah, ki v organiziranju in izvajanju teh proizvodnih operacij sodelujejo, predvsem pa mora vsebovati podatke o:
1. prednostih, ki bi jih izvedba takšnega postopka imela glede pospeševanja prodaje blaga, ki naj bi se izvozilo, v primerjavi s prodajo blaga pod normalnimi pogoji;
2. dejstvih, na podlagi katerih se lahko ugotovi, da izjema ne bo prizadela interesov domačih proizvajalcev istovrstnih ali podobnih proizvodov kot so pridobljeni proizvodi, ki jih je treba ponovno uvoziti.
(3) Carinska uprava odloči o zahtevku na podlagi sklepa vlade.
2. pododdelek: Dovoljenje za uporabo postopka-
poenostavljeni postopki
418. člen
(zahtevek in dovoljenje)
(1) Če se za začetek postopka začasnega izvoza na oplemenitenje ne uporabljajo poenostavitve iz 59. člena carinskega zakona, oplemenitenje pa se izvaja z namenopm popravila blaga lahkopooblaščeni carinski organ dovoli da se vložitev carinske deklaracije za začetek postopka steje kot vložitev zahtevka
(2) V tem primeru se sprejem carinske deklaracije za začetek postopka šteje za izdajo dovoljenja za izvajanje postopka začasnega izvoza na oplemenitenje če so izpolnjeni pogoji za izdajo le-tega.
(3) Carinski deklaciji iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti dokument, ki mora vsebovati naslednje podatke, če le-ti niso zajeti v polju 44 enotne carinske listine:
(a) ime ali firma ter naslov vložnika zahtevka, če oseba, ki zahtevek vlaga ni tudi deklarant;
(b) trgovski ali tehnični opis pridobljenih proizvodov;
(c) vrste proizvodnih operacij;
(d) čas potreben za ponovni uvoz pridobljenih proizvodov;
(e) normativ porabe blaga ali, če je to primerneje, metodo za določitev noramativa;
(f) ukrepi za ugotavljanje istovetnosti.
(4) Primerno se uporabljajo 185., 191. in 192. člen te uredbe.
419. člen
(popravilo brez komercialnega namena)
(1) V primeru popravila brez komercialnega namena, ne glede na to ali gre za odplačni ali neodplačni posel, lahko poblaščeni carinski organ na zahtevo deklaranta sprejme carinsko deklaracijo za sprostitev v prost promet kot zahtevek za odobritev postopka. Sprejem carinske deklaracije se šteje za dovoljenje za izvajanje postopka, če so izpolnjeni pogoji za izdajo le-tega.
(2) Pri izvajanju prejšnjega odstavka, pojem "popravilo brez komercialnega namena", predstavlja popravilo na blagu, vključno z vrnitvijo blaga v prvotno stanje, ki se:
- opravlja občasno in
- nanaša izključno na blago za osebne potrebe uvoznika ali njegove družine, ki glede na naravo in količino nima komercialnega pomena.
(3) Vložnik zahtevka mora dokazati nekomercialno naravo blaga. Pooblaščeni carinski organ ne odobri poenostavitev iz prvega odstavka tega člena, če niso izpolnjeni vsi pogoji.
2. oddelek: Začetek postopka
420. člen
(splošna določba)
Določbe, ki urejajo začetek postopka začasnega izvoza na oplemenitenje se uporabljajo za izvoz blaga na oplemenitenje, vključno z začasnim izvozom blaga po sistemu zamenjave, z ali brez predhodnega uvoza.
1. pododdelek: Običajni postopek
421. člen
(pristojnosti)
(1) Razen, ko se uporabljata 418. in 419. člen te uredbe, se carinske deklaracije za začetek postopka začasnega izvoza na oplemenitenje vlagajo pri carinskih organih začetka postopka opredeljenih v dovoljenju.
(2) V primeru uporabe 418. in 419. člena te uredbe se deklaracija iz prvega odstavka tega člena vlaga pri pooblaščenem carinskem organu.
422. člen
(izpolnjevanje carinske deklaracije)
(1) Carinska deklaracija iz prejšnjega člena te uredbe se izpolni v skladu z določbami za izvoz.
(2) Ne glede na 419. člen te uredbe, mora opis blaga v deklaraciji ustrezati navedbam v dovoljenju.
(3) Uporablja se tretji odstavek 328. člena te uredbe.
2. pododdelek: Poenostavljeni postopki
423. člen
(poenostavitve)
Poenostavljeni postopki iz 59. člena carinskega zakona se uporabljajo v skladu z 167. členom te uredbe.
3. oddelek: uveljavitev delne ali popolne oprostitve
uvoznih dajatev
424. člen
(splošna opredelitev pogojev)
Za uveljavljanje popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev v okviru postopka začasnega izvoza na oplemenitenj morajo biti izpolnjeni pogoji iz 412. člena te uredbe (rok iz prvega odstavka 114. člena carinskega zakona) in vložena carinska deklaracija za sprostitev v prost promet.
425. člen
(pristojnosti)
(1) Razen, ko se uporabljata 418. in 419. člen te uredbe, se carinska deklaracija za sprostitev blaga v prost promet vloži pri carinskemu organu začetka postopka, opredeljenem v dovoljenju.
(2) Če se uporablja 418. člen te uredbe, se deklaracija iz prvega odstavkaga tega člena vloži pri pooblaščenem carinskem organu.
(3) V primeru uporabe 419. člena te uredbe se deklaracija iz prvega odstavka tega člena vloži pri pooblaščenem carinskem organu
(4) Nadzorni carinski organ lahko dovoli, da se deklaracija iz prvega odstavka tega člena vloži pri drugem carinskemu organu, kot je tisti, naveden v prvem oziroma drugem odstavku tega člena.
426. člen
(vložitev carinske deklaracije)
(1) Carinska deklaracija iz prejšnjega člena te uredbe se izpolni in vloži v skladu s 82. do 137. členom te uredbe.
(2) Ne glede na 419. člen te uredbe, mora opis pridobljenih proizvodov ali nadomestnih proizvodov v deklaraciji iz prejšnjega odstavka ustrezati opisu v dovoljenju.
(3) V skladu z drugim odstavkom 48. člena carinskega zakona se deklaraciji iz prvega odstavka tega člena priložijo tisti dokumenti, ki so nujni za sprostitev blaga v prost promet, kot je to opredeljeno v 97. do 100. členu te uredbe:
- kopija deklaracije za začetek postopka,
- če je deklaracija za sprostitev blaga v prost promet vložena po izteku dovoljenega roka v skladu s prvim odstavkom 114. člena carinskega zakona ter ob uporabi tretjega odstavka 412. člena te uredbe, katerikoli dokument, s katerim se dokazuje, da je bila za pridobljene ali nadomestne proizvode v omenjenem obdobju pravočasno odobrena uveljavljana carinsko dovoljena raba ali uporaba blaga.
427. člen
(poenostavljeni postopki)
Poenostavljeni postopki iz 59. člena carinskega zakona se lahko uporabljajo za sprostitev blaga v prost promet v skladu s 142. do 155. in 168. členom te uredbe.
4. oddelek: Obračun carinskega dolga
428. člen
(katere dajatve se ne upoštevajo pri obračunu carinskega dolga)
Pri ugotavljanju zneska, ki ga je treba odšteti v skladu s tretjim odstavkom 115. člena carinskega zakona se ne upoštevajo:
(a) posebne uvozne dajatve ter
(b) antidampinške in kompenzatorne uvozne dajatve, ki bi jih bilo treba obračunati na začasno izvoženo blago, če bi bilo enakovrstno blago uvoženo na carinsko območje iz države, kjer so bile izvedene proizvodne operacije oziroma zadnja takšna operacija.
429. člen
(obračun carinskega dolga)
(1) V zvezi z uporabo četrtega odstavka 115. člena carinskega zakona se stroški nakladanja, prevoza in zavarovanja blaga za začasni izvoz blaga do kraja, kjer se opravi predvideno oplemenitenje ali kjer se opravi zadnje oplemenitenje ne vštevajo v:
- vrednost začasno izvoženega blaga, ki se upošteva pri določanju carinske vrednosti pridobljenih proizvodov v skladu s 6. točko 20. člena carinskega zakona;
- proizvodne stroške, če se vrednost začasno izvoženega blaga ne more določiti v skladu s 6. točko 20. člena carinskega zakona.
(2) Proizvodni stroški iz prejšnjega odstavka zajemajo tudi stroške nakladanja, prevoza in zavarovanja pridobljenih proizvodov, ki se zaračunajo od kraja, kjer je bilo opravljena oplemenitenje ali kjer je bilo opravljeno zadnje oplemenitenje do kraja, kjer so bili pridobljeni proizvodi vnešeni na carinsko območje.
(3) Med stroške popravila, ki se upoštevajo pri določitvi carinskega dolga v skladu s šestim odstavkom 115. člena carinskega zakona, se štejejo vsa plačila (v denarju, stvareh ali storitvah) v zvezi s popravilom, ki jih izvrši ali naj bi jih izvršil imetnik dovoljenja v dobro osebe, ki opravi popravilo ali posredna ter neposredna plačila, ki so pogoj za izvršitev popravila začasno izvoženega blaga, če na višino plačila ni vplivala povezanost med imetnikom dovoljenja in osebo, ki opravi popravilo. Pri ugotavljanju, ali sta imetnik dovoljenja in oseba ki opravi popravilo povezana, se upošteva 45. člen te uredbe.
430. člen
(metode za določitev deleža začasno izvoženega blaga v pridobljenih proizvodih)
(1) Delež začasno izvoženega blaga v pridobljenih proizvodih se izračuna v skladu s 431. do 434. členom te uredbe, če se vsi pridobljeni proizvodi, razen stranskih pridobljenih proizvodov iz tretjega odstavka 433. člena te uredbe, ki so rezultat določenega proizvodnega postopka, ne sprostijo v prost promet istočasno.
(2) Izračun deleža začasno izvoženega blaga v pridobljenih proizvodih iz 431. do 433. člena te uredbe se opravi tudi z uporabo katerekoli druge metode, ki daje iste rezultate.
431. člen
(količinska metoda-pridobljeni poizvodi)
(1) Če se v proizvodni operaciji iz začasno izvoženega blaga pridobi le ena vrsta pridobljenih proizvodov, se določi, znesek ki ga je treba v skladu z drugim odstavkom 115. člena carinskega zakona odšteti pri sprostitvi pridobljenih proizvodov v prost promet z upoštevanjem količine začasno izvoženega blaga.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se količina vsake vrste začasno izvoženega blaga, ki ustreza količini pridobljenih proizvodov, sproščenih v prost promet in se upošteva pri določitvi zneska, ki ga je treba odšteti v skladu s prejšnji odstavkom izračuna tako, da se celotna količina vsake vrste začasno izvoženega blaga pomnoži s koeficientom, ki ustreza deležu pridobljenih proizvodov, sproščenih v prost promet v celotni količini pridobljenih proizvodov.
432. člen
(količinska metoda-začasno izvoženo blago)
(1) Če se iz ene ali več vrst začasno izvoženega blaga pridobi več vrst pridobljenih proizvodov in se vsi elementi začasno izvoženega blaga pojavljajo v vsaki vrsti pridobljenih proizvodov, se določi znesek, ki ga je treba v skladu z 2. odstavkom 115. člena carinskega zakona odšteti pri sprostitv pridobljenih proizvodov v prost promet z upoštevanjem količine začasno izvoženega blaga.
(2) Pri določanju, ali naj se uporabi metoda iz prejšnjega odstavka, se izgube ne upoštevajo.
(3) Pri določanju deleža začasno izvoženega blaga v pridobljenih proizvodih v skladu s prvim odstavkom tega člena se stranski pridobljeni proizvodi, kot so odpadki in ostanki, usedline, odrezki ali preostanki, štejejo kot izgube.
(4) Če se uporabi prvi odstavek tega člena, se količina vsake vrste začasno izvoženega blaga, uporabljenega v proizvodnji vsake vrste pridobljenih proizvodov, določi tako, da se zaporedoma celotna količina vsake vrste začasno izvoženega blaga pomnoži s koeficientom, ki ustreza razmerju med količino začasno izvoženega blaga v vsaki vrsti pridobljenih proizvodov in celotno količino začasno izvoženega blaga v celotni količini pridobljenih proizvodov.
(5) Količina vsake vrste začasno izvoženega blaga, ki ustreza količini vsake vrste pridobljenih proizvodov sproščenih v prost promet, ki se upošteva pri določitvi zneska, ki ga je treba odšteti v skladu s prvim odstavkom tega člena, se izračuna tako, da se koeficient izračunan na podlagi drugega odstavka 431. člena te uredbe pomnoži s količino vsake vrste začasno izvoženega blaga, uporabljenega v proizvodnji vsake vrste pridobljenega proizvoda, izračunano na podlagi prejšnjega odstavka.
433. člen
(vrednostna metoda)
(1) Če se ne more uporabiti metoda iz 431. ali 432. člena te uredbe, se uporabi vrednostna metoda. Carinski organ lahko, ob soglasju imetnika dovoljenja in z namenom poenostavitev, uporabi količinske metode iz 432. člena te uredbe namesto vrednostne metode, če obe metodi dajeta podobne rezultate.
(2) Da bi se določila količina vsake vrste začasno izvoženega blaga, uporabljenega v proizvodnji vsake vrste pridobljenih proizvodov, se celotna količina začasno izvoženega blaga zaporedoma pomnoži s koeficienti, ki ustrezajo razmerju med carinsko vrednostjo vsake vrste pridobljenih proizvodov in skupno vrednostjo teh proizvodov.
(3) Če se en tip pridobljenih proizvodov ne uvozi ponovno, se za izvajanje prejšnjega odstavka kot vrednost tega proizvoda šteje prodajna cena enakega ali podobnega proizvoda na domačem trgu, vendar le, če na to ceno ne vplivajo povezave med kupcem in prodajalcem. Pri ugotavljanju, ali sta kupec in prodajalec povezana, se upošteva 45. člen te uredbe.
(4) Če vrednosti ni mogoče določiti v skladu s prejšnjim odstavkom, jo določi carinski organ v skladu z drugo primerno metodo.
(5) Količina vsake vrste začasno izvoženega blaga, ki ustreza količini vsake vrste pridobljenih proizvodov, sproščenih v prost promet, ki se upošteva pri določitvi zneska, ki ga je treba odšteti v skladu z drugim odstavkom 115. člena carinskega zakona, se izračuna tako, da se koeficient, izračunan v skladu z drugim odstavkom 431. člena te uredbe pomnoži s količino vsake vrste začasno izvoženega blaga, uporabljenega v proizvodnji teh pridobljenih proizvodov, izračunano v skladu z drugim odstavkom tega člena.
434. člen
(določitev približne vrednosti carinskega dolga)
(1) Če se izdano dovoljenje za začasni izvoz na oplemenitenje n nanaša na popravila in carinski organ v soglasju z imetnikom dovoljenja lahko določi približen znesek carinskega dolga, ki ga je v skladu s pravili o delni oprostitvi plačila uvoznih dajatev iz 115. in 116. člena carinskega zakona treba plačati, lahko carinski organ določi povprečno carinsko stopnjo za vse proizvodne operacije, ki se v skladu z dovoljenjem lahko opravljajo (zbirni obračun). Ta postopek je mogoče le za imetnike dovoljenja, ki pogosto in redno izvajajo carinski postopek začasnega izvoza na oplemenitenje.
(2) Carinska stopnja iz prejšnjega odstavka se določi za obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev na podlagi:
- v naprej pripravljene približne ocene zneska dajatev, ki bi morale biti plačane v tem obdobju, ali
- izkušenj na podlagi plačila dajatev v določenih predhodnih enakih obdobjih.
Da se zagotovi, da plačani carinski dolg ne bi bil manjši odzakonitega, se carinska stopnja po potrebi zvišuje.
(3) Carinska stopnja iz prvega odstavka tega člena se uporablja za začasni obračun carinskega dolga pri sproščanju pridobljenih proizvodov v prost promet v obdobju, ki je enako obdobju, ki je bilo uporabljeno za izračune v skladu s prejšnjim odstavkom. V teh primerih ni potrebno natančno izračunati dejanskega zneska carinskega dolga ob vsakokratni sprostitvi blaga v prost promet.
(4) Začasno obračunani carinski dolg se plača v skladu s 153. in 154.a členom carinskega zakona.
(5) Carinski organ v soglasju z imetnikom dovoljenja opravi na koncu vsakega obdobja končni obračun carinskega dolga v skladu s prvim do petim odstavkom 115. člena carinskega zakona.
(6) Če se pri končnem obračunu carinskega dolga ugotovi, da je začasno obračunani carinski dolg višji ali, kljub uporabi določila iz drugega odstavka tega člena, nižji od zakonsko dolgovanega, se opravi poračun.
5. oddelek: Ukrepi trgovinske politike
435. člen
(uporaba ukrepov trgovinske politike)
(1) Ukrepi trgovinske politike, ki veljajo za izvoz domačega blaga, se v skladu z drugim odstavkom 111. člena carinskega zakona uporabijo ob sprejemu carinske deklaracije za začetek postopka začasnega izvoza na oplemenitenje.
(2) Če se pridobljeni proizvodi iz prvega odstavka 111. člena carinskega zakona sprostijo v prost promet in so za takšne proizvode v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev vprost promet, v veljavi ukrepi trgovinske politike, se ti ukrepi uporabijo za pridobljene proizvode samo v primeru, če le-ti niso proizvodi slovenskega porekla, glede na kriterije določene v skladu z 12. do 14. členom carinskega zakona.
(3) Ukrepi trgovinske politike, ki veljajo za sprostitev v prost promet se ne uporabijo, če gre za sprostitev v prost promet blaga, ki je bilo začasno izvoženo na oplemenitenje v okviru sistema zamenjave ali ki je bilo v tujini na začasnem izvozu zaradi popravila ali izvedbe dodatnih proizvodnih operacij v skladu s 96. členom carinskega zakona.
3. POGLAVJE: IZVEDBENI PREDPISI O IZVOZU
1. PODPOGLAVJE: DOKONČNI IZVOZ
436. člen
(pojem izvoznika)
(1) Kot izvoznik iz 120.a člena carinskega zakona se šteje oseba za račun katere je bila izvozna deklaracija vložena, in ki je v trenutku sprejema izvozne carinske deklaracije lastnik blaga oziroma oseba, ki razpolaga z blagom.
(2) Če, v skladu s pogodbo, z blagom razpolaga oseba s sede em izven carinskega območja, se kot izvoznik šteje pogodbeni partner s sedežem ali prebivališčem na carinskem območju.
437. člen
(podizvajalec)
Če izvoz zadeva tudi podizvajalce, se v skladu s 120.a členom carinskega zakona lahko izvozna deklaracija vloži tudi pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen glede na sedež podizvajalca.
438. člen
(kje se lahko začne izvozni postopek)
(1) Kjer se iz upravičenih razlogov ne more uporabiti 120.a člen carinskega zakona, se izvozni carinski postopek lahko začne pri katerem koli carinskem organu na carinskem območju, ki je pooblaščen za izvedbo takšnega postopka.
(2) Za zagotovitev carinskega nadzora za izvozno blago se smiselno uporablja 460., 462., 464. in 468. člen te uredbe.
439. člen
(izvozna carinska deklaracija)
če se za izvozno carinsko deklaracijo uporabi enotna carinska listina (v nadaljevanju: ECL), se uporabijo listi 1, 2 in 3. Carinski organ, kjer je bila vložena izvozna deklaracija (v nadaljevanju: carinski organ izvoznega carinjenja), žigosa polje A, in kjer je to ustrezno, izpolni polje D. Po prepustitvi blaga carinski organ izvoznega carinjenja zadrži list 1 in 2, list 3 pa vrne udeležencu.
440. člen
(kontrola iznosa blaga)
(1) List 3 ECL in blago se predloži izstopnemu carinskemu organu.
(2) Pri izvajanju tega člena ima pojem izstopni carinski organ naslednji pomen:
(a) v primeru, da je blago izvoženo po železnici, pošti, po zraku ali morju, carinski organ pristojen glede na kraj, v katerem je blago zajeto z enotno prevozno pogodbo za prevoz v drugo državo, prevzeto s strani železniškega podjetja, pošte, letalskega ali ladijskega podjetja.
(b) v primeru izvoza blaga po cevovodih in električne energije, carinski organ krajevno pristojen glede na sedež izvoznika.
(c) v primeru, da je blago izvoženo z ostalimi prevoznimi sredstvi in pod pogoji, ki niso zajeti v točki (a) in (b), zadnji carinski organ, predno je blago zapustilo carinsko območje.
(3) Izstopni carinski organ preveri, ali blago ustreza blagu, deklariranem za izvozni carinski postopek, in potrdi dejanski izstop blaga na hrbtni stani lista 3 z evidenčno številko izstopa, datumom in žigom carinskega organa.
(4) Izstop se v skladu s prejšnjim odstavkom ne potrjuje za blago, izvoženo po cevovodih ali električih vodih.
(5) Če izstopni carinski organ ugotovi primanjkljaj blaga, to zabele i kot pripombo v polje I ECL pri potrditvi izstopa in tako obvesti carinski organ, izvoznega carinjenja.
(6) Če izstopni carinski organ ugotovi višek blaga, ne dovoli izstopa, dokler ni opravljen izvozni carinski postopek za vse blago.
(7) Če izstopni carinski organ ugotovi, da gre za drugo vrsto blaga, ne dovoli izstopa, dokler ni opravljen izvozni carinski postopek za pravo vrsto blaga ter obvesti o tem carinski organ izvoznega carinjenja.
(8) Če je blago poslano v drugo državo ali na izstopni carinski organ, ki je pristojen za tranzitni postopek, odhodni organ potrdi list 3 ECL v skladu s tretjim odstavkom tega člena in list vrne deklarantu potem ko na vse izvode tranzitnega dokumenta ali drug dokument, ki nadomešča tranzitni dokument, vpiše besedo "Izvoz". Izstopni carinski organ mora nadzorovati fizičen izstop blaga.
(9) Če se trošarinski izdelki prevažajo pod režimom odloga plačila trošarine v drugo državo s trošarinskim dokumentom v skladu z zakonom o trošarinah, carinski organ izvoznega carinjenja potrdi list 3 ECL v skladu s tretjim odstavkom tegačlena in ga vrne deklarantu, potem ko na vse izvode spremljajočega trošarinskega dokumenta vpiše besedo "izvoz" in to potrdi z žigom iz tretjega odstavka tega člena. Na listu 3 ECL je treba vpisati zaznamek za identifikacijo spremljajočega trošarinskega dokumenta in na spremljajoči trošarinski dokument zaznamek za identifikacijo lista 3 ECL.
(10) Izstopni carinski organ nadzoruje dejanski izstop blaga iz carinskega območja in v skladu z zakonom o trošarinah vrne spremljajoči trošarinski dokument.
(11) V primerih iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena se zaznamek vpiše tudi na spremljajoči trošarinski dokument.
(12) Carinski organ izvoznega carinjenja lahko od izvoznikazahteva, da predloži dokazilo, da je blago dejansko zapustilo carinsko območje.
441. člen
(deklaracija pri izvozu)
(1) Blago, ki ni predmet prepovedi in omejitev in katerega skupna vrednost v pošiljki posameznega deklaranta ne presega 600.000 tolarjev, se lahko pisno deklarira pri izstopnemu carinskemu organu.
(2) Ustna deklaracija za izvoz blaga je mogoča samo pri izstopnem carinskem organu.
442. člen
(naknadna predložitev izvozne deklaracije)
(1) Če blago zapusti carinsko območje brez izvozne deklaracije, lahko izvoznik deklaracijo predloži pri carinskem organu, ki je pristojen glede na kraj, v katerem ima izvoznik svoj sedež ali prebivališče. Uporablja se tudi 438. člen te uredbe.
(2) Da bi carinski organ lahko sprejel deklaracijo iz prejšnjega odstavka mora izvoznik predložiti pristojnim carinskim organom ustrezna dokazila, ki se nanašajo na naravo, količino zadevnega blaga kot tudi okoliščine v katerih je blago zapustilo carinsko območje. Ta carinski organ potrdi tudi list 3 ECL z ustreznim zaznamkom.
(3) Naknadni sprejem deklaracije v skladu s tem členom ne izključuje uporabo kazni, ki so v veljavi, kot tudi posledic, kibi lahko nastale v zvezi z ukrepi kmetijske politike.
443. člen
(blago, ki ni zapustilo carinskega območja)
(1) Izvoznik je dol an takoj obvestiti carinski organ, ki je sprejel to deklaracijo, če blago ni bilo dejansko iznešeno iz carinskega območja, ter vrniti list 3 carinske deklaracije.
(2) V kolikor se, v primerih navedenih v osmem odstavku 440. člena te uredbe, naknadno spremeni prevozna pogodba zaradi katere se prevoz, ki bi se moral končati zunaj carinskega območja, končav njem, se prevozna pogodba lahko spremeni samo s predhodnim soglasjem carinskega organa navedenega v točki a drugega odstavka 440. člena te uredbe, ali, če gre za primer tranzitnega postopka, odhodnega organa. V tem primeru se mora list 3 vrniti.
2. PODPOGLAVJE: ZAČASNI IZVOZ Z UPORABO ZVEZKA ATA
444. člen
(pogoji za uporabo zvezka ATA)
(1) Zvezek ATA se lahko uporablja za izvoz, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) zvezek ATA je izdan na carinskem območju in mora vsebovati zaznamek ter jamstvo garantnega združenja, ki je del mednarodne garancijske verige (Gospodarska zbornica Slovenije);
(b) zvezek ATA se uporablja samo za domače blago:
- ki v primeru izvoza iz carinskega območja ni bilo predmet carinskih formalnosti z namenom pridobitve povračila ali ostalih nadomestil v skladu z ukrepi kmetijske politike;
- za katero niso odobrene druge finančne ugodnosti v skladu z ukrepi kmetijske politike, pa je to povezano z obveznostjo izvoza omenjenega blaga;
- za katero ni vložen zahtevek za povračilo ali odpustitev uvoznih dajatev;
(c) predložiti se morajo dokumenti navedeni v 100. členu te uredbe. Carinski organ pa lahko zahteva tudi predložitev prevoznih dokumentov;
(d) blago je namenjeno ponovnemu uvozu.
(2) Za blago, ki se začasno izvaža na podlagi zvezka ATA, mora carinski organ izvoznega carinjenja izpolniti naslednje formalnosti:
1. potrditi, da podatek, ki je naveden v polju A do G izvoznega kupona, ustreza blagu, ki se izvaža na podlagi zvezka ATA;
2. zpolniti, kjer je to potrebno, polje na prvi strani zvezka z naslovom "Potrdilo carinskih organov";
3. potrdi talon in polje H izvoznega kupona;
4. vpiše svoje ime v točko (b) polja H v kupon ponovnega uvoza;
5. zadrži izvozni kupon.
(3) Če carinski organ izvoznega carinjenja ni istočasno izstopni carinski organ, carinski organ izvoznega carinjenja izvede vse formalnosti iz prejšnjega odstavka. Vendar ne izpolni polja 7 izvoznega talona, ki ga mora izpolniti izstopni carinski organ.
(4) Rok za ponovni uvoz blaga, katerega je carinski organ navedel v polju H(b) izvoznega kupona, ne sme prekoračiti roka, ki velja za veljavnost zvezka ATA.
445. člen
(carinska deklaracija za dokončni izvoz blaga, ki je zajeto z zvezkom ATA)
Če je blago, ki je zajeto z zvezkom ATA iznešeno iz carinskega območja in se ga ne namerava več ponovno uvoziti, se izvozna deklaracija, izpolnjena v skladu s to uredbo, predloži carinskemu organu izvoznega carinjenja. Pri predložitvi zadevnega zvezka, carinski organ izvoznega carinjenja potrdi list 3 izvozne deklaracije in razveljavi kupon za ponovni uvoz in talon.
4. POGLAVJE: TRANZIT BLAGA
1. PODPOGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE
446. člen
(definicije)
Pri izvajanju tega poglavja te uredbe se štejejo za:
1. prevozna sredstva predvsem:
- cestna vozila, priklopniki ali polpriklopniki,
- železniški vagoni,
- plovila,
- zrakoplovi,
- zabojniki, opredeljeni v skladu s 7. točko 338. člena te uredbe;
2. odhodni organ: carinski organ, pri katerem se začne tranzitni postopek;
3. namembni organ: carinski organ, pri katerem se zaradi zaključka tranzitnega postopka predloži blago, ki se prevaža v tranzitnem postopku.
4. organ zavarovanja: Carinska uprava ali tisti carinski organ, ki ga Carinska uprava pooblasti, za sprejem skupnega ali pavšalnega zavarovanja.
2. PODPOGLAVJE: OBSEG
447. člen
(uporaba tranzitnega postopka za carinsko blago)
Carinsko blago se na carinskem območju ali preko njega prevaža v tranzitnem postopku, razen če je z drugimi carinskimi predpisidoločeno drugače.
448. člen
(uporaba tranzitnega postopka za domače blago)
(1) V okviru tranzitnega postopka se prevaža v skladu s točko (b) prvega odstavka 121. člena carinskega zakona domače blago,:
- pri katerem sta povračilo ali odpustitev uvoznih dajatev pogojena s tem, da se blago ponovno izvozi iz carinskega območja ali se vnese v prosto carinsko cono, carinsko skladišče, ali se prepusti v drug carinski postopek razen v postopek sprostitve v prost promet, ali
- ki je bilo v postopku uvoza zaradi proizvodnje za izvoz v sistemu povračila dajatev sproščeno v prost promet, prevaža pa sez namenom izvoza pridobljenih proizvodov iz carinskega območja, pri čemer so izpolnjeni pogoji za vložitev zahavka v skladu z 99. členom carinskega zakona in ima udeleženec tudi namen vložiti takšen zahtevek.
(2) Za izvoz deklarirano blago, ki ni zapustilo carinskega območja, se obravnava kot domače blago, če se dokaže, da so bili izvozna deklaracija in carinske formalnosti zaradi katerih jebilo potrebno blago iznesti iz carinskega območja, ter po potrebiučinki teh carinskih formalnosti, odpravljeni.
3. PODPOGLAVJE: CARINSKI STATUS BLAGA
449. člen
(osebna prtljaga potnikov)
Blago, ki ga potnik pripelje s seboj ali je v njegovi osebni prtljagi in ni namenjeno za komercialno uporabo, je domače blago, če je deklarirano kot domače blago in ni nobenega dvoma v resničnost deklaracije. Carinski organ lahko zahteva dodatno dokumentacijo.
450. člen
(prevoz carinskega blaga po pošti)
Carinsko blago, ki se v skladu s točko d, tretjega odstavka 121. člena carinskega zakona, prepelje med dvema krajema znotraj carinskega območja po pošti (vključno s paketno pošto), carinski organ nalepi ali zahteva nalepko v skladu s prilogo 48 k tej uredbi na paketu in spremljajočih dokumetnih. Priloga 48 je sestavni del te uredbe.
4. PODPOGLAVJE: IZVEDBA TRANZITNEGA POSTOPKA
1. oddelek: postopek
451. člen
(dokumenti za izvedbo tranzitnega postopka)
(1) Blago, ki naj bi se prevažalo v tranzitnem postopku, je treba v skladu s tem oddelkom deklarirati za tranzit s tranzitno deklaracijo. Tranzitna deklaracija se pravilno izpolni na obrazcu ECL v skladu s to uredbo.
(2) Pod pogoji, ki so določeni v 456. do 458. členu te uredbe, se lahko kot opisni del tranzitne deklaracije uporabljajo nakladnice po vzorcu iz priloge 49 k tej uredbi, ki je njen sestavni del. Uporaba teh nakladnic pa ne spremeni vpliva obveznosti, ki jih je treba izpolniti pri odpremi, izvozu ali pri drugem postopku ali obveznosti v zvezi z obrazci, ki jih je treba uporabiti pri teh postopkih. Kot nakladnica se lahko uporabi vsak komercialni dokument, ki ustreza pogojem iz 455. do 458. člena te uredbe ter določbam 452. do 454. člena te uredbe.
452. člen
(značilnosti papirja za obrazce)
(1) Za obrazce nakladnic je treba uporabiti pisalni papir s težo najmanj 44 g na kvadratni meter, ki mora biti dovolj trden, da se pri normalni uporabi ne strga ali mečka.
(2) Za obrazce kupona za pavšalno zavarovanje je treba uporabiti brezlesen pisalni papir s težo najmanj 44 g na kvadratni meter. Papir je treba pretiskati z rdečo giljošo, na kateri se vidi vsako mehansko in kemično ponarejanje.
(3) Za obrazce potrdila o zavarovanju in potrdila o oprostitvi predložitve instrumentov zavarovanja je treba uporabiti brezlesen pisalni papir s težo najmanj 100 g na kvadratni meter. Papir je treba na obeh straneh pretiskati z giljošo, na kateri se vidi vsako mehansko ali kemično ponarejanje. Pretisk je:
- pri potrdilih o zavarovanju zelen;
- pri potrdilih o oprostitvi zavarovanja svetlo moder.
(4) Papir, ki se uporablja v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom je bel, razen papirja za nakladnice navedene v 451. členu te uredbe, pri kateri barvo papirja deklarant poljubno izbere.
453. člen
(format obrazcev)
(1) Obrazec nakladnice je formata 210 x 297 mm, lahko je krajši za 5 mm in daljši za 8 mm.
(2) Obrazec potrdila o zavarovanju in obrazec potrdila o oprostitvi predložitve instrumentov zavarovanja je formata 210 x 148 mm.
(3) Obrazec kupona za pavšalno zavarovanje je formata 148 x 105 mm.
454. člen
(izpolnjevanje in popravljanje obrazcev)
(1) Obrazci kupona za pavšalno zavarovanje morajo vsebovati ime in naslov ali oznako tiskarne in morajo biti označeni tudi s serijsko številko.
(2) Vsak obrazec potrdila o zavarovanju in potrdila o oprostitvi predložitve instrumentov zavarovanja mora biti zaradi razlikovanja označen s številko.
(3) Obrazci potrdila o zavarovanju, potrdila o oprostitvi predložitve instrumentov zavarovanja in kupona za pavšalno zavarovanje se izpolnijo s pisalnim strojem ali s pomočjo mehanografskega postopka ipd..
(4) Nakladnice se lahko izpolnijo s pisalnim strojem ali s pomočjo meganografskega postopka, ipd, ali čitljivo ročno, naknadno pa se lahko izpolnijo s črnilom v tiskanih črkah.
(5) Obrazcev ni dovoljeno popravljati z izbrisovanjem aliprekrivanjem napak. Spreminjanje poteka tako, da neustrezen vpisprečrtamo in po potrebi dodamo željen vpis. Vsako takšno spremembo mora potrditi tisti, ki je podpisal izjavo. Izrecno jo morajo potrditi tudi carinski organi.
455. člen
(značilnosti nakladnice)
(1) Obrazec nakladnice mora vsebovati:
(a) naslov "nakladnica"
(b) 70 x 55 mm veliko polje, ki je razdeljeno na zgornji del velikosti 70 x 15, namenjen za vnos kratice "TSI" in na spodnji del velikosti 70 x 40 mm, ki je namenjen za vnos podatkov, navedenih v tretjem odstavku 458. člena te uredbe
(c) Stolpce po naslednjem vrstnem redu in z naslednjimi naslovi:
- zaporedna številka,
- oznake, številke, število in vrsta tovorkov, opis blaga in
oznaka ter številka dokumenta predhodnega postopka,
- odpremna/izvozna država,
- bruto teža (kg)
- prostor za uradne zaznamke.
(2) Uporabniki lahko poljubno določijo širino stolpcev; stolpec pod naslovom "prostor za uradne zaznamke" pa mora biti širok najmanj 30 mm. Poleg tega lahko uporabniki za svoje namene izkoristijo tudi prazni prostor zunaj polj, navedenih v točkah (a), (b) in (c) prejšnjega odstavka.
456. člen
(uporaba nakladnice)
(1) Za nakladnico se sme uporabiti le sprednja stran obrazca.
(2) Vsaka na nakladnici navedena postavka blaga mora imeti zaporedno številko.
(3) Ob vsaki posamezni postavki blaga je treba po potrebi navesti zaznamke, priložene dokumente, potrdila in dovoljenja.
(4) Tik za zadnjim vpisom je treba potegniti vodoravno črto. Prazna polja je treba prečrtati in tako preprečiti naknadno vpisovanje.
457. člen
(uporaba nepopolnih nakladnic)
(1) Carinska uprava lahko kot nakladnico v skladu z drugim odstavkom 451. člena te uredbe odobri nakladnico, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz drugega odstavka 451. in 455. člena te uredbe.
(2) Takšne nakladnice se odobrijo le, če:
(a) jih izstavi podjetje, v katerem se dokumentacija sestavlja s pomočjo računalniške obdelave podatkov;
(b) so oblikovane in izpolnjene tako, da carinskim organom omogočajo kontrolo;
(c) so za vsako postavko blaga navedeni število, vrsta, oznake in številke tovorkov, opis blaga, odpremna ali izvozna država ter bruto teža v kilogramih.
(3) Kot nakladnice v skladu s prvim odstavkom tega člena se lahko uporabijo tudi seznami z opisom blaga, ki se izdajajo zaradi izpolnjevanja odpremnih/izvoznih formalnosti, tudi če te sezname izstavljajo podjetja, ki svoje dokumentacije ne sestavljajo s pomočjo računalniške obdelave podatkov.
(4) Carinska uprava lahko dovoli, da podjetja in samostojni podjetniki, ki svojo poslovno dokumentacijo sestavljajo s pomočjo računalniške obdelave podatkov, in ki imajo v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena dovoljenje za uporabo seznamov po posebnem vzorcu, te sezname uporabljajo tudi pri tranzitnem postopku, ki je vezan samo na eno vrsto blaga, vkolikor bi bilo to potrebno zaradi programov za obdelavo podatkov, ki jih ta podjetja uporabljajo.
458. člen
(evidenca nakladnic)
(1) Če glavni zavezanec uporabi za pošiljko, ki vsebuje več vrst blaga, nakladnico, se v uporabljenem obrazcu tranzitne deklaracije prečrtajo polja 15, 33, 38 in po potrebi polja 44 in 31.Tega obrazca se ne sme uporabiti za navedbo oznake in številke, števila in vrste tovorkov in opis blaga ter ne sme biti dopolnjen z dopolnili bis enotne carinske listine.
(2) Nakladnico je treba priložiti v enakem številu izvodov kot tranzitno deklaracijo, h kateri sodi.
(3) Pri sprejemu deklaracije dobi nakladnica isto evidenčno številko kot tranzitna deklaracija, na katero se nanaša. Ta številka se vpiše z žigom, na katerem je tudi ime odhodnega organa, ali pa z roko. V slednjem primeru je treba vnesti uradni žig carinskega organa. Poleg tega se lahko doda tudi podpis carinika odhodnega organa.
(4) Če je k eni tranzitni deklaraciji prilo enih več nakladnic, jih mora glavni zavezanec označiti z zaporednimi številkami. Število prilo enih nakladnic se vpiše v polje 4 "nakladnice" tranzitne deklaracije.
459. člen
(TSI, TSI bis)
(1) Če naj bi se blago prevažalo v tranzitnem postopku preko carinskega območja, mora glavni zavezanec v tretje podpolje polja 1 uporabljenega obrazca vnesti kratico "TSI". Ob uporabi dopolnilnih obrazcev glavni zavezanec v tretje podpolje polja 1 uporabljenih dopolnilnih obrazcev vnese kratico "TSI bis". Deklaracijo za tranzitni postopek je treba dopolniti z enim ali večimi obrazci v skladu s to uredbo. V tem primeru se kratica "TSI bis" vnese v tretje podpolje polja 1 ustreznih obrazcev.
(2) Tranzitno deklaracijo mora podpisati glavni zavezanec.
(3) Če tranzitni postopek sledi kakšnemu drugemu carinskemu postopku, je treba ta postopek ali ustrezno carinsko dokumentacijo navesti v tranzitni deklaraciji TSI.
460. člen
(uporaba tranzitne deklaracije)
(1) Isto prevozno sredstvo se lahko uporabi za natovarjanje blaga pri večih odhodnih in razkladanje blaga pri večih namembnih organih.
(2) V eni tranzitni deklaraciji je dovoljeno navesti le blago, ki je bilo ali bo natovorjeno na eno samo prevozno sredstvo ter je namenjeno za prevoz od istega odhodnega organa do istega namembnega organa.
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom se kot eno samo prevozno sredstvo štejejo naslednja prevozna sredstva, ki prevažajo blago, ki naj bi ostalo skupaj:
(a) cestno vozilo z enim ali večimi priklopniki ali polpriklopniki,
(b) več železniških vagonov,
(c) zabojniki, ki so bili natovorjeni na eno prevozno sredstvo.
461. člen
(postopek s tranzitno deklaracijo)
(1) Odhodni organ sprejme tranzitino deklaracijo in jo vpiše v predpisano evidenco, določi rok, v katerem je treba blago predložiti namembnemu organu in na ustrezen način zagotovi istovetnost blaga.
(2) V primerih iz 473. člena te uredbe ali če carinski organi štejejo to za potrebno, lahko odhodni organ določi posebno pot. To pot lahko izjemoma, na zahtevo glavnega zavezanca, spremeni samo pristojni carinski organ. Ta carinski organ vpiše ustrezen zaznamek v tranzitno deklaracijo in o tem nemudoma obvesti odhodni organ. Carinski organ sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečitev nepravilnosti.
(3) V primeru višje sile lahko prevoznik zapusti carinsko pot. Blago in tranzitno deklaracijo je treba takoj pokazati najbližjemu carinskemu organu. Carinski organ takoj obvesti odhodni organ o spremembi in vpiše ustrezen zaznamek v tranzitno deklaracijo.
(4) Odhodni organ vpiše v tranzitno deklaracijo ustrezne podatke, obdr i izvod, ki mu je namenjen, ostale izvode pa izroči glavnemu zavezancu ali njegovemu zastopniku.
462. člen
(zagotavljanje istovetnosti blaga)
(1) Istovetnost blaga se praviloma zagotavlja z namestitvijo carinskih oznak.
(2) Carinske oznake se namestijo:
1. na tovorni prostor, če prevozno sredstvo e ima ustrezno dovoljenje na osnovi drugih predpisov ali če ga je odhodni organ priznal kot primernega za namestitev carinskih oznak;
2. v izjemnih primerih pa na tovorke.
(3) Prevozna sredstva, primerna za namestitev carinskih oznak, so tista:
- na katera je mogoče enostavno in učinkovito namestiti carinske oznake ;
- ki so zgrajena tako, da ni mogoče dodati ali odvzeti blaga, ne da bi ostale vidne sledi vloma ali poškodb carinskih oznak;
- v katerih ni skrivnih prostorov, v katere bi bilo mogoče skriti blago;
- katerih tovorni prostori so enostavno dostopni za carinsko kontrolo.
(4) Odhodni organ se lahko odpove namestitvi carinskih oznak, če je istovetnost blaga mogoče ugotoviti na osnovi opisov v tranzitni deklaraciji ali v spremnih dokumentih, ob upoštevanju morebitnih drugih ukrepov za zagotavljanje istovetnosti.
463. člen
(predložitev in uporaba izvodov tranzitne deklaracije, ki se vrnejo zavezancu)
(1) Pri prevozu morajo blago spremljati izvodi tranzitne deklaracije, ki jih odhodni organ izroči glavnemu zavezancu ali njegovemu zastopniku.
(2) Izvode tranzitne deklaracije je treba carinskim organom na njihovo zahtevo kadar koli predložiti.
464. člen
(nakladanje in razkladanje pod nadzorom carinskega organa)
Če se blago natovarja ali raztovarja pri vmesnih carinskih organih, je treba tem predložiti izvode tranzitnega deklaracije, prejete pri odhodnem organu ali organih.
465. člen
(pretovor blaga)
(1) Blago, navedeno v tranzitni deklaraciji, je dovoljeno v utemeljenih primerih brez nove deklaracije pretovoriti na drugo prevozno sredstvo pod nadzorom carinskega organa. Carinski organ v tem primeru vnese v tranzitno deklaracijo ustrezen zaznamek.
(2) Carinski organ lahko pod pogoji, ki jih določi sam, dovoli pretovarjanje blaga brez neposrednega carinskega nadzora. Pri takšnem pretovarjanju mora prevoznik v tranzitno deklaracijo vnesti ustrezen zaznamek in obvestiti carinski organ, da ta pretovor uradno potrdi.
466. člen
(poškodbe carinskih oznak)
(1) Če se med prevozom carinske oznake zaradi vzrokov, na katere prevoznik ni mogel pvlivati poškodujejo, mora prevoznik o tem nemudoma obvestiti najbližji carinski organ, ki o tem sestavi zapisnik. Carinski organ namesti nove carinske oznake.
(2) Pri nesrečah, zaradi katerih je potrebno pretovarjanje na drugo prevozno sredstvo, se primerno upošteva prejšnji člen.
(3) Če je potrebno takojšnje delno ali popolno raztovarjanje zaradi neposredne nevarnosti, lahko prevoznik ravna na lastn odgovornost, kar mora vpisati v tranzitno deklaracijo. Pri tem se primerno uporablja prvi odstavek tega člena.
(4) Če prevoznik ne more izpolniti roka iz 461. člena te uredbe zaradi nesreče ali drugega dogodka med prevozom, mora o tem nemudoma obvestiti carinski organ iz prvega odstavka tega člena. Ta vpiše ustrezen zaznamek v tranzitno deklaracijo.
467. člen
(postopek pri namembnem organu)
(1) Pri namembnem organu je potrebno predložiti blago in tranzitno deklaracijo.
(2) Namembni organ v izvod tranzitne deklaracije vnese rezultat preverjanja in en izvod nemudoma pošlje odhodnemu organu, drugi izvod ostane pri namembnemu organu.
(3) Tranzitni postopek se lahko konča pri drugem carinskem organu kot tistem, ki je naveden v tranzitni deklaraciji. S tem postane ta carinski organ namembni organ.
(4) V primerih iz 473. člena te uredbe ali če carinski organi štejejo to za potrebno, lahko namembni organ izjemoma spremeni, na zahtevo glavnega zavezanca, samo pristojni carinski organ, ki vnese ustrezen zaznamek v tranzitno deklaracijo in o tem nemudoma obvesti odhodni organ. Carinski organ sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečitev nepravilnosti.
(5) Rok za predložitev blaga pri namembnem organu, ki ga določi odhodni organ, zavezuje druge carinske organe, in ga ti ne smejo spreminjati.
(6) Če je blago pri namembnem organu predloženo šele po preteku roka, ki ga je določil odhodni organ, se ta rok odobri, če se namemebnemu organu dokaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz razlogov, za katere ni odgovoren prevoznik ali glavni zavezanec.
468. člen
(potrdilo o prejemu)
(1) Potrdilo o prejemu se potrdi na zahtevo osebe, ki je pri namembnem organu predložila blago s ustrezno tranzitno deklaracijo.
(2) Za potrdilo o prejemu, s katerim se dokazuje, da je bila tranzitna deklaracija in v njej navedeno blago, predložena namembnemu organu, se uporabi odrezek na hrbtni strani lista 5 enotne carinske listine.
(3) Potrdilo o prejemu mora udeleženec vnaprej izpolniti. Poleg dela, ki je namenjen za namembni organ, lahko vsebuje tudi druge podatke, ki se nanašajo na pošiljko blaga. Zaznamek namembnega organa je obvezujoč le za podatke v delu, namenjenem za ta organ.
2. oddelek: zavarovanje carinskega dolga v
tranzitnem postopku
1. pododdelek: splošne določbe
469. člen
(splošno)
(1) Instrumenti zavarovanja v skladu s prvim odstavkom 124. člena carinskega zakona veljajo na celotnem carinskem območju.
(2) Zavarovanje je lahko skupno, ki velja za več tranzitnih postopkov, ali posamezno, ki velja za en sam tranzitni postopek. V skladu z 479. členom te uredbe je zavarovanje lahko tudi pavšalno.
(3) Zavarovanje mora biti solidarno, izdano s strani katere koli fizične ali pravne osebe, ki izpolnjuje pogoje iz 470. člena te uredbe.
(4) Obrazec instrumenta zavarovanja, iz prejšnjega odstavka mora ustrezati:
- vzorcu v prilogi 50 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, če gre za skupno zavarovanje;
- vzorcu v prilogi 51 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, če gre za posamezno zavarovanje;
- vzorcu v prilogi 52 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, če gre za pavšalno zavarovanje.
470. člen
(garanti in vrste instrumentov zavarovanja)
(1) Kot instrumenti zavarovanja se lahko uporabljajo bančna garancija, garantno pismo, ki jih izdajajo banke oziroma zavarovalnice s sedežem na območju Republike Slovenije ali gotovinski polog.
(2) Če želi udeleženec uporabljati gotovinski polog kot skupni instrument zavarovanja, vplača sredstva na poseben depozitni račun pri Carinski upravi, v primeru uporabe gotovinskega pologa kot posameznega zavarovanja vplača sredstva na poseben depozitni račun carinskega organa, ki zahteva zavarovanje plačila carinskega dolga. V tem primeru se polog na zahtevo udeleženca vrne po zaključku tranzitnega postopka.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kot garant po sistemu pavšalnega zavarovanja nastopa tudi druga pravna oseba s sedežem na območju Republike Slovenije, ki pridobi dovoljenje Carinske uprave.
2. pododdelek: skupno zavarovanje
471. člen
(uporaba skupnega zavarovanja)
(1) Skupno zavarovanje se odobri samo osebam, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) imajo sedež v Republiki Sloveniji;
(b) so redno uporabljale tranzitni postopek v zadnjih šestihmesecih kot glavni zavezanec ali pošiljatelj, ali so carinskim organom znane kot zanesljivi carinski plačniki, ki izpolnjujejo svoje finančne obveznosti; in
(c) niso huje ali ponavljajoče kršile carinskih ali davčnih predpisov.
(2) Skupno zavarovanje se vloži pri organu zavarovanja.
(3) Organ zavarovanja določi znesek zavarovanja, sprejme instrument zavarovanja in izda glavnemu zavezancu dovoljenje, da v okviru zneska skupnega zavarovanja, začne tranzitne postopke pri katerem koli odhodnem organu. Evidenco imetnikov dovoljenj in druge elemente skupnega zavarovanja vodi Carinska uprava. Informacijska podpora ni izključena.
(4) Osebi, ki je prejela dovoljenje iz prejšnjega odstavka, se pod pogoji iz 475. do 478. člena te uredbe izda eno ali več potrdil o zavarovanju, ki ustreza vzorcu iz priloge 52 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
(5) V tranzitni deklaraciji mora biti vpisana številka skupnega zavarovanja iz registra dovoljenj Carinske uprave.
(6) Organ zavarovanja prekliče dovoljenje, in s tem tudi izdana potrdila na podlagi dovoljenja, če niso več izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
472. člen
(določitev višine skupnega zavarovanja)
(1) Razen v primeru iz drugega odstavka tega člena se skupno zavarovanje določi na način iz četrtega in petega odstavka tega člena, in sicer v višini 100 % uvoznih in drugih dajatev, ki bi lahko bile plačljive pri uvozu. Vendar višina skupnega zavarovanja ne more biti nižja od 1,500.000 tolarjev.
(2) Organ zavarovanja lahko na način iz četrtega in petega odstavka tega člena določi skupno zavarovanje v višini najmanj 30 % uvoznih in drugih dajatev, vendar ne more biti nižja od 1,500.000 tolarjev, ki bi lahko bile plačljive pri uvozu, če:
(a) je udeleženec dve leti redno uporabljal tranzitni postopek s skupnim zavarovanjem;
(b) je v tem času v celoti izpolnjeval svoje finančne obveznosti;
(c) zmanjšano zavarovanje pokriva celoten carinski dolg;
(d) blago ni navedeno v prilogi 54 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
(3) Izjema iz prejšnjega odstavka se lahko razveljavi, če niso več izpolnjeni navedeni pogoji.
(4) Za določitev višine skupnega zavarovanja organ zavarovanja za tedensko obdobje izdela oceno o:
(a) izvedenih prevozih blaga pod carinskim nadzorom;
(b) uvoznih dajatvah upoštevajoč najvišje stopnje, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(5) Ocena iz prejšnjega odstavka se izvede na osnovi komercialnih in finančnih dokumentov zadevne osebe, ki se nanašajo na tranzit blaga v prejšnjem letu. Rezultat se deli z 52.
(6) Za osebe, ki prvič zahtevajo skupno zavarovanje, organ zavarovanja skupaj z upravičencem z metodo vzorčenja določi povprečno vrednost in dajatve za tedenski obseg tranzitnega prometa.
(7) Organ zavarovanja letno preveri višino skupnega zavarovanja, pri čemer upošteva podatke odhodnih organov in po potrebi določi novo višino zavarovanja.
473. člen
(začasna prepoved uporabe skupnega zavarovanja)
(1) Carinska uprava lahko za izvedbo tranzitnega postopka začasno prepove uporabo skupnega zavarovanja, če gre za blago za katerega je Carinska uprava ugotovila, da predstavlja povečano tveganje in obstaja možnost prevar.
(2) Prepoved uporabe iz prejšnjega odstavka sme trajati največ 12 mesecev, ki pa jo lahko Carinska uprava tudi podaljša.
474. člen
(občutljivo blago)
Za občutljivo blago navedeno v prilogi 54 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, veljajo naslednji ukrepi:
(a) v tranzitni deklaraciji se navede tarifna oznaka;
(b) na vseh izvodih tranzitne deklaracije se povprek z rdečo barvo v velikosti najmanj 100X10 mm vpiše zaznamek "OBČUTLJIVO BLAGO";
(c) listi tranzitne deklaracije, ki vsebujejo zaznamek iz prejšnjega odstavka morajo biti vrnjeni odhodnemu organu najkasneje naslednji delovni dan po dnevu, ko sta bili pošiljka in tranzitna deklaracija predložena namembnemu organu. Takoj po predložitvi namembni organ na predpisan način obvesti odhodnega o prejeti pošiljki.
475. člen
(pooblaščene osebe)
(1) Glavni zavezanec ob izstavitvi potrdila o zavarovanju ali kadarkoli kasneje v času veljavnosti potrdila na hrbtni strani imenuje osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje deklaracij za tranzitni postopek v njegovem imenu. Imenovanje se izvede z navedbo priimka in imena pooblaščene osebe ter vzorcem njenega podpisa. Vsak vpis pooblaščene osebe mora glavni zavezanec potrditi s svojim podpisom. Glavni zavezanec lahko prečrta polja potrdila o zavarovanju, ki jih ne bo uporabljal.
(2) Glavni zavezanec lahko vpis pooblaščene osebe na hrbtni strani potrdila kadar koli razveljavi.
476. člen
(pooblaščena oseba)
Oseba vpisana na hrbtni strani potrdila o zavarovanju, ki se predloži odhodnemu organu, velja za pooblaščenega zastopnika glavnega zavezanca.
477. člen
(rok veljavnosti, podaljšanje)
Potrdilo o zavarovanju ne more veljati več kot dve leti. Veljavnost potrdila pa lahko organ zavarovanja enkrat podaljša, vendar za največ dve leti.
478. člen
(odpoved zavarovanja)
(1) V primeru odpovedi instrumenta zavarovanja mora glavni zavezanec vsa potrdila o skupnem zavarovanju, ki jim veljavnost še ni potekla, takoj vrniti organu zavarovanja.
(2) Organ zavarovanja razveljavi dovoljenje o zavarovanju in o tem obvesti carinske organe.
3. pododdelek: pavšalno zavarovanje
479. člen
(pavšalno zavarovanje)
(1) Carinska uprava lahko, upoštevajoč 480. člen te uredbe, dovoli garantu, da predloži instrument zavarovanja za pavšalni znesek 1,500.000 tolarjev, s katerim se zavaruje plačilo uvoznih in drugih dajatev, ki bi lahko bile plačljive v okviru vsakega posameznega tranzitnega postopka, ki se izvaja na njegovo odgovornost, ne glede na to, kdo je glavni zavezanec.
(2) Pavšalno zavarovanje se predloži pri organu zavarovanja.
480. člen
(določitev višine pavšalnega zavarovanja)
(1) Razen v primeru iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena odhodni organ ne sme zahtevati višjega zavarovanja od pavšalnega zneska 1,500.000 tolarjev za tranzitno deklaracijo, ne glede na višino uvoznih in drugih dajatev za blago, ki se prevaža s tranzitno deklaracijo.
(2) Če v posameznih primerih prevoz iz posebnih razlogov predstavlja povečano tveganje in pavšalno zavarovanje v višini 1,500.000 tolarjev zato ne zadostuje, odhodni organ zahteva višje zavarovanje, ki ustreza večkratni vsoti 1,500.000 tolarjev, ki je potrebna za pokritje uvoznih in drugih dajatev za celotno količino blaga, ki se prevaža.
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom se šteje, da prevoz blaga predstavlja povečano tveganje, predvsem v primerih ko gre za blago, za zavarovanje katerega se uporabi skupno zavarovanje in se zanj uporabljajo določbe 473. člena te uredbe.
(4) Pri prevozu blaga, ki je navedeno v prilogi 54 k tej uredbi,se pavšalno zavarovanje zviša, če je količina blaga, ki se prevaža večja kot količina, ki ustreza pavšalnemu znesku 1,500.000 tolarjev. Višina zavarovanja glede na prejšnji stavek se določi z večkratno vsoto 1,500.000 tolarjev, ki je potrebna za zavarovanje količine blaga, ki se prevaža.
(5) V primeru iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena mora glavni zavezanec odhodnemu organu predati ustrezno število kuponov za pavšalno zavarovanje, ki ustreza večkratni vsoti pavšalnega zneska 1,500.000 tolarjev.
481. člen
(več vrst blaga)
(1) Če tranzitna deklaracija poleg blaga, navedenega v seznamu priloge 54 k tej uredbi, zajema tudi drugo blago, potem določbe o pavšalnem zavarovanju veljajo tako, kot če bi bili obe vrsti blaga navedeni v ločenih deklaracijah.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se blago ene izmed teh vrst ne upošteva, če je njegova količina ali vrednost relativno nepomembna.
482. člen
(instrument zavarovanja)
(1) Ko organ zavarovanja sprejme instrument zavarovanja, dobi garant pooblastilo, da v skladu in v okviru pogojev, določenih v instrumentu zavarovanja, potrebni kupon ali kupone za pavšalno zavarovanje izroči osebam, ki nameravajo nastopati v vlogi glavnega zavezanca v tranzitnem postopku, ki se začne pri izbranem odhodnem organu.
(2) Obrazec kupona za pavšalno zavarovanje v okviru pavšalnega zavarovanja mora ustrezati vzorcu v prilogi 55 k tej uredbi, ki je njen sestavni del. Podatke na hrbtni strani vzorca je mogoče navesti tudi v zgornjem delu sprednje strani pred podatki ob izdajatelju; ostali deli besedila ostanejo nespremenjeni.
(3) Garant za vsak kupon za pavšalno zavarovanje jamči do zneska v višini 1,500.000 tolarjev.
(4) Kupon za pavšalno zavarovanje je treba predati odhodnemu organu, ki ga tudi hrani.
483. člen
(izdajanje kuponov za pavšalno zavarovanje)
(1) Garant lahko izdaja kupone za pavšalno zavarovanje, ki:
- veljajo za tranzitni postopek, in sicer za blago, ki ni navedeno v prilogi 54 k tej uredbi;
- se lahko uporabijo za drugo blago kot tisto, navedeno v prvi alinei, vendar le za največ sedem kuponov za pavšalno zavarovanje na prevozno sredstvo v skladu z drugim odstavkom 460. člena te uredbe.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka garant na kuponih za pavšalno zavarovanje, ki jih izdaja, z velikimi tiskanimi črkami diagonalno vpiše "OMEJENA VELJAVNOST - 483. člen uredbe za izvajanje carinskega zakona."
484. člen
(odpoved pavšalnega zavarovanja)
Organ zavarovanja obvesti carinske organe o odpovedi pavšalnega zavarovanja.
4. pododdelek: posamezno zavarovanje
485. člen
(posamezno zavarovanje)
Instrument zavarovanja za posamezni tranzitni postopek se predloži odhodnemu organu, ki določi višino zavarovanja.
5. pododdelek: skupne določbe za 1. do 4. pododdelek
486. člen
(prenehanje obveznosti)
(1) V skladu s v prvim odstavkom 157.g člena carinskega zakona, je garant po preteku roka dvanajstih mesecev od sprejema tranzitne deklaracije oproščen obveznosti iz dane garancije, če ga carinski organi niso obvestili, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen.
(2) Če so carinski organi v roku, navedenem v prejšnjem odstavku, garanta obvestili, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ga morajo obvestiti tudi o tem, da mora plačati ali bo morebiti moral plačati znesek, za katerega jamči v zadevnih tranzitnih postopkih. To obvestilo mora garant prejeti najkasneje v roku treh let po sprejemu tranzitne deklaracije. Če garant ne prejme obvestila v zgoraj navedenem roku, je prav tako oproščen svojih obveznosti iz dane garancije.
6. pododdelek: oprostitev predložitve instrumenta zavarovanja
487. člen
(odločitev organa zavarovanja)
(1) Organ zavarovanja odloči o oprostitvi predložitve instrumenta zavarovanja na podlagi zahtevka iz 488. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek oprostitev predložitve instrumenta zavarovanja ne velja za blago,:
(a) katerega skupna vrednost presega 6,500.000 tolarjev na pošiljko;
(b) ki je navedeno v seznamu blaga v prilogi 56 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, pri katerem obstaja povečano tveganje.
488. člen
(obrazec zahtevka za oprostitev predložitve instrumenta zavarovanja)
Udeleženec mora pisni zahtevek za oprostitev predložitve instrumenta zavarovanja za tranzitne postopke vložiti na obrazcu v prilogi 57 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
489. člen
(obrazec za potrdilo o oprostitvi)
(1) Obrazec za potrdilo o oprostitvi predložitve instrumenta zavarovanja (v nadaljevanju: potrdilo o oprostitvi) mora ustrezati vzorcu v prilogi 58 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
(2) V primeru oprostitve predložitve instrumentov zavarovanja je treba v ustrezni tranzitni deklaraciji navesti potrdilo o tej oprostitvi.
(3) Glavni zavezanec ob izstavitvi potrdila o oprostitvi ali kadarkoli kasneje v času veljavnosti potrdila na hrbtni strani imenuje osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje deklaracij za tranzitni postopek v njegovem imenu. Imenovanje se izvede z navedbo priimka in imena pooblaščene osebe ter vzorcem njenega podpisa. Vsak vpis pooblaščene osebe mora glavni zavezanec potrditi s svojim podpisom. Glavni zavezanec lahko prečrta polja, ki jih ne bo uporabljal.
(4) Glavni zavezanec lahko vpis pooblaščene osebe na hrbtni strani potrdila iz prejšnjega odstavka kadar koli razveljavi.
(5) Vsaka oseba, ki je navedena na hrbtni strani potrdila ooprostitvi, ki se predloži odhodnemu organu, velja za pooblaščenega zastopnika glavnega zavezanca.
(6) Potrdilo o oprostitvi ne more veljati več kot dve leti. Veljavnost potrdila pa lahko organi, ki odobrijo oprostitev,enkrat podaljšajo za največ dve leti.
(7) V primeru razveljavitve oprostitve predložitve instrumentovza zavarovanja mora glavni zavezanec vsa potrdila o oprostitvi, ki jim veljavnost še ni potekla, takoj vrniti organu zavarovanja.
3. oddelek: nepravilnosti; dokazovanje pravilnosti
490. člen
(sprostitev instrumenta zavarovanja)
Če pošiljka ni bila predložena namembnemu organu, se instrumentzavarovanja za tranzitni postopek sprosti šele po plačilu vseh uvoznih dajatev ali najkasneje po preteku treh let, razen če se pristojnim organom dokaže, da je bil tranzitni postopek pravilno zaključen na način iz 491. člena te uredbe.
491. člen
(postopek pri nepredanih pošiljkah)
(1) Če pošiljka ni bila predlo ena namembnemu organu in kraja kršitve ni mogoče določiti, odhodni organ o tem čim prej obvesti glavnega zavezanca, najkasneje pa pred iztekom enajstega meseca po sprejemu tranzitne deklaracije.
(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka je treba navesti predvsem rok, v katerem je treba odhodnemu organu predložiti dokazilo o pravilnosti zaključka tranzitnega postopka. Ta rok znaša mesece po obvestilu iz prejšnjega odstavka. Če se omenjeno dokazilo ne predloži, se po preteku tega roka obračuna vse uvozne dajatve.
492. člen
(dokazila o pravilnosti izvedbe tranzitnega postopka)
Dokazilo o pravilnem zaključku tranzitnega postopka se predloži v skladu s 491. členom te uredbe pristojnim organom, tako da se:
(a) predloži carinski ali komercialni dokument, ki so ga potrdili carinski organi, iz katerega je razvidno, da je bilo blago predloženo pri namembnem organu ali v primerih iz 503. člena te uredbe, pri pooblaščenem prejemniku. Ta dokument mora vsebovati podatke za ugotovitev istovetnosti blaga; ali
(b) predloži carinski dokument, ki ga je izstavila druga država, o prepustitvi blaga v carinski postopek ali prepis ali fotokopijo tega dokumenta. Prepis ali fotokopijo mora overiti organ, ki je potrdil original ali pristojni organ zadevne države ali Republike Slovenije. Dokument mora vsebovati podatke za ugotovitev istovetnosti blaga.
5. PODPOGLAVJE: PREVOZ DOMAČEGA BLAGA PREKO TUJEGA
CARINSKEGA OBMOČJA
493. člen
(prevoz blaga preko tujega carinskega območja)
(1) Prevoz domačega blaga preko tujega carinskega območja se izvrši s tranzitnim postopkom. Za takšno blago se pri odhodnem organu, pri katerem blago začasno izstopa v drugo državo, vloži tranzitna deklaracija. Na tranzitni deklaraciji mora biti v polju 44 zaznamek "PREVOZ DOMAČEGA BLAGA PREKO TUJEGA CARINSKEGA OBMOČJA". Opis blaga v tranzitni deklaraciji mora biti takšen, da nedvoumno omogoča ugotovitev istovetnosti blaga pri ponovnem vstopu v Republiko Slovenijo. Carinski delavec mora pri izstopu blaga pregledati blago in v polju D vpisati, da se dejansko stanje blaga ujema s podatki v tranzitni deklaraciji. Namembni organ pri ponovnem vstopu v Republiko Slovenijo blago sprosti v prost promet na podlagi tranzitne deklaracije in pošlje odhodnemu organu list 5.
(2) Predložitev zavarovanja za prevoz blaga iz prejšnjega odstavka ni potrebno.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za prevoz blaga preko tujega carinskega območja v železniškem prometu uporabi tovorni list CIM ali predajni list TR. V tem primeru se prvi odstavek tega člena uporablja primerno.
6. PODPOGLAVJE: POENOSTAVLJENI POSTOPKI
1. oddelek: Poenostavitve tranzitnega postopka pri
odhodnem in namembnem organu
494. člen
(splošna določba)
(1) Kadar se blago prevaža v tranzitnem postopku, se formalnosti lahko poenostavijo v skladu s tem oddelkom.
(2) Ta oddelek ne velja za blago iz priloge 56 k tej uredbi.
1. pododdelek: formalnosti pri odhodnem organu
495. člen
(pooblaščeni pošiljatelj)
Carinska uprava lahko osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 496. člena te uredbe ter namerava blago prevažati v tranzitnem postopku (v nadaljevanju: pooblaščeni pošiljatelj) dovoli, da to stori brez predložitve blaga in vložitve tranzitne deklaracije za to blago pri odhodnemu organu.
496. člen
(pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega pošiljatelja)
(1) Dovoljenje v skladu s 495. členom te uredbe se izda samo osebam,:
1. ki redno pošiljajo blago;
2. ki z evidencami carinskim organom omogočajo nadzor nad dogajanjem;
3. ki so predložili skupno zavarovanje iz 469. člena te uredbe, kadar je po predpisih o tranzitnem postopku potrebna predložitev zavarovanja;
4. ki niso hudo ali večkrat kršili carinskih ali davčnih predpisov.
(2) Carinska uprava dovoljenje prekliče, če pooblaščeni pošiljatelj ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka ali krši predpise v tem pododdelku ali v dovoljenju.
497. člen
(dovoljenje)
Dovoljenje, ki ga izda Carinska uprava, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
(a) carinski organi, ki so kot odhodni organi pristojni za tranzit;
(b) rok in vse ostale podrobnosti v zvezi s prijavo pošiljke, predvidene za tranzit, ki jo mora opraviti pooblaščeni pošiljatelj pri odhodnemu organu zato, da bi lahko ta pred odpremo blaga po potrebi opravil kontrolo;
(c) rok, v katerem je treba blago predložiti pri namembnemu organu;
(d) potrebni ukrepi za zagotovitev istovetnosti. Carinska uprava lahko določi, da mora pooblaščeni pošiljatelj na prevozna sredstva ali tovorke namestiti vnaprej določene carinske oznake.
498. člen
(posebne določbe za tranzitno deklaracijo)
(1) V dovoljenju se določi, da je polje, ki ga je treba izpolniti na tranzitni deklaraciji za prijavo za tranzitni postopek potrebno:
(a) vnaprej opremiti z žigom carinskega organa in s podpisom carinskega delavca ali
(b) ga mora pooblaščeni pošiljatelj opremiti z odtisom posebnega kovinskega žiga, ki ga odobri Carinska uprava in ustreza vzorcu iz priloge 24 k tej uredbi, odtis tega žiga je na obrazce mogoče vtisniti vnaprej, če tiskanje opravi tiskarna z ustreznim dovoljenjem Carinske uprave.
(2) Pooblaščeni pošiljatelj mora polje C dopolniti z navedbo datuma odpreme in tranzitno deklaracijo opremiti s številko v skladu z določbami v dovoljenju.
(3) Carinska uprava lahko dovoli uporabo drugih obrazcev, ki morajo biti opremljeni z razpoznavnim znakom.
499. člen
(izpolnitev tranzitne deklaracije)
(1) Najkasneje ob odpremi blaga mora pooblaščeni pošiljatelj dopolniti pravilno izpolnjeno tranzitno deklaracijo, s tem da na listih 1 in 4 v polje "Kontrola odhodnega organa" vpiše rok za predložitev blaga namembnemu organu, ukrepe za zagotovitev istovetnosti in zaznamek: "POENOSTAVLJENI POSTOPEK".
(2) Po odpremi je treba list 1 tranzitne deklaracije takoj poslati odhodnemu organu. Carinska uprava lahko v dovoljenju določi, da je treba list 1 tranzitne deklaracije poslati odhodnemu organu takoj, ko je le-ta izpolnjena. Ostali izvodi spremljajo blago v skladu s 451. in 455. do 492. členom te uredbe.
(3) Če odhodni organ ob odpremi pošiljke opravi kontrolo, to vpiše v razdelek "Kontrola odhodnega organa" na listih 1 in 4 tranzitne deklaracije.
500. člen
(veljavnost tranzitne deklaracije)
Pravilno izpolnjena in v skladu s 499. členom te uredbe dopolnjena tranzitna deklaracija ima enako veljavo kot tranzitna deklaracija za običajni tranzitni postopek. Pooblaščeni pošiljatelj, ki je podpisal deklaracijo, postane glavni zavezanec.
501. člen
(oprostitev podpisovanja)
(1) Carinska uprava lahko pooblaščenega pošiljatelja oprosti podpisovanja tranzitnih deklaracij, ki so bile izdelane po postopku elektronske ali avtomatske obdelave podatkov, če so te opremljene z odtisom posebnega žiga, ki ustreza vzorcu iz priloge 24 k tej uredbi. To dovoljenje se izda pod pogojem, da se pooblaščeni pošiljatelj pri Carinski upravi pisno zave e, da bo pri vseh tranzitnih postopkih, pri katerih bo uporabljal tranzitne deklaracije z odtisom posebnega žiga, nastopal kot glavni zavezanec.
(2) Tranzitne deklaracije, izdelane v skladu s prejšnjim odstavkom, morajo v polju, predvidenem za podpis glavnega zavezanca vsebovati zaznamek "OPROŠČENO PODPISA":
502. člen
(obveznosti pooblaščenega pošiljatelja)
(1) Pooblaščeni pošiljatelj mora:
1. upoštevati carinske predpise predvsem pa določbe tega oddelka uredbe ter pogoje za izvajanje poenostavitve, določene v dovoljenju;
2. varno hraniti posebni žig ali obrazce, opremljene z odtisom žiga odhodnega organa ali odtisom posebnega žiga.
(2) Pri zlorabi obrazcev, ki so vnaprej opremljeni z odtisom žiga odhodnega organa ali odtisom posebnega žiga, je pooblaščeni pošiljatelj, ne glede na to, kdo je zlorabil obrazce in ne glede na morebitno kazensko odgovornost, odgovoren za plačilo uvozni in drugih dajatev, ki jih je za blago, ki se prevaža s temi obrazci, potrebno plačati, če carinskim organom ne doka e, da je izvedel vse ukrepe, navedene v 2. točki prejšnjega odstavka.
2. pododdelek: formalnosti pri namembnem organu
503. člen
(pooblaščeni prejemnik)
(1) Carinska uprava lahko dovoli, da blaga, ki se prevaža v tranzitnem postopku, ni potrebno predložiti namembnemu organu, če je namenjeno osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 504. člena te uredbe (v nadaljevanju: pooblaščeni prejemnik) in ima ustrezno dovoljenje, ki ga izda Carinska uprava.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka glavni zavezanec za tranzitni postopek svoje obveznosti iz prvega odstavka 125. člena carinskega zakona izpolni takrat, ko je izvode tranzitne deklaracije, ki so spremljali blago, ter blago v nespremenjenem stanju predal pooblaščenemu prejemniku v predpisanem roku v njegovem podjetju ali na kraju, ki je natančneje določen v dovoljenju in če so bili upoštevani ukrepi za zagotavljanje istovetnosti.
(3) Za vsako pošiljko, ki je bila predana v skladu s prejšnjim odstavkom pooblaščeni prejemnik na zahtevo prevoznika izstavi potrdilo, s katerim potrjuje, da je prejel tranzitno deklaracijo in blago.
504. člen
(pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega prejemnika)
(1) Dovoljenje iz prešnjega člena izda Carinska uprava samo osebam, ki:
1. redno prejemajo blago po tranzitnem postopku;
2. z evidencami carinskim organom omogočajo nadzor nad poslovanjem;
3. niso hudo ali večkrat kršile carinskih ali davčnih predpisov.
(2) Carinska uprava lahko dovoljenje razveljavi, če pooblaščeni pošiljatelj ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka ali krši predpise v tem pododdelku ali v dovoljenju.
505. člen
(dovoljenje)
(1) Dovoljenje, ki ga izda Carinska uprava, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. carinski organi, ki so kot namembni organi pristojni za nadzor nad pošiljkami, ki jih prejema pooblaščeni prejemnik;
2. rok in način obveščanja namembnega organa o prispetju pošiljke zaradi morebitnih ukrepov carinskega nadzora.
(2) Razen v primerih iz 507. člena te uredbe lahko Carinska uprava v dovoljenju določi, da pooblaščeni prejemnik lahko razpolaga s prejetim blagom, brez sodelovanja namembnega organa.
506. člen
(obveznosti pooblaščenega prejemnika)
(1) O pošiljkah, ki so prispele k pooblaščenemu prejemniku ali na drug kraj, ki je naveden v dovoljenju, mora pooblaščeni prejemnik:
1. takoj in na način, ki je določen v dovoljenju, obvestiti namembni organ o morebitnih prese kih, primanjkljajih, zamenjavah ali drugih nepravilnostih ter o poškodovanih carinskih oznakah,
2. namembnemu organu takoj poslati izvode tranzitne deklaracije, ki je spremljala blago, in hkrati tudi navesti datum prispetja in stanje nameščenih carinskih oznak.
(2) Namembni organ v izvode tranzitne deklaracije vnese predvidene zaznamke.
3. pododdelek: Omejitve pri poenostavitvah
tranzitnega postopka
507. člen
(omejitve za posamezne vrste blaga)
Za posamezne vrste blaga lahko Carinska uprava omeji poenostavitev formalnosti iz 495. člena oziroma 503. člena te uredbe.
508. člen
(CIM, predajni list TR)
(1) Če oprostitev predložitve deklaracije za tranzitni postopek pri odhodnem organu velja za blago, ki se prevaža v skladu s 509. do 537. členom te uredbe s tovornim listom CIM ali predajnim listom TR, carinski organi določijo potrebne ukrepe za zagotovitev označitve listov 1, 2 in 3 tovornega lista CIM ali listov 1, 2 in 3A predajnega lista TR s kratico TSI.
(2) Če je blago, ki se prevaža v skladu s 509. do 537. členom te uredbe namenjeno pooblaščenemu prejemniku, lahko Carinska uprava ne glede na drugi odstavek 503. člena in 2. točko prvega odstavka 506. člena te uredbe določi, da liste 1, 2 in 3 tovornega lista CIM ali liste 1, 2 in 3A predajnega lista TR namembnemu organu neposredno predloži železniška družba ali prevozno podjetje.
2. oddelek: poenostavitve formalnosti pri prevozu
blaga v železniškem prevozu
1. pododdelek: splošne določbe
509. člen
(poenostavitev v elezniškem prevozu)
Če se blago prevaža v tranzitnem postopku, se ustrezne formalnosti za prevoz blaga, ki ga opravljajo v Republiki Sloveniji registrirani izvajalci železniških prevoznih storitev (v nadaljevanju: izvalaci železniških prevoznih storitev), na osnovi mednarodnega tovornega lista CIM, poenostavijo v skladu s 510. do 521. in 537. členom te uredbe.
510. člen
(tranzitna deklaracija v elezniškem prevozu)
Tovorni list CIM velja za blago, ki se prevaža v tranzitnem postopku, kot tranzitna deklaracija.
511. člen
(železniške evidence pošiljk)
Izvajalci elezniških prevoznih storitev dajejo evidence, ki se vodijo pri centralni obračunski slu bi, na razpolago carinskim organom v kontrolne namene.
512. člen
(carinski zavezanec v elezniškem prevozu)
(1) Izvalaci železniških prevoznih storitev, ki prevzamejo na prevoz blago, ki ga spremlja tovorni list CIM, ki velja kot tranzitna deklaracija, so glavni zavezanec za tak tranzitni postopek.
(2) Izvajalec železniških prevoznih storitev je glavni zavezanec za tranzitni postopek za pošiljke, ki vstopijo na carinsko območje, in so jih na prevoz prevzele tuje železnice.
513. člen
(označevanje pošiljk)
(1) Izvajalec železniških prevoznih storitev poskrbi za označitev pošiljk v tranzitnem postopku, z nalepko na tovornem listu CIM, ki ustreza vzorcu iz priloge 59 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
(2) Nalepko je treba nalepiti na tovorni list CIM in pri zaprtem tovoru na vagon, v ostalih primerih pa na tovorek oziroma tovorke.
(3) Nalepka iz prvega odstavka tega člena se lahko nadomesti z
odtisom žiga v zeleni barvi z narisanim piktogramom iz priloge 59
k tej uredbi.
514. člen
(sprememba prevozne pogodbe)
(1) Pri spremembi prevozne pogodbe, zaradi katere:
(a) se prevoz, ki bi se moral končati zunaj carinskega območja, konča v njem, ali
(b) se prevoz, ki bi se moral končati na carinskem območju, konča zunaj njegasme izvajalec železniških prevoznih storitev spremenjeno prevozno pogodbo izpolniti le s predhodnim dovoljenjem odhodnega organa.
(2) V vseh ostalih primerih lahko iIzvajalec železniških prevoznih storitev izpolni spremenjeno prevozno pogodbo, o spremembi pa nemudoma obvestijo odhodni organ.
515. člen
(postopek pri odhodnem organu)
(1) Če se prevoz v tranzitnem postopku začne na carinskem območju in naj bi se v njem tudi končal, se tovorni list CIM predloži odhodnemu organu.
(2) Odhodni organ v polje, namenjeno za carinski organ, v listih 1, 2 in 3 tovornega lista CIM jasno vpiše kratico "TSI", ki se potrdi z žigom odhodnega organa.
(3) Vsi izvodi tovornega lista CIM se vrnejo udeležencu.
(4) Naloge namembnega organa izvršuje tisti carinski organ, na katerega območju le i namembna elezniška postaja. Če je blago na vmesni postaji sproščeno v prost promet ali je zanj uveden drug carinski postopek, naloge namembnega organa prevzame tisti carinski organ, na katerega območju le i ta postaja.
(5) Zaradi izvajanja kontrole tranzitnega postopka v skladu s 511. členom te uredbe mora izvajalec železniške prevozne storitve dati v skladu z njihovim dogovorom carinskim organom na razpolago vse tovorne liste CIM.
516. člen
(zalivkanje vozil)
Če ukrepi, ki jih sprejme izvajalec železniške prevozne storitve za zagotovitev istovetnosti blaga, zadoščajo, odhodni organ na prevozna sredstva ali tovorke ne namešča zalivk.
517. člen
(postopek pri namembnem organu)
(1) V primerih iz petega odstavka 515. člena te uredbe izvajalec železniške prevozne storitve predloži namembnemu organu list 2 in 3 tovornega lista CIM.
(2) Namembni organ vrne izvajalcu železniške prevozne storitve list 2 tovornega lista CIM takoj potem, ko vanj vnese zaznamek, list 3 pa obdr i.
518. člen
(prevoz, ki se konča zunaj carinskega območja)
(1) Če se prevoz začne na carinskem območju in naj bi se končal zunaj njega, veljata 515. in 516. člen te uredbe.
(2) Naloge namembnega organa prevzame tisti carinski organ, na katerega območju le i mejna elezniška postaja, preko katere pošiljka zapusti carinsko območje.
(3) Pri namembnem organu niso potrebne nobene formalnosti.
519. člen
(prevoz, ki se konča na carinskem območju)
(1) Če se prevoz začne zunaj carinskega območja in naj bi se na njem končal, prevzame naloge odhodnega organa carinski organ, na katerega območju le i mejna elezniška postaja, preko katere pošiljka vstopa v carinsko območje.
(2) Pri odhodnem organu niso potrebne nobene formalnosti.
(3) Nalogo namembnega organa prevzame tisti carinski organ, na katere območju le i namembna elezniška postaja. Pri namembnem organu je treba opraviti postopke, predvidene v 517. členu te uredbe.
(4) Če pa je blago na vmesni postaji sproščeno v prost promet ali je zanj uveden drug carinski postopek, nalogo namembnega organa prevzame tisti carinski organ, na katerega območju le i ta postaja. Ta carinski organ žigosa lista 2 in 3 in dodatno kopijo lista 3, ki ga predloži izvajalec železniških prevoznih storitev in jih opremi z naslednjo oznako: "OCARINJENO." Ta organ nemudoma vrne lista 2 in 3 izvajalcu železniških prevoznih storitev, po tem, ko jih je žigosal in zadržal dodatno kopijo lista 3.
(5) Postopek naveden v prejšnjem odstavku ne velja za trošarinske izdelke navedene v zakonu o trošarinah.
(6) Za postopke navedene v četrtem odstavku tega člena ima nadzorni carinski organ namembne postaje pravico preveriti navedbe, ki jih je na liste 2 in 3 vnesel carinski organ pristojen za nadzor vmesne postaje.
520. člen
(prevoz preko carinskega območja)
(1) Če se prevoz začne zunaj carinskega območja in naj bi se tudi končal zunaj njega, potem naloge odhodnega in namembnega organa prevzamejo carinski organi, navedeni v prvem odstavku 519. člena oziroma v drugem odstavku 518. člena te uredbe.
(2) Pri odhodnem in namembnem organu niso potrebne nobene formalnosti.
521. člen
(domače blago)
V primerih iz 519. in 520. člena te uredbe se to blago šteje za carinsko blago.
2. pododdelek: določbe, ki se nanašajo na blago, ki se
prevaža v velikih zabojnikih
522. člen
(prevoz v velikih zabojnikih)
Če se blago prevaža v tranzitnem postopku, se poenostavijo ustrezne formalnosti v skladu s 523. do 537. členom te uredbe za prevoz blaga v velikih zabojnikih, ki ga za izvajalce železniških prevoznih storitev opravljajo prevozna podjetja na osnovi predajnega lista TR. Takšen prevoz lahko razen železniškega prevoza zajema tudi druge vrste prevoza od odhodne železniške postaje do namembne železniške postaje.
523. člen
(definicije)
Pri izvajanju tega pododdelka imajo izrazi naslednji pomen:
1. "prevozno podjetje": podjetje, ki so ga ustanovile Izvajalci železniških prevoznih storitev za prevoz blaga v velikih zabojnikih ob uporabi predajnih listov TR in katerega družbenik je železniška družba;
2. "veliki zabojnik": zabojnik opredeljen v skladu s 7. točko 338. člena te uredbe.
- z lastnostmi, ki omogočajo učinkovito namestitev zalivk; to pa velja le v primerih, ko je potrebno plombiranje v skladu s 531. členom te uredbe;
- takšnih dimenzij, da znaša površina dna med štirimi zunanjimi koti najmanj 7 m2;
3. "predajni list TR": ob sklenitvi prevozne pogodbe izdani list, na osnovi katere prevozno podjetje prevaža enega ali več velikih zabojnikov v mednarodnem prometu od pošiljatelja do prejemnika. Vsak predajni list TR ima zaradi razlikovanja v desnem zgornjem kotu serijsko številko. Številka je sestavljena iz osmih številk, pred katerimi sta črki TR.
Predajni list TR je sestavljen iz naslednjih listov po številčnem zaporedju:
- št. 1: list za upravo prevoznega podjetja;
- št. 2: list za predstavnika prevoznega podjetja na namembni železniški postaji;
- št. 3A: list za carinski organ;
- št. 3B: list za prejemnika;
- št. 4: list za upravo prevoznega podjetja;
- št. 5: list za predstavnika prevoznega podjetja na odhodni železniški postaji;
- št. 6: list za pošiljatelja.
Vsi listi predajnega lista TR, razen lista 3A, morajo imeti na desni strani 4 cm širok, zelen rob;
4. "dokazilo za velike zabojnike", v nadaljevanju "dokazilo": predajnemu listu TR priložena listina, ki je njen sestavni del in s katero se prevaža več velikih zabojnikov od iste odhodne železniške postaje do iste namembne železniške postaje, pri katerih je treba opraviti carinske formalnosti.
Dokazilo se izda v enakem številu izvodov kot predajni list TR, na katero se nanaša:
Število dokazil je treba vnesti v polje, ki je namenjeno za navedbo števila dokazil, v desnem zgornjem kotu predajnega lista TR.
V zgornjem desnem kotu vsakega dokazila je treba vpisati serijsko številko pripadajočega predajnega lista TR.
5. "najbližja ustrezna žlezniška postaja" kraju nakladanja ali razkladanja najbližja železniška postaja ali terminal pri kateri se lahko pretovorijo zabojniki navedeni v 2. točki tega člena.
524. člen
(predajni list TR kot tranzitna deklaracija)
Predajni list TR, ki ga uporabljajo prevozna podjetja, velja za blago, ki se prevaža v tranzitnem postopku kot tranzitna deklaracija.
525. člen
(evidence)
(1) Prevozno podjetje mora evidence, ki se vodijo pri centralni obračunski službi, dati na voljo carinskim organom zaradi kontrol.
(2) Prevozno podjetje mora carinskim organom na njihovo zahtevo posredovati vse dokumente, evidence ali informacije, ki so povezane z opravljenimi ali tekočimi pošiljkami in ki jih ti organi po lastni presoji potrebujejo.
(3) V primerih, v katerih v skladu s 524. členom te uredbe predajni listi TR veljajo kot tranzitne deklaracije ali tranzitni dokumenti, prevozno podjetje ali njegov zastopnik obvesti:
(a) namembni organ, če prejme list 1 predajnega lista TR brez zaznamka;
(b) odhodni organ, če ni dobil nazaj list 1 predajnega lista TR in prevozno podjetje ne more ugotoviti, če je bila določena pošiljka pri namembnem organu predložena v skladu s predpisi ali če je pošiljka v primerih v skladu s 533. členom te uredbe zapustila carinsko območje.
526. člen
(železnica kot glavni zavezanec)
(1) Izvajalci železniških prevoznih storitev so glavni zavezanec za pošiljke, ki jih prevzamejo na prevoz.
(2) Izvajalci železniških prevoznih storitev so glavni zavezanec za trenzitni postopek za pošiljke iz 522. člena te uredbe, ki vstopijo na carinsko območje, in so jih na prevoz prevzele tuje železnice.
527. člen
(prevoz, ki ne poteka v železniškem prometu)
Če je med prevozom, ki ne poteka v železniškem prometu, do odhodne železniške postaje ali od namembne železniške postaje, potrebno opraviti carinske formalnosti, je v posamezni predajni list TR dovoljeno vpisati le en veliki zabojnik.
528. člen
(označitev prevozov)
(1) Prevozno podjetje poskrbi za označitev prevozov, ki potekajo po tranzitnem postopku, z nalepkami s piktogramom, ki je prikazan v vzorcu v prilogi 59 k tej uredbi. Nalepko je treba nalepiti na predajni list TR ter na velike zabojnike.
(2) Nalepka navedena v prejšnjem odstavku se lahko nadomesti z odtisom žiga v zeleni barvi z narisanim piktogramom iz priloge 59 k tej uredbi.
529. člen
(sprememba prevozne pogodbe)
(1) Pri spremembi prevozne pogodbe, zaradi katere:
(a) se prevoz, ki bi se moral končati zunaj carinskega območja, konča na njem, ali
(b) se prevoz, ki bi se moral končati na carinskem območju, konča zunaj njega, sme prevozno podjetje spremenjeno prevozno pogodbo izpolniti le s predhodnim dovoljenjem odhodnega organa.
(2) V vseh ostalih primerih lahko prevozno podjetje izpolni spremenjeno prevozno pogodbo, o spremembi pa nemudoma obvesti odhodni organ.
530. člen
(predložitev predajnega lista TR odhodnemu organu)
(1) Če se prevoz v tranzitnem postopku začne na carinskem območju, in naj bi se na njem tudi končal, se predajni list TR predloži odhodnemu organu.
(2) Odhodni organ v polje, namenjeno za carino, v listu 2, 3A in 3B predajnega lista TR razločno vnese kratico TSI. Kratica "TSI" se potrdi z žigom odhodnega organa.
(3) Vsi izvodi predajnega lista TR se vrnejo udeležencu.
(4) Predajni list TR za blago, navedeno v drugem odstavku tega člena, je treba predložiti tistemu namembnemu organu, pri kateremu se blago predloži za carinski postopek sprostitve v prost promet ali za drug carinski postopek.
531. člen
(zagotavljanje istovetnosti blaga)
Istovetnost blaga se zagotavlja v skladu s 458. členom te uredbe. Z ozirom na ukrepe, ki jih sprejema Slovenska železnica za zagotovitev istovetnosti blaga, odhodni organ na velike zabojnike načeloma ne namešča plomb. Če pa se zabojnik plombirajo, potem se to vpiše v polje za carinske zaznamke v listih 3A in 3B predajnega lista TR.
532. člen
(predložitev listov 1,2,in 3A predajnega lista TR namembnemu organu)
(1) V primerih iz četrtega odstavka 530. člena te uredbe prevozno podjetje namembnemu organu predloži liste 1, 2 in 3A predajnega lista TR.
(2) Namembni organ vrne lista 1 in 2 prevoznemu podjetju takoj, ko je vanju vnesla zaznamek in obdrži list 3A.
533. člen
(začetek prevoza na carinskem območju)
(1) Če se prevoz začne na carinskem območju in naj bi se končal zunaj njega, veljajo 530. in 531. člen te uredbe.
(2) Nalogo namembnega organa prevzame tisti carinski organ, na območju katerega leži mejna železniška postaja, preko katere pošiljka zapusti carinsko območje.
(3) Pri namembnem organu niso potrebne nobene formalnosti.
534. člen
(začetek prevoza zunaj carinskega območja)
(1) Če se prevoz začne zunaj carinskega območja in naj bi se končal na njem, naloge odhodnega organa prevzame carinski organ, na območju katerega leži mejna železniška postaja, preko katere pošiljka vstopa v carinsko območje. Pri odhodnem organu niso potrebne nobene formalnosti.
(2) Nalogo namembnega organa prevzame tisti carinski organ, pri katerem se predloži blago.
(3) Pri namembnem organu je treba opraviti formalnosti, predvidene v 532. členu te uredbe.
535. člen
(začetek in zaključek prevoza zunaj carinskega območja)
(1) Če se prevoz začne zunaj carinskega območja in naj bi se tudi končal zunaj carinskega območja, potem nalogo odhodnega in namembnega organa prevzamejo carinski organi, navedeni v prvem odstavku 534. člena in v drugem odstavku 533. člena te uredbe.
(2) Pri odhodnem in namembnem organu niso potrebne nobene formalnosti.
3. pododdelek: ostale določbe
536. člen
(nakladnica)
(1) Če so tovornemu listu CIM ali predajnemu listu TR prilo ene nakladnice, zanje veljata drugi odstavek 451. in 455. do 457. člen te uredbe. Število prilo enih nakladnic se vpiše v polje za navedbo prilog v tovornem listu CIM ali predajnemu listu TR. V nakladnice je poleg tega treba vnesti številko voza, na katerega se nanaša tovorni list CIM ali, če je primerno, številko velikega zabojnika, ki vsebuje blago.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka so nakladnice, ki so prilo ene tovornemu listu CIM ali predajnemu listu TR njun sestavni del in imajo enak pravni učinek.
(3) Originali nakladnic morajo vsebovati zaznamek odhodne železniške postaje.
4. pododdelek: obseg običajnih in poenostavljenih postopkov
537. člen
(uporaba običajnih postopkov)
(1) V primerih, ko se blago prevaža v tranzitnem postopku, uporaba 509. do 536. člena te uredbe ne izključuje mo nosti uporabe postopkov, navedenih v 451. in 455. do 492. členu te uredbe. V vsakem primeru pa veljata 511. in 528. člen te uredbe.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je pri izpolnjevanju tovornega lista CIM ali predajnega lista TR v polju za navedbo prilog potrebno razločno vpisati podatek o uporabljenih tranzitnih deklaracijah. Ta podatek mora vsebovati vrsto listine, naziv carinskega organa, ki jo je izdal, ter datum in registrsko številko vsake uporabljene tranzitne deklaracije.
(3) Če se tranzitni postopek izvaja s predajnim listom TR v skladu s 522. do 535. členom te uredbe, se za uporabljeni tovorni list CIM ne uporabljata prvi in drugi odstavek tega člena in 509. do 521. člen te uredbe. V tovornem listu CIM se v polju za priloge vidno navede sklicevanje na predajni list TR. Ta zaznamek mora vsebovati navedbo "Predajni list TR", ki ji sledi serijska številka.
7. PODPOGLAVJE: DOLOČBE ZA POSEBNE VRSTE PREVOZA
538. člen
(tranzitni postopek pri cevovodih in električnih vodih)
(1) Tranzitni postopek pri prenosu blaga po cevovodih se opravi v skladu z drugim do šestim odstavkom tega člena.
(2) Za blago, ki se prevaža po cevovodu, se začne tranzitni postopek ob vstopu na carinsko območje, če pride blago nanj po cevovodu, ali ob vstopu v cevovod, če se blago e nahaja na carinskem območju.
(3) Glavni zavezanec za blago iz prejšnjega odstavka, je upravljalec cevovoda.
(4) Upravljalec cevovodov je tudi prevoznik.
(5) Tranzitni postopek je opravljen, ko blago, ki se prevaža pocevovodu, prispe v objekte prejemnikov ali razdelilno omre je prejemnika in se to ustrezno vpiše v poslovno dokumentacijo.
(6) Podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga v skladu s tem členom, morajo voditi evidence in carinskim organom omogočiti tudi kontrolo poslovne dokumentacije.
(7) Za prenos elektrike po vodih se primerno uporabljajo drugi do šesti odstavek tega člena.
8. PODPOGLAVJE: PREVOZ V POSTOPKIH Z ZVEZKOM
TIR ALI ATA
539. člen
(uporaba zvezkov TIR ali ATA)
(1) Zvezek TIR oziroma zvezek ATA se lahko uporablja kot tranzitna deklaracija za prevoz carinskega blaga preko carinskega območja ali od enega do drugega kraja na carinskem območju v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi.
(2) Za blago, za katero se za prevoz blaga iz prejšnjega odstavka uporablja zvezek TIR in ATA, ne velja zavarovanje iz 359. člena te uredbe.
5. POGLAVJE: DRUGE CARINSKO DOVOLJENE RABE
ALI UPORABE
1.PODPOGLAVJE: PROSTE CARINSKE CONE
1. oddelek: splošna določba
540. člen
(ukrepi trgovinske politike)
Kadar predpisi, ki uvajajo ukrepe trgovinske politike določajo, da se ukrepi trgovinske politike uporabijo:
(a) pri sprostitvi blaga v prost promet, se ti ukrepi ne uporabijo za blago, ki je vnešeno v prosto carinsko cono dokler to blago ostane v coni, razen če je to blago v prosti carinski coni sproščeno v prost promet;
(b) pri vnosu blaga na carinsko območje, se ti ukrepi uporabijo tudi, ko je carinsko blago vnešeno v prosto carinsko cono;
(c) pri izvozu blaga, se ti ukrepi uporabijo, ko je domače blago iz proste carinske cone izvoženo iz carinskega območja. To blago je predmet carinskega nadzora.
2. oddelek: ustanovitev proste carinske cone
1. pododdelek: splošna določba
541. člen
(vložnik zahtevka za ustanovitev proste carinske cone)
Pravna oseba s sedežem na carinskem območju lahko predlaga, da se del carinskega območja določi kot prosta carinska cona.
2. pododdelek: soglasje vlade
542. člen
(zahtevek)
(1) Postopek za ustanovitev proste carinske cone se začne na podlagi pisnega zahtevka za pridobitev soglasja vlade iz prvega odstavka 128. člena carinskega zakona.
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vse podatke potrebne za odločitev o ekonomski utemeljenosti proste carinske cone, o možnostih za izvajanje carinskega nadzora nad poslovanjem proste carinske cone, predvsem pa mora vsebovati podatke o:
1. vložniku zahtevka;
2. dejavnostih, ki naj bi se opravljale v prosti carinski coni;
3. lokaciji in obsegu proste carinske cone, skupaj z uradnim izvlečkom iz prostorske dokumentacije;
4. organizaciji in načinu poslovanja proste carinske cone;
5. roku, v katerem bodo uporabniki začeli poslovati v prosti carinski coni;
6. vseh drugih dejstvih, ki so pomembna za odločitev o zahtevku.
(3) Zahtevku iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti vse dokumente, ki so potrebni za preverjanje podatkov, ki so navedeni v zahtevku.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se uporabijo tudi, kadar ustanovitelj zahteva spremembo obsega ali lokacije proste carinske cone.
543. člen
(pristojnost za vložitev zahtevka in postopek v zvezi z njim)
(1) Zahtevek iz prejšnjega člena vložnik skupaj s potrebno dokumentacijo vloži pri ministrstvu, pristojnem za gospodarske odnose s tujino.
(2) Ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino preveri, ali je zahtevek popoln. Če zahtevek ni popoln, zahteva od vložnika zahtevka, da ga dopolni, če pa je popoln, ga nemudoma pošlje v mnenje ministrstvu, pristojnemu za finance in Carinski upravi. Po potrebi se za mnenje lahko zaprosijo tudi druga ministrstva in službe.
(3) Če o zahtevku ni mogoče odločiti na podlagi razpoložljivih podatkov iz zahtevka, mora vložnik le-tega na zahtevo organov iz prejšnjega odstavka dopolniti.
544. člen
(predlog sklepa o soglasju vlade)
(1) Vlada odloči o soglasju na podlagi predloga, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarske odnose s tujino na podlagi:
1. popolnega zahtevka vložnika,
2. mnenja organov iz drugega odstavka prejšnjega člena; mnenje Carinske uprave mora vsebovati tudi podatke o dosedanjem poslovanju vložnika zahtevka pri izvajanju carinskih predpisov,
3. ocene o gospodarski utemeljenosti ustanovitve proste carinske cone z vidika gospodarskega razvoja države ter
4. skladnosti dejavnosti, ki naj bi se opravljala v prosticarinski coni, s prostorsko dokumentacijo.
(2) Predlog iz prejšnjega odstavka za izdajo soglasja za ustanovitev proste carinske cone mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 542. člena te uredbe, pogoje pod katerimi se dovoli ustanovitev proste carinske cone kakor tudi pogoje, ki jih mora ustanovitelj cone zagotoviti za delo carinske službe v prosti carinski coni.
(3) Predlog iz prvega odstavka tega člena za zavrnitev ali zavrženje zahtevka mora biti obrazložen.
545. člen
(vsebina soglasja vlade)
Soglasje vlade mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. o vložniku zahtevka;
2. o dovoljenih dejavnostih v prosti carinski coni;
3. o morebitnih posebnih pogojih, ki jih mora ustanovitelj proste carinske cone izpolnjevati za opravljanje dejavnosti v prosti carinski coni;
4. o lokaciji in obsegu proste carinske cone;
5. vse druge podatke, ki so pomembni za poslovanje proste carinske cone in preverjanje izpolnjevanja pogojev;
6. o roku za vložitev zahtevka za izdajo odločbe Carinske uprave iz 129.a člena carinskega zakona.
546. člen
(sprememba soglasja vlade)
(1) Postopek za pridobitev soglasja vlade je treba izpeljati tudi, kadar:
1. hoče ustanovitelj proste carinske cone:
(a) spremeniti obseg že odobrene proste carinske cone;
(b) določiti nove dejavnosti, ki se bodo opravljale v že odobreni prosti carinski coni;
(c) spremeniti lokacijo odobrene proste carinske cone;
2. k pogodbi ali drugemu aktu o ustanovitvi proste carinske cone pristopi nov pogodbenik kot soustanovitelj;
3. prosto carinsko cono prevzame drug ustanovitelj.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora ustanovitelj proste carinske cone poleg podatkov iz 542. člena te uredbe zahtevku priložiti tudi podatke o dosedanjem poslovanju proste carinske cone ter kopije prvotnega soglasja za ustanovitev, dotedanjih sprememb soglasja ter kopije prvotne odločbe Carinske uprave z vsemi spremembami.
3. pododdelek: odločba Carinske uprave iz 129.a člena
carinskega zakona
547. člen
(zahtevek)
(1) Po pridobitvi soglasja vlade mora ustanovitelj proste carinske cone, v roku, ki je določen v soglasju vlade pri Carinski upravi vložiti zahtevek za izdajo odločbe iz 129.a člena carinskega zakona.
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v prosti carinski coni ter zagotovljeni pogoji za delo carinskih organov v coni.
548. člen
(vsebina odločbe Carinske uprave)
Odločba Carinske uprave mora vsebovati podatke o:
1. ustanovitelju;
2. soglasju vlade;
3. dovoljenih dejavnostih;
4. pogojih, ki jih mora izpolnjevati ustanovitelj za opravljanje posameznih dejavnosti;
5. tem, ali bo dejavnosti v prosti carinski coni opravljal sam, ali pa bo uporabnikov več;
6. pogojih, ki jih mora ustanovitelj zagotavljati za delo carinske službe;
7. roku, v katerem morajo ustanovitelj oziroma uporabniki proste carinske cone začeti s poslovanjem;
8. obveznostih ustanovitelja v skladu s 130. členom carinskega zakona in 553. členom te uredbe.
549. člen
(sprememba odločbe)
(1) Ne glede na 6.d člen carinskega zakona, je treba postopek za spremembo odločbe Carinske uprave v skladu s tem pododdelkom izpeljati tudi, kadar:
1. hoče ustanovitelj proste carinske cone:
(a) spremeniti obseg že odobrene proste carinske cone;
(b) določiti nove dejavnosti, ki se bodo opravljale v že odobreni prosti carinski coni;
(c) spremeniti lokacijo odobrene proste carinske cone;
2. k pogodbi ali drugemu aktu o ustanovitvi proste carinske cone pristopi nov pogodbenik kot soustanovitelj;
3. prosto carinsko cono prevzame drug ustanovitelj.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora ustanovitelj cone poleg podatkov iz drugega odstavka 547. člena te uredbe zahtevku priložiti tudi podatke o dosedanjem poslovanju proste carinske cone ter kopije soglasja za ustanovitev proste carinske cone in prvotne odločbe Carinske uprave vključno z vsemi spremembami.
4.pododdelek: razveljavitev soglasja vlade in odločbe
Carinske uprave po uradni dolžnosti
550. člen
(pogoji za razveljavitev soglasja vlade)
Pogoji za razveljavitev soglasja za ustanovitev proste carinske cone iz tretjega odstavka 128. člena carinskega zakona se štejejo za izpolnjene tudi, če je Carinska uprava razveljavila odločbo iz 129.a člena carinskega zakona.
551. člen
(obravnavanje blaga v prosti carinski coni v primeru razveljavitve ali delne razveljavitve soglasja vlade ali odločbe Carinske uprave)
V primeru, da Carinska uprava v celoti ali delno razveljavi
odločbo iz 129.a člena carinskega zakona ali vlada izda sklep o delni ali celotni razveljavitvi soglasja za ustanovitev proste carinske cone, velja za zaloge blaga v prosti carinski coni na dan vročitve odločbe oziroma sklepa o razveljavitvi, kot da bi bilo to blago vnešeno ali ponovno vnešeno na preostalo carinsko območje.
3. oddelek: izvajanje carinskega nadzora v
prosti carinski coni
1. pododdelek: splošno
552. člen
(pristojnost za carinski nadzor)
Za izvajanje carinskega nadzora je pristojen carinski organ, ki je krajevno pristojen glede na območje, na katerem leži prosta carinska cona.
553. člen
(nadzor proste carinske cone in neposredne okolice)
(1) Prosta carinska cona, razen odprte proste carinske cone iz 130.a člena carinskega zakona, mora biti v skladu z navodili Carinske uprave ograjena tako, da omogoča carinski nadzor v prosti carinski coni in izven nje ter onemogoča, da bi bilo blago nezakonito iznešeno iz proste carinske cone.
(2) Carinski nadzor mora biti zagotovljen tudi v šestmetrskem pasu ob zunanji strani ograje proste carinske cone.
554. člen
(soglasje za posege v prostor ali gradnjo objektov)
(1) Pisni zahtevek za izdajo soglasja za posege v prostor ali gradnjo objektov v prosti carinski coni iz četrtega odstavka 130. člena carinskega zakona mora poleg splošnih podatkov o prosti carinski coni in vložniku zahtevka vsebovati navedbo dejavnosti, za katere naj bi se objekt uporabljal, vse ostale podatke, ki omogočajo carinskemu organu odločitev o zahtevku ter sestavine, določene s predpisi o urejanju prostora in graditvi.
(2) Carinski organ izda soglasje iz prejšnjega odstavka potem, ko ugotovi, da zahtevana gradnja ali poseg v prostor ne bo oviral izvajanja carinskega nadzora v prosti carinski coni.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata tudi v primeru obnove objektov v prosti carinski coni, če je po predpisih o graditvi objektov treba za takšno obnovo pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
555. člen
(carinska kontrola)
Carinski organi izvajajo carinsko kontrolo iz drugega odstavka 130.b člena in prvega odstavka 130.c člena carinskega zakona občasno oziroma kadarkoli sumijo, da so kršeni predpisi o poslovanju v prosti carinski coni.
2. pododdelek: dejavnosti v coni in odobritev evidenc
556. člen
(predložitev evidenc uporabnika)
Šteje se, da je uporabnik obvestil carinski organ o nameravanem opravljanju dejavnosti v prosti carinski coni v skladu s prvim odstavkom 137. člena carinskega zakona, če je pri pristojnem carinskem organu iz 552. člena te uredbe vložil zahtevek za odobritev evidenc iz 137.d člena carinskega zakona.
557. člen
(ukrepi uporabnika)
Uporabnik mora mora sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovi, da bo oseba, ki jo je zaposlil za opravljanje njegove dejavnosti, ravnala v skladu s carinskimi predpisi.
558. člen
(odobritev evidenc - pogoj za začetek opravljanja dejavnosti)
(1) Uporabnik proste carinske cone mora pred začetkom opravljanja dejavnosti v coni pridobiti odobritev carinskega organa glede oblike in vsebine evidenc iz 137.d člena carinskega zakona.
(2) Carinski organ odobri izbrano obliko in vsebino vodenja evidenc le tistim osebam, ki nudijo vsa potrebna zagotovila za poslovanje v prosti carinski coni v skladu s carinskimi predpisi.
559. člen
(zahtevek za odobritev evidenc)
(1) V zahtevku za odobritev oblike in vsebine vodenja evidenc mora uporabnik navesti tudi, katere dejavnosti iz prvega odstavka 137.d člena carinskega zakona namerava opravljati v prosti carinski coni. Vsebovati mora natančen opis evidenc ter podatke o naravi in carinskem statusu blaga, ki bo predmet navedenih dejavnosti in če je to primerno, podatke o carinskem postopku, ki se bo uporabljal za izvajanje navedenih dejavnosti. Vsebovati mora tudi vse druge podatke, ki jih carinski organ potrebuje, da zagotovi pravilno izvajanje določb carinskega zakona in te uredbe o poslovanju v prosti carinski coni.
(2) Zahtevke in druge dokumente, ki se nanašajo na posamezni zahtevek, carinski organ hrani najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je uporabnik prenehal opravljati dejavnost v prosti carinski coni.
560. člen
(odobritev evidenc)
(1) Carinski organ z odločbo odobri izbrano obliko in vsebino vodenja evidenc če je predlagana oblika in vsebina vodenja evidenc v skladu s to uredbo, vsebuje predpisane minimalne podatke in omogoča ustrezen carinski nadzor nad poslovanjem uporabnika v prosti carinski coni v skladu s carinskimi predpisi.
(2) Če želi uporabnik med poslovanjem zamenjati ali spremeniti odobreno vodenje evidenc iz prvega odstavka tega člena, mora spremembo poprej odobriti pristojni carinski organ v skladu s tem členom.
561. člen
(sprememba in razveljavitev odobritve evidence)
(1) Carinski organ, ki je izdal odobritev iz prejšnjega člena, lahko to odobritev spremeni ali razveljavi, če, glede na poslovanje uporabnika, odobreno vodenje evidenc ne omogoča več ustreznega carinskega nadzora ali če je prepovedal ali omejil opravljanje katere od dejavnosti v skladu s petim, šestim ali sedmim odstavkom 137. člena carinskega zakona.
(2) Poleg primerov iz 6.d člena carinskega zakona, carinski organ razveljavi odobritev evidenc tudi, če ugotovi ponavljajoče se nepojasnjeno izginjanje blaga, na katerega se nanaša evidenca ali če ugotovi ponavljajoče se napačno vodenje evidenc.
(3) Potem, ko carinski organ razveljavi odobritev evidenc v skladu s prvim odstavkom tega člena, uporabnik ne sme več izvajati aktivnosti, na katere se nanaša razveljavljena odobrena evidenca, obstoječe zaloge pa se obravnavajo, kot da je to blago vnešeno ali ponovno vnešeno na carinsko območje.
562. člen
(omejitev ali prepoved opravljanja dejavnosti)
Ukrepi iz petega do sedmega odstavka 137. člena carinskega zakona pridejo v poštev tudi, če carinski organ ugotovi ponavljajoče izginjanje blaga ali druge hujše ali ponavljajoče se kršitve carinskih oziroma davčnih predpisov.
563. člen
(omejitev ali prepoved dostopa do proste carinske cone)
Carinski organ lahko v skladu s tretjim odstavkom 130.b člena carinskega zakona posamezni osebi prepove ali omeji dostop do proste carinske cone predvsem v primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena.
564. člen
(prenehanje poslovanja ali posamezne dejavnosti uporabnika v prosti carinski coni)
Uporabnik, ki preneha s poslovanjem ali opravljanjem posamezne dejavnosti v prosti carinski coni, mora o tem nemudoma obvestiti pristojni carinski organ in mu predložiti evidence v preverjanje.
3. pododdelek: vnos blaga v prosto carinsko cono
565. člen
(vnos blaga v prosto carinsko cono in vpis v evidence)
(1) Razen v primerih iz 566. in 567. člena te uredbe blaga, ki se vnese v prosto carinsko cono ni potrebno predložiti carinskemu organu, niti zanj vložiti carinske deklaracije, mora pa uporabnik to blago nemudoma vpisati v evidence iz 558. člena te uredbe
(2) Če je pošiljko v prosto carinsko cono vnesel prevoznik, ki ni istočasno tudi uporabnik proste carinske cone, mora uporabnik, ki je pošiljko prevzel, blago vpisati v evidenci iz 558. člena te uredbe in, najpozneje naslednji delovni dan po prevzemu pošiljke, predložiti pristojnemu carinskemu organu potrdilo o prevzemu.
566. člen
(prevozni dokumenti)
Prevozni dokumenti iz drugega odstavka 130.c člena carinskega zakona so lahko katerikoli dokumenti, ki se nanašajo na prevoz, kot so npr. tovorni listi, seznami ladijskega tovora ali paketne spremnice, če nudijo vse potrebne informacije za identifikacijo blaga.
567. člen
(vnos blaga v prosto carinsko cono kot zaključek carinskega postopka z ekonomskim učinkom)
(1) Če mora biti blago v skladu s točko (a) drugega odstavka 133. člena carinskega zakona predloženo carinskemu organu, morajo biti predpisani dokumenti predloženi skupaj z blagom. Upoštevajo se izjeme, predvidene s kakršnimi koli poenostavitvami, ki so predpisane za zaključek posameznega carinskega postopka.
(2) Če se postopek uvoza zaradi izvoza ali začasnega uvoza za pridobljene proizvode oziroma uvozno blago zaključuje s tranzitnim postopkom, kateremu sledi vnos blaga v prosto carinsko cono z namernom naknadnega izvoza iz carinskega območja, carinski organ občasno preverja ali so podatki iz 6. točke drugega odstavka 572. člena te uredbe vnešeni v evidence.
568. člen
(prenos blaga na druge uporabnike)
Uporabnik proste carinske cone lahko blago, ki ga je vnesel v prosto carinsko cono prepusti drugemu uporabniku. Prepustitev in prevzem morata oba uporabnika izkazati v svojih evidencah. Uporabnik, ki prepusti blago drugemu uporabniku mora o tem nemudoma obvestiti carinski organ.
569. člen
(potrditev vnosa blaga v prosto carinsko cono)
Če je na podlagi vnosa blaga v prosto carinsko cono mogoče zahtevati povrnitev plačane carine ali odpustitev še ne plačanega carinskega dolga, mora carinski organ potrditi vnos blaga na predloženih carinskih deklaracijah.
570. člen
(prijava blaga, ki je zavezano plačilu izvoznih dajatev)
Carinski organ v skladu s tretjim odstavkom 133. člena carinskega zakona zahteva, da se pri vnosu v prosto carinsko cono prijavi blago, ki je zavezano plačilu izvoznih dajatev ali je predmet drugih izvoznih ukrepov ali za katerega veljajo drugi ukrepi trgovinske politike.
571. člen
(potrdilo o carinskem statusu blaga)
Za potrditev carinskega statusa blaga v skaldu s četrtim odstavkom 133. člena carinskega zakona se praviloma uporabi obrazec, katerega vzorec je v prilogi 60 k tej uredbi in je njen sestavni del.
4. pododdelek: ravnanje z blagom v prosti carinski coni
572. člen
(minimalni podatki v evidencah)
(1) Uporabnik proste carinske cone mora v odobrenih evidencah iz 558. člena te uredbe navesti vse podatke, ki so potrebni za nadzor pravilnega izvajanja carinskih predpisov.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati vsa naslednje podatke:
1. vse podatke o znamkah, identifikacijskih številkah, količini blaga, običajni komercialni opis blaga ter podatke o številu tovorkov in vrsti embalaže ter, če je podatek na razpolago, tudi identifikacijski znak embalaže (zabojnika);
2. podatke, ki omogočajo, da se nadzoruje gibanje in promet blaga v prosti carinski coni, še posebej kje se blago nahaja;
3. podatke o prevoznem dokumentu, ki se uporablja pri vnosu in iznosu blaga;
4. podatke o carinskem statusu blaga in, kadar je to primerno, podatke o potrdilu o carinskem statusu blaga iz 571. člena te uredbe ali drugem dokazilu o carinskem statusu blaga;
5. podatke o običajnih postopkih in ravnanjih z blagom v skladu s prvim in tretjim odstavkom 83. člena carinskega zakona;
6. datum vpisa vnosa oziroma iznosa blaga iz proste carinske cone;
7. če se z vnosom blaga v prosto carinsko cono zaključi postopek uvoza zaradi izvoza, postopek začasnega uvoza ali tranzitni postopek, ki je sledil enemu od prej navedenih postopkov, eno od navedb iz:
- prvega odstavka 283. člena te uredbe ali
- 377. člena te uredbe
8. podatke o blagu, ki je bilo ob vnosu v prosto carinsko cono sproščeno v prost promet oziroma odobren začasni uvoz, ne da bi bile obračunane in plačane uvozne dajatve ali zanj uporabljeni ukrepi trgovinske politik ter ga je treba zaradi njegovega namena ali kraja uporabe preverjati.
(3) 1. do 6. točka prejšnjega odstavka velja tudi za skladiščenje domačega blaga v skladu s 138. členom carinskega zakona.
(4) Obveznost vodenja evidenc v skladu s 137.d členom carinskega zakona ne velja za blago, ki je v direktni manipulaciji v prosti carinski coni.
573. člen
(razlike med dejanskimi zalogami blaga in evidencami)
(1) Če uporabnik ugotovi, da se stanje dejanskih zalog blaga in stanje v evidencah iz 572. člena te uredbe ne ujemata, mora to nemudoma sporočiti carinskemu organu.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka carinski organ ugotovi, ali je nastal carinski dolg in ga v skladu s carinskim zakonom obračuna.
574. člen
(običajni postopki in ravnanja z blagom v prosti carinski coni)
(1) Običajni postopki in ravnanja iz 2. točke prvega odstavka 137.a člena carinskega zakona so tisti, ki so navedeni v prilogi 27 k tej uredbi.
(2) V primeru, ko se uporablja drugi odstavek 140. člena carinskega zakona carinski organ na zahtevo deklaranta izda dokument INF 8. Izdajo dokumenta lahko deklarant zahteva ob deklariranju blaga, ki je bilo v času zadrževanja v prosti carinski coni predmet običajnih postopkov in ravnanj, za eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab.
(3) Dokument INF 8 iz prejšnjega odstavka se lahko uporabi za določitev podatkov, ki se upoštevajo pri določitvi podlag za določitev višine carinskega dolga.
(4) Za izvajanje prejšnjega odstavka carinski organ izpolni polja 11, 12, 13, potrdi polje 15 dokumenta INF 8 ter vrne original deklarantu.
(5) Vzorec dokumenta INF 8 je v prilogi 61 k tej uredbi in je njen sestavni del.
575. člen
(sprostitev blaga v prost promet, medtem ko je v prosti carinski coni)
(1) Ne glede na drugi odstavek 137.c člena carinskega zakona, se v primeru, ko je carinsko blago v prosti carinskih coni sproščeno v prost promet, uporabi postopek iz tretjega odstavka 139. člena te uredbe brez predhodnega dovoljenja carinskega organa. V tem primeru se z odobritvijo evidenc iz 558. člena te uredbe odobri tudi njihova uporaba zaradi preverjanja poenostavljenega postopka za sprostitev blaga v prost promet.
(2) Carinski status blaga iz prejšnjega odstavka se dokazuje s potrdilom o carinskem statusu blaga, ki ga carinski organ izda v skladu s 571. členom te uredbe.
576. člen
(možnost uporabe blaga v coni za oskrbo plovil v mednarodnem prometu)
Blago, vnešeno v prosto carinsko cono, je lahko v skladu z dovoljenjem carinskega organa uporabljeno za oskrbo plovil in njihovih posadk v mednarodnem prometu.
577. člen
(oprema, ki je carinsko blago in se uporablja v prosti carinski coni)
(1) Opremo, ki je carinsko blago in je namenjena opravljanju dovoljene dejavnosti v prosti carinski coni, mora uporabnik predložiti v postopek za sprostitev v prost promet za posebne namene uporabe v skladu s 67. členom carinskega zakona, vendar se za takšno opremo ugotovljeni in obračunani carinski dolg ne plača, dokler se oprema nahaja v prosti carinski coni
(2) Potrdilo o statusu domačega blaga se za opremo iz prejšnjega odstavka lahko izda šele po plačilu uvoznih dajatev.
(3) Če uporabnik iznese opremo iz prejšnjega odstavka iz proste carinske cone na preostalo carinsko območje, mora carinskemu organu to prijaviti zaradi plačila carinskega dolga ter predložiti deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet za posebne namene.
(4) Carinski dolg iz prejšnjega odstavka se plača v skladu s podlagami, ki so veljali v času vnosa opreme v prosto carinsko cono. Kompenzacijske obresti za čas od vnosa opreme v prosto carinsko cono do iznosa na preostalo carinsko območje se ne obračunavajo.
(4) Kot oprema iz prvega odstavka tega člena se šteje le oprema, potrebna za opravljanje dovoljenih proizvodnih ali storitvenih dejavnosti v prosti carinski coni, če jo uporabnik v skladu z računovodskimi standardi vodi v svojih knjigah kot opremo.
(5) V nobenem primeru se kot oprema iz prejšnjega odstavka ne more šteti:
1. pisarniško pohištvo in oprema za pisarne in druge upravne prostore,
2. osebna motorna vozila in druga motorna vozila, ki niso namenjena izključno uporabi v prosti carinski coni.
(6) Za rezervne dele za opremo iz prvega odstavka tega člena, orodje in pripomočke za to opremo se primerno upoštevajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
5. pododdelek: iznos blaga iz proste carinske cone
578. člen
(iznos blaga in vpis v evidence)
Podatke o iznosu blaga iz proste carinske cone oziroma iz prostora, kjer uporabnik izvaja dejavnost s tem blagom, je treba nemudoma vpisati v evidence iz 558. člena te uredbe
579. člen
(ponovni izvoz nerazloženega blaga)
V skladu s tretjim odstavkoma 141. člena carinskega zakona carinskega organa ni treba predhodno obvestiti o nameravanem ponovnem izvozu carinskega blaga, ki ni bilo razloženo ali je preloženo na drugo prevozno sredstvo v smislu četrtega odstavka 572. člena te uredbe
6. pododdelek: posebne določbe za blago iz 2. točke
127. člena carinskega zakona
580. člen
(vložitev deklaracije)
(1) Blago iz 2. točke 127. člena carinskega zakona mora biti pri vnosu v prosto cairnsko cono predloženo carinskemu organu in zanj vložena carinska deklaracija.
(2) Deklaracija iz prejšnjega odstavka mora biti izdelana v skladu s 224. členom te uredbe.
581. člen
(posebne zahteve glede evidenc)
Evidence iz 558. člena te uredbe morajo, poleg podatkov iz 572. člena te uredbe vsebovati tudi datum, ko je bilo blago iz 2. točke 127. člena carinskega zakona vnešeno v prosto carinsko cono in podatke o carinski deklaraciji iz prejšnjega člena.
582. člen
(roki za dejanski izvoz blaga)
(1) Blago iz 2. točke 127. člena carinskega zakona mora biti deklarirano za izvoz v roku 3 mesecev od dneva vnosa blaga v prosto carinsko cono.
(2) Izvozna carinska deklaracija iz prejšnjega odstavka mora biti izpolnjena v skladu s 226. členom te uredbe.
7. pododdelek: postopki, ki jih je treba upoštevati, če se uvoz zaradi izvoza oziroma predelava pod carinskim nadzorom izvaja v prosti carinski coni
583. člen
(dovoljenje za opravljanje postopka predelave oziroma uvoza zaradi izvoza)
(1) Proizvodne operacije v okviru postopka uvoza zaradi izvoza (sistem odloga plačila carine) oziroma predelave pod carinskim nadzorom se v prosti carinski coni ne smejo začeti izvajati, dokler uporabnik ni pridobil dovoljenja iz 237. ali 321. člena te uredbe.
(2) V dovoljenju iz prejšnjega odstavka je treba določiti tudi prosto carinsko cono v kateri se lahko izvajajo te proizvodne operacije.
584. člen
(zavrnitev zahtevka za izdajo dovoljenja)
(1) Carinski organ zavrne izdajo dovoljenja za uporabo poenostavitev iz tega pododdelka, če uporabnik ne nudi potrebnih jamstev za pravilno izvajanje postopkov.
(2) Carinski organ lahko zavrne izdajo dovoljenja tudi osebam, ki izvajajo proizvodne operacije v okviru postopka uvoza zaradi izvoza ali predelave pod carinskim nadzorom le občasno.
585. člen
(evidence imetnikov dovoljenja)
(1) Imetnik dovoljenja mora voditi posebno evidenco o postopku uvoza zaradi izvoza oziroma postopku predelave pod carinskim nadzorom v skladu s prvim odstavkom 238. oziroma drugim odstavkom 322. člena te uredbe. Evidenca mora vključevati tudi podatke o dovoljenju.
(2) Za izpolnjevanje obrazca za obračun postopka iz 274. oziroma 334. člena te uredbe, podatek o vpisu v evidenco iz prejšnjega odstavka nadomešča podatke o deklaracijah oziroma drugih dokumentih iz tretjega odstavka 274. oziroma tretjega odstavka334. člena te uredbe.
586. člen
(začetek postopka uvoza zaradi izvoza oziroma predelave pod carinskim nadzorom ob vnosu blaga v prosto carinsko cono)
(1) Če se postopek uvoza zaradi izvoza oziroma postopek predelave pod carinskim nadzorom v prosti carinski coni začne v trenutku, ko je blago vnešeno v prosto carinsko cono, se uporabi deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov iz 166. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek uporabnik lahko zahteva, da se uporabi običajni postopek za začetek postopka uvoza zaradi izvoza oziroma predelave pod carinskim nadzorom.
(3) Če se uporabi deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov v skladu s prvim odstavkom tega člena, vpis v evidence iz prejšnjega člena nadomesti vpis v evidenco o vnosu blaga v prosto carinsko cono iz 558. člena te uredbe.
(4) Vpis v evidenco postopka uvoza zaradi izvoza oziroma predelave pod carinskim nadzorom mora vsebovati tudi podatke o prevoznem dokumentu.
587. člen
(začetek postopka uvoza zaradi izvoza oziroma predelave pod carinskim nadzorom potem, ko je blago že vnešeno v prosto carinsko cono)
Če se začne postopek uvoza zaradi izvoza oziroma predelave pod carinskim nadzorom za blago, ki se že nahaja v prosti carinski coni, se uporabi deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov iz 166. člena te uredbe.
588. člen
(vpis v evidence v primerih iz prejšnjega člena)
V evidenco blaga v prosti carinski coni iz 558. člena te uredbe je v primerih iz prejšnjega člena treba vpisati zaznamek, da je bilo blago zaradi začetka postopka uvoza zaradi izvoza oziroma začetka predelave pod carinskim nadzorom vpisano v ustrezno evidenco postopka.
589. člen
(zaključek postopka uvoza zaradi izvoza oziroma postopka predelave pod carinskim nadzorom v prosti carinski coni)
(1) Postopek uvoza zaradi izvoza oziroma postopek predelave pod carinskim nadzorom se za pridobljene oziroma predelane proizvode oziroma blago v nespremenjenem stanju, ki se nahaja v prosti carinski coni, zaključi z vpisom tega blaga v evidenco blaga v prosti carinski coni iz 558. člena te uredbe. V evidenco postopka uvoza zaradi izvoza oziroma postopka predelave pod carinskim nadzorom je treba v tem primeru vpisati zaznamek o vpisu blaga v evidenco blaga v prosti carinski coni iz 558. člena te uredbe.
(2) V evidenco o blagu v prosti carinski coni je treba vpisati tudi navedbe iz 283. člena te uredbe.
590. člen
(zaključek postopka uvoza zaradi izvoza oziroma postopka predelave pod carinskim nadzorom z iznosom blaga iz proste carinske cone)
(1) Če se postopek uvoza zaradi izvoza blaga oziroma postopek predelave pod carinskim nadzorom glede pridobljenih oziroma predelanih proizvodov oziroma blaga v nespremenjenem stanju zaključi z iznosom teh proizvodov oziroma blaga iz proste carinske cone zaradi njihovega ponovnega izvoza, se uporabi deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov iz 173. člena te uredbe.
(2) Če se postopek uvoza zaradi izvoza blaga oziroma postopek predelave pod carinskim nadzorom glede pridobljenih oziroma predelanih proizvodov oziroma blaga v nespremenjenem stanju zaključi z iznosom teh proizvodov oziroma blaga iz proste carinske cone zaradi njihove sprostitve v prost promet, se uporabi deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov iz 151. do 155. člena te uredbe.
(3) Če se postopek uvoza zaradi izvoza blaga oziroma postopek predelave pod carinskim nadzorom glede pridobljenih oziroma predelanih proizvodov oziroma blaga v nespremenjenem stanju zaključi z iznosom teh proizvodov oziroma blaga iz proste carinske cone zaradi začetka katerega drugega carinskega postopka kot sta sprostitev blaga v prost promet oziroma izvoz, se uporabijo bodisi običajni bodisi poenostavljeni postopki, predvideni za te carinske postopke.
(4) Pri izvajanju tega člena se primerno uporablja drugi odstavek 586. člena te uredbe.
(5) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena iznosa pridobljenih oziroma predelanih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju iz proste carinske cone ni treba vpisativ evidenco o blagu v prosti carinski coni iz 558. člena te uredbe.
591. člen
(uporaba drugih določb)
Drugi in peti odstavek prejšnjega člena ne vplivata na uporabo 97.a člena oziroma 103. in 104. člena carinskega zakona glede obračuna carinskega dolga za blago ali proizvode, za katere je bil začet postopek uvoza zaradi izvoza oziroma predelave pod carinskim nadzorom.
592. člen
(dokazovanje statusa domačega blaga)
(1) Status domačega blaga za pridobljene oziroma predelane proizvode ali blago v nespremenjenem stanju, ki je bilo sproščeno v prost promet v prosti carinski coni ali ob iznosu iz proste carinske cone, se dokazuje s potrdilom iz priloge 60 k tej uredbi, ki je njen sestavni del. To potrdilo izda uporabnik.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru, če je blago sproščeno v prost promet v skladu s tretjim odstavkom 261. člena te uredbe.
593. člen
(zahteve glede vpisov v evidence)
Vpisi v evidenco postopka uvoza zaradi izvoza oziroma evidenco predelave pod carinskim nadzorom morajo omogočati carinskemu organu, da lahko vsak trenutek preveri natančno stanje v zvezi z blagom ali proizvodi, za katere je bil v prosti carinski coni začet kateri od teh dveh postopkov.
2. PODPOGLAVJE: PONOVNI IZVOZ, UNIČENJE IN
PREPUSTITEV BLAGA CARINSKEMU ORGANU V PROSTO RAZPOLAGANJE
594. člen
(deklaracija za ponovni izvoz blaga)
Če je treba zaradi ponovnega izvoza blaga vložiti carinsko deklaracijo, se primerno uporabljajo 436. do 443. člen te uredbe ter posebne določbe, ki se uporabljajo, kadar se s ponovnim izvozom zaključi predhodni carinski postopek z ekonomskim učinkom.
595. člen
(predhodna napoved uničenja carinskega blaga)
(1) V skladu s tretjim odstavkom 141. člena carinskega zakona mora upravičenec uničenje blaga napovedati carinskemu organu v pisni obliki praviloma vsaj delovna dneva pred nameravanim uničenjem, tako da carinskemu organu omogoči nadzor nad uničenjem blaga.
(2) Če je bila za blago, namenjeno za uničenje, že sprejeta carinska deklaracija, carinski organ, ki je deklaracijo sprejel, zabeleži na njej, da je bilo blago uničeno ter jo v skladu z 51. členom carinskega zakona šteje umaknjeno.
(3) Carinski organ, ki je prisoten pri uničenju blaga mora v napovedi oziroma deklaraciji navesti vrsto in količino morebitnih odpadkov in ostankov, ki preostanejo po uničenju z namenom, da bi se določile podlage za morebitni obračun uvoznih dajatev za odpadke in ostanke, ko bo zanje določena nova carinsko dovoljena raba ali uporaba.
596. člen
(primerna uporaba drugih določb za prepustitev blaga carinskemu organu)
Drugi odstavek prejšnjega člena se primerno uporablja tudi za carinsko blago, ki je prepuščeno carinskemu organu v prosto razpolaganje.
III. DEL: PONOVNO UVOŽENO BLAGO
597. člen
(ponoven uvoz blaga, ki je predmet posebnih ukrepov trgovinske ali kmetijske politike)
(1) V skladu z drugim stavkom petega odstavka 167. člena carinskega zakona se lahko odobri oprostitev plačila carine pri ponovnem uvozu blaga tudi:
1. če je bilo zaradi izvoza blaga odobreno povračilo ali plačan drug znesek, ki je predviden v okviru kmetijske politike ali
2. če je bila za blago, na podlagi njegovega izvoza, v skladu s kmetijsko politiko odobrena druga finančna ugodnost, vendar le, če deklarant dokaže, da je povračilo ali drug plačan znesek, pridobljen zaradi izvoza blaga, ki se ponovno uvaža, vrnil ali da je pristojni organ sprejel ustrezne ukrepe, da se izplačilo takšnega zneska zadrži, oziroma dokaže, da so bile druge odobrene finančne ugodnosti razveljavljene.
(2) Deklarant, ki zahteva oprostitev plačila carine pri ponovnem uvozu blaga v skladu s prejšnjim odstavkom, mora carinskemu organu predložiti dokaze, da:
1. blaga zaradi veljavne zakonodaje namembne države ni bilo mogoče prepustiti v zahtevani postopek v tej državi;
2. je blago prevzemnik zavrnil, ker je pomanjkljivo ali neskladno z določili pogodbe;
3. se blago ponovno uvaža na carinsko območje, ker blaga ni bilo mogoče uporabiti za dogovorjene namene zaradi drugih razlogov, kot so navedeni v 1. oziroma 2. točki tega odstavka, vendar izvoznik ni mogel vplivati na te razloge.
(3) Za razloge iz 3. točke prejšnjega odstavka se lahko štejejo naslednji primeri:
1. blago se ponovno uvaža, ker je, preden je bilo dostavljeno prevzemniku, bodisi blago bodisi njegovo prevozno ali prenosno sredstvo utrpelo škodo;
2. gre za blago, ki je bilo izvoženo za porabo ali prodajo na sejmu ali podobni prireditvi, pa ni bilo porabljeno ali prodano;
3. blago ni moglo biti predano prevzemniku zaradi njegove dejanske ali pravne nezmožnosti, da bi blago prevzel v skladu z določili pogodbe, na podlagi katere je bilo blago izvoženo;
4. blago, ki zaradi naravnih nesreč, političnih ali socialnih nemirov ni moglo biti dostavljeno prevzemniku ali mu je bilo dostavljeno po poteku pogodbenega dobavnega roka;
5. blago, ki je predmet skupne tržne ureditve za sadje in zelenjavo, ki se je izvozilo zaradi komisijske prodaje, pa na trgu namembne države ni bilo prodano.
(4) Deklarant dokazuje, da je povračilo ali drug plačan znesek, pridobljen zaradi izvoza blaga, ki se ponovno uvaža, vrnil ali da je pristojni organ sprejel ustrezne ukrepe, da se izplačilo takšnega zneska zadrži, oziroma dokaže, da so bile druge odobrene finančne ugodnosti razveljavljene z ustreznim potrdilom organa, ki je odobril izplačilo povračila ali drugega plačanega zneska. Potrdilo mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za to, da se lahko ugotovi istovetnost blaga, za katero je bilo povračilo ali drug znesek vrnjeno, z blagom, ki se ponovno uvaža.
(5) Blago iz prvega odstavka tega člena ne more biti oproščeno plačila uvoznih dajatev, razen če je sproščeno v prost promet na carinskem območju v dvanajstih mesecih od dneva od dneva, ko so se zaključile izvozne formalnosti.
598. člen
(delni ponovni uvoz, deli in pribor)
(1) Ponovno uvoženo blago je lahko oproščeno plačila carine tudi, če se ponovno uvaža le del predhodno izvoženega blaga.
(2) Oprostitev plačila carine v skladu s 167. členom carinskega zakona se lahko odobri tudi za dele in dodatno opremo, če je pripadala predhodho izvoženim strojem, instrumentom, aparatom ali drugemu blagu.
599. člen
(nespremenjeno blago)
(1) Šteje se, da je blago nespremenjeno v skladu s prvim odstavkom 167. člena carinskega zakona tudi v naslednjih
primerih:
1. blago je bilo po izvozu iz carinskega območja predmet le takšnih postopkov in ravnanj, ki so bila nujna za ohranitev blaga ali postopkov in ravnanj, ki so spremenila samo izgled blaga;
2. blago, ki je bilo po izvozu iz carinskega območja sicer predmet drugih postopkov in ravnanj, kot so omenjena v 1. točki tega odstavka, vendar je deklarant dokazal, da je blago pomanjkljivo ali neprimerno za nameravano uporabo, pri tem pa mora biti izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
(a) postopek ali ravnanje z blagom je bilo izvršeno izključno z namenom, da se blago popravi ali usposobi;
(b) šele po začetku določenega postopka oziroma ravnanja je bilo ugotovljeno, da je blago neprimerno za takšno predvideno uporabo.
(2) Če bi bilo blago v okviru postopka začasnega izvoza na oplemenitenje, predmet enakih postopkov in ravnanj, kot so postopki in ravnanja, dovoljena v skladu z 2. točko prejšnjega odstavka, in bi zaradi tega nastal carinski dolg, se le-ta obračuna tudi v primeru, da se blago obravnava kot povnovnouvoženo blago, in sicer v skladu s predpisi, ki veljajo za obračun carinskega dolga pri postopku začasnega izvoza na oplemenitenje.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se oprostitev plačila carine dovoli tudi če se carinskemu organu dokaže, da je bilo izvoženo blago predmet potrebnega popravila ali usposobitve zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale izven carinskega območja in če vrednost ponovno uvoženega blaga zaradi takšnega postopka ali ravnanja ne presega vrednosti blaga v času sprejema carinske deklaracije za izvoz.
(4) Pri izvajanju prejšnjega odstavka se šteje, da:
1. "potrebno popravilo ali usposobitev blaga" pomeni katerikoli postopek za odpravo pomanjkljivosti oziroma napak v delovanju ali odpravo škode, ki jo je blago utrpelo izven carinskega območja, če blago brez takega popravila ali usposobitve ne bi moglo več biti uporabljeno za običajne namene za katere je bilo namenjeno;
2. "vrednost ponovno uvoženega blaga ne presega vrednosti blaga v času sprejema carinske deklaracije za izvoz", če postopki in ravnanja, katerih predmet je bilo blago, ne presegajo tistih, ki so nujno potrebni za nadaljnjo uporabo blaga v enaki meri kot v času izvoza.
(5) Kadar je za popravilo ali usposobitev blaga potrebno uporabiti rezervne dele, morajo biti le-ti omejeni na tiste, ki so nujno potrebni za uporabo blaga v enaki meri kot v času izvoza iz carinskega območja.
600. člen
(potrdilo o istovetnosti)
(1) Carinski organ lahko na zahtevo carinskega deklaranta, ki vlaga carinsko deklaracijo za izvoz domačega blaga izda dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za ugotovitev istovetnosti blaga, za primer če bo to blago ponovno uvoženo na carinsko območje (potrdilo o istovetnosti).
(2) Potrdilo o istovetnosti se izda na obrazcu, ki je v prilogi 62 A k tej uredbi in je njen sestavni del. V potniškem prometu lahko Carinska uprava dovoli tudi uporabo poenostavljene oblike potrdila, ki je v prilogi 62 B k tej uredbi in je njen sestavni del.
601. člen
(dokumenti)
(1) Ponovno uvoženo blago se lahko obravnava kot takšno v skladu s to uredbo samo, če:
1. deklarant carinskemu organu predloži poleg deklaracije za sprostitev blaga v prost promet še naslednje dokumente:
(a) deklaracijo ali drug dokument, na podlagi katerega je bilo blago, ki se ponovno uvaža, izvoženo iz carinskega območja ali
(b) potrdilo o istovetnosti ali druge dokumente, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za uveljavitev oprostitve plačila carine pri ponovnem uvozu blaga, predvsem pa dokazujejo istovetnost izvoženega in ponovno uvoženega blaga;
Carinski organ ponovnega uvoza blaga ne zahteva dokazil iz alinee (a) ali (b) te točke, če sam razpolaga z dokazili ali jih lahko preveri pri vložniku zahtevka, na podlagi katerih je mogočeugotoviti, da je bilo blago, ki je deklarirano za sprostitev v prost promet prvotno izvoženo iz carinskega območja, in da so bili izpolnjeni pogoji za ponovni uvoz blaga.
2. namesto dokumentov iz prejšnje točke deklarant lahko predloži v Sloveniji izdani zvezek ATA.
(2) V skladu z 2. točko prejšnjega odstavka se lahko ponovno uvoženo blago obravnava kot takšno in oprosti plačila carine tudi, če je veljavnost zvezka ATA že potekla, izpolnjeni pa so pogoji, določeni s 167. členom carinskega zakona in kriteriji, določeni s to uredbo. V vsakem primeru je treba izpeljati formalnosti iz drugega odstavka 178. člena te uredbe.
(3) Prva točka prvega odstavka tega člena se ne uporablja za:
1. mednarodni promet embalaže in transportnih sredstev ter promet določenega blaga, ki je lahko sproščeno v prost promet na podlagi posebnih carinskih pravil, za katere avtonomni ali mednarodni predpisi določajo, da carinskih dokumentov ni treba predložiti;
2. primere, ko je dovoljena uporaba ustne ali druge oblike carinske deklaracije za sprostitev v prost promet ali za izvoz.
(4) Carinski organi lahko zahtevajo od carinskega deklaranta, da predloži še dodatne dokaze, ki dokazujejo istovetnost ponovno uvoženega blaga.
602. člen
(ponovni uvoz blaga, ki je bilo ob izvozu predmet posebnih ukrepov kmetijske politike)
(1) Za kmetijske proizvode in živila, za katere je upravičenec na podlagi izvoza uveljavljal pravico do denarnega nadomestila v skladu s predvidenimi ukrepi kmetijske politike, je treba poleg dokumentov iz prejšnjega člena priložiti še potrdilo organa, ki je pristojen za odobravanje pravice do denarnega nadomestila. To potrdilo mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za to, da bi carinski organ, pri katerem je blago deklarirano za sprostitev v prost promet lahko preveril, da se potrdilo nanaša na deklarirano blago. Potrdilo mora vsebovati tudi eno od naslednjih navedb:
- "denarno nadomestilo vrnjeno za..... (navede se količina in vrsta blaga)" ali
- "pravica do denarnega nadomestila razveljavljena za...... (navede se količina in vrsta blaga)", glede na to, ali je bilo nadomestilo že izplačano ali še ne.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se lahko izda tudi na potrdilu o istovetnosti iz priloge 62 A k tej uredbi.
(3) Potrdila pristojnega organa iz prvega odstavka tega člena ni potrebno predložiti, če se lahko carinski organ, kjer je blago predloženo zaradi sprostitve v prost promet, lahko z uporabo drugih ukrepov prepriča, da za zadevno blago ni bilo izplačano nikakršno nadomestilo ni da ni možnosti, da bi bilo izplačano naknadno.
603. člen
(začetek teka roka za ponovni uvoz)
Rok za ponovni uvoz izvoženega blaga začne teči z dnem, ko je carinski organ sprejel carinsko deklaracijo za izvoz blaga.
604. člen
(deklarant)
Deklarant, ki vloži zahtevek za oprostitev plačila carine v skladu s 167. členom carinskega zakona je lahko katera koli oseba s sedežem oziroma stalim prebivališčem v Sloveniji, ki predloži ali lahko predloži ponovno uvoženo blago carinskim organom skupaj z vsemi dokumenti, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka in odločitev o oprostitvi plačila carine.
605. člen
(pristojnost)
(1) Carinska deklaracija za ponoven uvoz blaga se vloži pri carinskem organu, pri katerem je bila vložena tudi carinska deklaracija, na podlagi katere je bilo blago izvoženo iz carinskega območja.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če je bila dovoljena ustna carinska deklaracija ali če se blago ponovno uvaža na podlagi v Sloveniji izdanega zvezka ATA.
IV. DEL: CARINSKI DOLG
1. POGLAVJE: ZAVAROVANJE CARINSKEGA DOLGA
1. PODPOGLAVJE: SPLOŠNO
606. člen
(splošno)
Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za 2. oddelek 4.podpoglavja 4. poglavja II. dela te uredbe (zavarovanje carinskega dolga v tranzitnem postopku).
607. člen
(definicija carinskega dolžnika)
Pri izvajanju tega poglavja se kot "carinski dolžnik" šteje oseba, ki je dejansko carinski dolžnik kot tudi oseba, ki bi lahko postala carinski dolžnik v smislu 5. točke 3. člena carinskega zakona.
608. člen
(obveznosti, ki se lahko zavarujejo)
Z instrumenti zavarovanja se v skladu s to uredbo zavaruje:
1. plačilo že nastalega carinskega dolga in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu (v nadaljevanju: carinski dolg),
2. plačilo carinskega dolga, ki bi lahko nastal,
3. plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s carinskim dolgom, za katerega je bil instrument zavarovanja predložen.
609. člen
(omejitev uporabe zavarovanja v primeru neporavnanih dolgov)
(1) V skladu s tretjim odstavkom 157.e člena carinskega zakona se šteje, da instrument zavarovanja ne nudi zadostnega jamstva, da bo carinski dolg plačan v predpisanem roku, če carinski dolžnik ni poravnal že zapadlih carinskih dolgov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko carinski organ ob položitvi ustreznega instrumenta zavarovanja dovoli izbran postopek za žive živali, hitro kvarljivo blago in nadomestne dele za nujno tekoče vzdrževanje opreme, ki je v uporabi.
2. PODPOGLAVJE: PRIMERI, V KATERIH NI TREBA POLOŽITI
INSTRUMENTA ZAVAROVANJA
610. člen
(oprostitev položitve zavarovanja po posebnih predpisih)
(1) Carinski organ oziroma Carinska uprava lahko oprosti carinskega dolžnika obveznosti položitve instrumenta zavarovanja, če tako določata carinski zakon ali ta uredba, predvsem pa če je udeleženec v postopku upravni organ.
(2) Carinski organ lahko oprosti carinskega dolžnika obveznosti položitve instrumenta zavarovanja , če je znesek priložnostno nastalega carinskega dolga, ki bi ga bilo treba zavarovati nižji od 30.000 tolarjev.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, carinski organ ne more carinskega dolžnika oprostiti položitve instrumenta zavarovanja v primerih, ko gre za:
- blago, katerega vrednost presega 6,500.000 tolarjev, ne glede na vrsto carinsko dovoljene rabe ali uporabe;
- naslednje vrste blaga: tobačne izdelke, alkohol ali alkoholne pijače, mineralna olja.
611. člen
(zavarovanje v primeru začasne hrambe blaga)
V primeru začasne hrambe blaga carinski organ ne more carinskega dolžnika oprostiti položitve instrumenta zavarovanja, če so predmet začasne hrambe tobačni izdelki, alkohol ali alkoholne pijače, mineralna olja.
3. PODPOGLAVJE: SPLOŠNO IN POSAMEZNO ZAVAROVANJE
612. člen
(instrument za posamično zavarovanje in instrument za splošno zavarovanje)
(1) Carinski dolžnik lahko položi instrument zavarovanja za plačilo posameznega carinskega dolga (v nadaljevanju: instrument za posamezno zavarovanje) ali za plačilo vseh carinskih dolgov, ki so nastali ali bi lahko nastali v določenem obdobju oziroma v določenem carinskem postopku (v nadaljevanju: instrument za splošno zavarovanje).
(2) Položene instrumente zavarovanja je mogoče na zahtevo udeleženca zamenjati.
613. člen
(uporaba instrumentov zavarovanja)
Kot instrument za posamezno zavarovanje se lahko uporablja kateri koli instrument zavarovanja iz prvega odstavka 157.e člena carinskega zakona, kot instrumenti za splošno zavarovanje pa selahko uporabljajo bančna garancija, garantno pismo ali gotovinski polog iz točke (a),(b) in (e) prvega odstavka 157.e člena carinskega zakona.
1.oddelek: položitev instrumenta zavarovanja
614. člen
(položitev instrumentov zavarovanja)
(1) Carinski dolžnik položi posamični instrument zavarovanja na zahtevo carinskega organa.
(2) Instrument za splošno zavarovanje položi carinski dolžnik Carinski upravi, ki odloči o višini instrumenta.
615. člen
(instrument za splošno zavarovanje)
(1) Carinska uprava sprejem instrumenta zavarovanja potrdi na obrazcu položenega instrumenta. Evidenčno številko sprejetega instrumenta zavarovanja je treba vpisati v carinske dokumente.
(2) Carinska uprava sproti obvešča carinske organe o sprejetih instrumentih za splošno zavarovanje.
(3) Carinski dolžnik se lahko v carinskem postopku sklicuje na instrument za splošno zavarovanje naslednji delovni dan po dnevu, ko je Carinska uprava sprejela položeni instrument zavarovanja kot ustreznega.
616. člen
(višina instrumenta za splošno zavarovanje)
(1) Carinska uprava pri odločanju o višini instrumenta zavarovanja za splošno zavarovanje, v primerih ko zavarovanje ni obvezno, upošteva obseg in način opravljanja dotedanjih carinskih postopkov ter zanesljivost carinskega dolžnika.
(2) Pri ugotavljanju obsega opravljanja dotedanjih carinskih postopkov carinskega dolžnika se upošteva mesečno povprečje obračunanih carinskih dolgov v šestih mesecih pred položitvijo instrumenta zavarovanja oziroma višine carinskega dolga, ki bi lahko nastal za blago, ki je v postopku začasnega uvoza, uvoza zaradi izvoza oziroma carinskega skladiščenja blaga (glede na stanje zalog).
(3) Višina instrumenta za splošno zavarovanje carinskega dolga, ki je določen v skladu s prejšnjim odstavkom, se lahko zniža na 40 %, če Carinska uprava oceni, da carinski dolžnik izpolnjuje naslednje kriterije:
- ima ugled in je zanesljiv ter finančno stabilen,
- ima primeren obseg poslovanja,
- vodi vse predpisane evidence, kar daje možnost nemotene kontrole,
- v dosedanjem poslovanju ni huje kršil carinskih ali davčnih predpisov.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek pa vrednost instrumenta za splošno zavarovanje ne more biti nižja od 1,500.000 tolarjev.
2. ODDELEK: POGOJI ZA UPORABO INSTRUMENTOV ZAVAROVANJA
1. pododdelek: bančna garancija in garantno pismo
617. člen
(garanti)
Carinski organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo ali garantno pismo, samo če ga izda banka oziroma zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji.
618. člen
(veljavnost in vnovčitev bančne garancije in garantnega pisma)
(1) Z izdajo bančne garancije oziroma garantnega pisma iz prejšnjega člena se banka oziroma zavarovalnica kot garant zaveže, da bo poravnala carinski dolg, ki ga carinski dolžnik do njegove zapadlosti ni plačal.
(2) Rok veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma, s katerim se zavarujejo plačila morebitnega carinskega dolga, ne more biti krajši od treh mesecev oziroma roka, v katerem ta dolg lahko nastane, podaljšan za 60 dni.
(3) Če je rok veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma potekel, carinski dolgovi, ki so bili zavarovani pa še niso bili ali niso v celoti poravnani oziroma morebitni carinski dolgovi še vedno lahko nastanejo, mora nov instrument zavarovanja, ki ga položi carinski dolžnik vsebovati klavzulo, da se iz nje lahko poplačajo tudi dolgovi, ki so bili zavarovani s prejšnjo garancijo.
(4) Bančno garancijo oziroma garantno pismo je mogoče do poteka roka veljavnosti tudi podaljšati, vendar mora podaljšana garancija oziroma garantano pismo vsebovati klavzulo, da se iz nje lahko poplačajo tudi dolgovi, ki so bili zavarovani z osnovno garancijo.
619. člen
(vsebina bančne garancije ali garantnega pisma)
(1) Bančna garancija oziroma garantno pismo za zavarovanje carinskega dolga mora vsebovati naslednje podatke:
1. številka garancije oziroma garantnega pisma,
2. veljavnost garancije oziroma garantnega pisma,
3. znesek, do katerega jamči garant,
4. garancijsko klavzulo "na prvi poziv" in "brez ugovora" za bančno garancijo oziroma "solidarno s carinskim dolžnikom" za garantno pismo;
5. podatke o garantu (naziv banke oziroma zavarovalnice, matična in davčna številka, sedež, žiro račun, pristojna organizacija, pri kateri se vodi žiro račun garanta),
6. podatke o carinskem dolžniku (firma, sedež, matična in davčna številka),
7. datum in kraj izdaje garancije oziroma garantnega pisma,
8. navedbo vrst carinskih postopkov, za katere velja zavarovanje ter navedbo ali je mogoče garancijo uporabljati tudi za zavarovanje carinskih dolgov drugih carinskih dolžnikov (npr. v primeru posrednega ali neposrednega zastopanja)
9. podpis pooblaščene osebe in pečat garanta.
10. besedilo potrdila o sprejemu garancije pristojnega carinskega organa, številka, datum, pečat.
(2) Garant izda garancijo iz prvega odstavka tega člena na obrazcu "CG - bančna garancija za carinski dolg", formata A-4, ki je v prilogi 63 k tej uredbi in je njen sestavni del. Obrazec ima eno ali več kopij.
(3) Za garantno pismo se primerno uporabi obrazec iz prejšnjega odstavka.
2. pododdelek: ček
620. člen
(pogoji za sprejem)
(1) Carinski organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja cirkularni certificirani ček, če je trasat takega čeka banka s sedežem na območju Republike Slovenije.
(2) Ček se lahko sprejme le, če je rok za njegovo vnovčitev vsaj 30 dni daljši od roka, v katerem zapade v plačilo carinski dolg.
3. pododdelek: avalirana menica
621. člen
(pogoji za sprejem)
(1) Carinski organ lahko sprejme menico kot instrument zavarovanja, če jo je avalirala banka s sedežem na območju Republike Slovenije in vsebuje klavzulo "brez protesta".
(2) Avalirana menica se lahko sprejme le, če je rok za njeno vnovčitev vsaj 30 dni daljši od roka, v katerem zapade v plačilo carinski dolg.
5. pododdelek: gotovinski polog
622. člen
(način pologa gotovine)
(1) Carinski dolžnik lahko položi gotovinski polog kot instrument za zavarovanje plačila carinskega dolga tako, da vplača sredstva na račun, ki ga določi Carinska uprava.
(2) Carinski dolžnik prejme potrdilo o vplačilu sredstev na račun iz prejšnjega odstavka, ki mora vsebovati naslednje podatke:
1. številka potrdila,
2. rok za katerega so sredstva vplačana na račun; če so vplačana za nedoločen čas, se vpiše ta podatek;
3. znesek pologa,
4. podatke o carinskem dolžniku (firma, sedež, matična in davčna številka),
5. datum pologa sredstev na račun,
6. carinski postopek, za katerega velja polog ter navedbo ali je mogočegotovinski polog uporabljati tudi za zavarovanje carinskih dolgov drugih carinskih dolžnikov (npr. v primeru posrednega ali neposrednega zastopanja)
7. navedbo carinskih organov, pri katerih se lahko gotovinski polog uporablja za zavarovanje plačila carinskega dolga,
8. podpis pooblaščene osebe.
9. potrditev carinskega organa v obliki zaznamka, da tak instrument sprejme.
(5) Potrdilo iz prejšnjega odstavka izda Carinska uprava na obrazcu "Potrdilo o gotovinskem pologu", ki je v prilogi 64 k tej uredbi in je njen sestavni del.
(6) Carinski dolžnik vplača gotovinski polog v domači valuti.
(7) Gotovinski polog se ne obrestuje.
3. oddelek: vrnitev instrumentov zavarovanja
623. člen
(vrnitev instrumenta zavarovanja v času njegove veljavnosti)
Na pisno zahtevo carinskega dolžnika carinski organ oziroma Carinska uprava vrne položeni instrument zavarovanja, če pred tem ugotovi, da je carinski dolžnik poravnal vse carinske dolgove, ki jih je zavaroval z zadevnim instrumentom zavarovanja, oziroma, če pred tem ugotovi, da morebitni carinski dolg ne more več nastati.
624. člen
(vrnitev gotovinskega pologa)
(1) Carinski dolžnik ne more več uporabljati gotovinskega pologa
kot instrumenta za zavarovanje plačila carine od dneva, ko je vložil zahtevek za vrnitev položenih sredstev. Če je carinski dolžnik vložil zahtevek za delno vrnitev položenih sredstev, lahko od dneva vložitve zahtevka dalje uporablja gotovinski polog kot instrument zavarovanja samo v tej nižji višini.
625. člen
(vrnitev gotovinskega pologa v posebnih primerih)
Carinski dolžnik, ki je položil gotovinski polog za zavarovanje plačila carinskega dolga pri carinskem postopku začasnega uvoza blaga oziroma pri uvozu blaga za izvoz ali drugem časovno omejenem postopku, lahko zahteva vrnitev položenih sredstev ob zaključku omenjenih carinskih postopkov, če so bili ti postopki zaključeni v skladu s carinskim zakonom in je bil morebitni nastali dolg poravnan.
2. POGLAVJE: NASTANEK CARINSKEGA DOLGA
1. PODPOGLAVJE: NAPAKE IN OPUSTITVE BREZ
BISTVENEGA VPLIVA NA NASTANEK CARINSKEGA DOLGA
626. člen
(napake in opustitve brez bistvenega vpliva na nastanek carinskega dolga)
(1) Kot napake, ki v skladu s 146. členom carinskega zakona niso imele bistvenega vpliva na predpisano izvajanje začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka, se štejejo primeri iz drugega odstavka tega člena, če:
- ne predstavljajo poskusa nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora;
- ne vključujejo očitne malomarnosti s strani zadevne osebe, in
- so naknadno izpolnjene vse formalnosti potrebne za ureditev statusa blaga.
(2) Primeri, omenjeni v prejšnjem odstavku so:
1. prekoračitev roka, pred potekom katerega mora biti za začasno hranjeno blago ali blago v carinskem postopku, dodeljena ena izmed predvidenih carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga, v kolikor bi bil ta rok lahko podaljšan, če bi bil zahtevek za podaljšanje roka vložen pravočasno;
2. če gre za blago, ki je v tranzitnem postopku, rok za predložitev blaga namembnemu organu pa je prekoračen, v kolikor je bilo to storjeno naknadno;
3. ravnanje z začasno hranjenim blagom ali blagom v postopku carinskega skladiščenja, pa tako ravnanje ni vnaprej dovoljeno s strani carinskih organov, pod pogojem, da bi bilo to ravnanje lahko odobreno, če bi bil vložen zahtevek;
4. uporaba blaga, ki je v postopku začasnega uvoza v nasprotju s pogoji, ki so določeni v dovoljenju carinskega organa, pod pogojem, da bi bila takšna uporaba lahko odobrena, če bi bil vložen zahtevek;
5. premeščanje začasno hranjenega blaga ali blaga v carinskem postopku brez dovoljenja carinskega organa, pod pogojem, da se to blago lahko na njegovo zahtevo predloži carinskemu organu;
6. iznos začasno hranjenega blaga ali blaga v carinskem postopku iz carinskega območja ali vnos takega blaga v prosto carinsko cono, pa niso izpolnjene predpisane formalnosti;
7. če med začasno hrambo blaga ali carinskim skladiščenjem pred sprostitvijo blaga v prost promet nastopi eden od razlogov iz prvega odstavka 146. člena carinskega zakona, gre pa za blago, ki bi bilo ob sprostitvi v prost promet lahko v skladu s 111. členom carinskega zakona v celoti ali deloma oproščeno plačila uvoznih dajatev;
8. če, v primeru izvajanja postopka uvoza blaga za proizvodnjo za izvoz v daljšem časovnem obdobju, ni bilo zaprošeno za podaljšanje potrebnega dovoljenja, čeprav so bili izpolnjeni vsi pogoji za njegovo podaljšanje.
627. člen
(neizpolnitev obveznosti)
Carinski organ šteje, da je nastal carinski dolg v skladu s prvim odstavkom 146. člena carinskega zakona, razen če oseba, ki bi postala carinski dolžnik, dokaže, da so izpolnjeni pogoji iz 626. člena te uredbe.
628. člen
(vpliv na kazenske določbe)
Dejstvo, da zaradi napak iz 626. člena te uredbe ne nastanecarinski dolg, ne vpliva na uporabo kazenskih določb ali določb o odpravi oziroma razveljavitvi dovoljenja za uveljavljani carinski postopek.
2. PODPOGLAVJE: NARAVNE IZGUBE
629. člen
(carinski dolg v primeru naravnih izgub)
(1) V skladu s 148. členom carinskega zakona carinski organ na zahtevek upravičene osebe upošteva primanjkljaj blaga, če je mogoče dokazati, da je nastali primanljkljaj izključno posledica narave blaga in ne kakršne koli malomarnosti ali manipulacije vložnika zahtevka.
(2) Za malomarnost in manipulacijo v skladu s prejšnjim odstavkom se šteje predvsem vsako nespoštovanje pravil in obveznosti glede prevoza, skladiščenja, obdelave ali predelave ter ravnanja z blagom, ki jih določijo v skladu s carinskim zakonom in to uredbo carinski organi ali jih je treba upoštevati kot običajno prakso.
630. člen
(oprostitev predložitve dokaza, da je blago nepovratno izgubljeno)
Carinski organ lahko vložnika zahtevka oprosti predložitve dokaza, da je blago zaradi svoje narave nepovratno izgubljeno, če ne obstaja dvom v resničnost navedenega dejstva.
631. člen
(upoštevanje običajnih izgub)
Če količina izgube presega količine izgube, ki so običajne v praksi za zadevno blago in zadevna oseba ne dokaže, da so zaradi posebnih okoliščin dejansko nastale večje izgube od običajnih, carinski organ pri določanju carinskega dolga upošteva običajne izgube.
3. PODPOGLAVJE: CARINSKI DOLG ZA BLAGO, KI SE NAHAJA
V POSEBNIH SITUACIJAH
632. člen
(napačno podeljen carinski status blaga)
Vložitev carinske deklaracije ali kako drugo dejanje z enakim pravnim učinkom, kot tudi predložitev dokumenta za potrditev pristojnemu organu, predstavlja odstranitev blaga izpod carinskega nadzora iz prvega odstavka 145. člena carinskega zakona, če ima tako ravnanje za posledico, da se blagu neupravičeno prizna carinski status domačega blaga.
633. člen
(blago, ki se šteje kot domače blago)
Če je nastal carinski dolg v skladu s 144., 145., 146. ali 147.
členom carinskega zakona in so bile uvozne dajatve plačane, se
šteje zadevno blago za domače blago, ne da bi bilo treba vložiti
carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet, razen v
primeru izvajanja predpisov v zvezi s prepovedmi in omejitvami,
ki se lahko uporabljajo za zadevno blago. Deklaracija za
sprostitev blaga v prost promet v tem primeru ni potrebna.
634. člen
(odvzem blaga; status)
Odvzem blaga v skladu s 4. ali 5. točko prvega odstavka 156. člena carinskega zakona, ne vpliva na carinski status tega blaga.
635. člen
(blago prepuščeno carinskemu organu v prosto razpolaganje)
(1) Za carinsko blago, ki je prepuščeno carinskemu organu v prosto razpolaganje ali je zaseženo ali odvzeto, se šteje kot da bi bil zanj začet postopek carinskega skladiščenja.
(2) Blago iz prejšnjega odstavka lahko carinski organ proda v skladu s predpisom iz drugega odstavka 61. b člena carinskega zakona pod pogojem, da kupec nemudoma opravi formalnosti za odobritev carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga.
(3) Če so v prodajni ceni blaga vključene tudi uvozne dajatve, se šteje kot da je bilo blago s prodajo sproščeno v prost promet. Carinski organ mora v tem primeru sam izračunati in obračunati uvozne dajatve.
(4) Če se carinski organ odloči, da blaga iz prvega odstavka tega člena ne bo dal v prodajo, mora takoj začeti izvajati vse formalnosti, da se za to blago dovoli ena od carinsko dovoljenih rab in uporab iz alinej (a) do (d) 8. točke 3. člena carinskega zakona.
3. POGLAVJE: PLAČILO CARINSKEGA DOLGA
1. PODPOGLAVJE: SPLOŠNO O OBRAČUNU IN PLAČILU
CARINSKEGA DOLGA
636. člen
(izračun višine in plačilo carinskega dolga)
(1) Carinski organ v primerni obliki in kakor hitro je to mogoče sporoči carinskemu dolžniku višino carinskega dolga, ki ga mora plačati (obračun carinskega dolga).
(2) Če je carinski dolg obračunan že v carinski deklaraciji, carinski organ dostavi obvestilo iz prejšnejga odstavka carinskemu dolžniku le v primeru, če višina obračunanega carinskega dolga na carinski deklaraciji odstopa od višine, ki jo je izračunal carinski deklarant sam.
(3) Obračunan carinski dolg mora carinski dolžnik plačati na račun Carinske uprave v tridesetih dneh po prejemu obračuna oziroma od prevzema s strani carinskega organa potrjene carinske deklaracije, na kateri je deklarant sam izračunal carinski dolg.
(4) Ne glede na določbe tega člena lahko carinski organ, ki izda dovoljenje za poenostavljeni postopek deklariranja ali deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov določi, da carinski dolžnik sam obračuna carinske dolgove, nastale v določenem obdobju. V tem primeru carinski organ določi tudi rok, v katerem mora carinski dolžnik tako obračunani dolg plačati.
637. člen
(dan plačila)
Za dan plačila carinskega dolga se šteje dan, ko je pristojni organizaciji predložen nalog za plačilo obračunanega carinskega dolga.
638. člen
(opomin)
(1) Če carinski dolžnik ne plača obračunanega carinskega dolga v predpisanem roku, pošlje Carinska uprava carinskemu dolžniku opomin s pregledom zapadlih, pa neporavnanih obveznosti skupaj z opozorilom, da bo v primeru, če carinski dolžnik svojega dolga ne bo poravnal v dveh delovnih dneh, vnovčen predloženi instrument zavarovanja oziroma bo uveden postopek prisilne izterjave.
(2) Stroške v zvezi z opominom plača carinski dolžnik.
2. PODPOGLAVJE: PLAČILO CARINSKEGA DOLGA Z
VNOVČITVIJO INSTRUMENTOV ZAVAROVANJA
639. člen
(vnovčitev instrumentov zavarovanja)
(1) Instrumenti zavarovanja iz točk (a), (c) in (d) prvega odstavka 157.e člena carinskega zakona se vnovčujejo v skladu s predpisi, ki veljajo za vnovčevanje bančnih garancij "na prvi poziv" in "brez ugovora", čekov in menic.
(2) Izpolnitev obveznosti zavarovalnice, ki izvira iz položenega garantnega pisma iz točke (b) prvega odstavka 157. e člena carinskega zakona se uveljavlja v skladu s predpisi, ki urejajo solidarna poroštva.
640. člen
(poplačilo iz gotovinskega pologa)
Carinski dolg se iz gotovinskega pologa poplača tako, da se obračunani dolgovani znesek carinskega dolga ustrezno preknjiži.
3. PODPOGLAVJE: NAKNADNI OBRAČUN
CARINSKEGA DOLGA
641. člen
(kdaj se ne opravi naknadni obračun carinskega dolga)
Carinski organ ne opravi postopka za naknadni obračun carinskega dolga v skladu s 154. členom carinskega zakona, če znesek carinskega dolga ne presega 1.000 tolarjev.
4. PODPOGLAVJE: PRISILNA IZTERJAVA
642. člen
(kdaj se ne opravi prisilna izterjava neplačanega carinskega dolga)
(1) Carinski organ ne opravi prisilne izterjave neplačanega carinskega dolga v skladu s 155. členom carinskega zakona, če dolgovani znesek carinskega dolga s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ne presega1.000 tolarjev.
(2) Če je treba prisilno izterjavo opraviti le za plačilo zamudnih obresti, se le-ta ne opravi, če znesek zamudnih obresti na dan odločitve o prisilni izterjavi ne presega 1.000 tolarjev.
4. POGLAVJE: POVRAČILO ALI ODPUSTITEV
CARINSKEGA DOLGA
1. PODPOGLAVJE: SPLOŠNA DOLOČBA
643. člen
(pristojnost)
(1) Zahtevek za povračilo ali odpust carinskega dolga se vloži pri carinskem organu pri katerem je bila vložena carinska deklaracija v zvezi s katero se zahteva povračilo ali odpust carinskega dolga. Ta carinski organ tudi odloči o zahtevku.
(2) Če se zahtevek za povračilo ali odpust carinskega dolga nanaša na dolg, ki je bil obračunan na podlagi poenostavitve iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 59. člena carinskega zakona, se le-ta vloži pri nadzornem carinskem organu, opredeljenem v dovoljenju za poenostavitev. Ta carinski organ tudi odloči o zahtevku.
2. PODPOGLAVJE: IZVEDBENE DOLOČBE ZA UPORABO
158. ČLENA CARINSKEGA ZAKONA
1. oddelek: zahtevek za povračilo ali odpustitev
carinskega dolga
644. člen
(kdo lahko vloži zahtevek)
(1) Zahtevek za povračilo ali odpustitev carinskega dolga (v nadaljevanju: zahtevek za povračilo ali odpust) vloži oseba, ki je plačala ali je odgovorna za plačilo carinskega dolga ali oseba, ki je prevzela njene pravice in obveznosti.
(2) Zahtevek za povračilo ali odpust lahko vloži tudi pooblaščenec osebe iz prejšnjega odstavka.
(3) Razen v primerih iz 648. člena te uredbe mora biti zahtevek za povračilo ali odpust predložen v dveh izvodih (original in kopija) in mora biti izpolnjen na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 65 k tej uredbi. Priloga 65 je sestavni del te uredbe.
(4) Izjemoma carinski organ v upravičenih primerih dovoli, da se zahtevek za povračilo ali odpust ne izpolni na obrazcu iz prejšnjega odstavka, pod pogojem, da predloženi zahtevek vsebuje vse podatke, ki so navedeni v prilogi iz prejšnjega odstavka.
645. člen
(vložitev zahtevka in postopek z njim)
(1) Zahtevek za povračilo ali odpust, v katerem morajo biti navedena vsa potrebna dejstva ter priloženi vsi potrebni dokazi iz prvega odstavka 6.a člena carinskega zakona, se vloži pri carinskem organu iz 643. člena te uredbe.
(2) Carinski organ, ki sprejme zahtevek za povračilo ali odpust, vpiše na oba izvoda zahtevka za povračilo ali odpust datum sprejema, original zadrži v reševanju, kopijo pa vrne vložniku.
(3) Če se uporablja četrti odstavek prejšnjega člena, carinski organ pisno potrdi sprejem zahtevka za povračilo ali odpust.
646. člen
(kmetijski proizvodi in živila)
(1) Razen če tako določajo posebni predpisi v zvezi z izvajanjem kmetijske politike, je treba zahtevku, ki se nanaša na blago, v zvezi s katerim je bilo ob vložitvi zadevne carinske deklaracije predloženo uvozno oziroma izvozno dovoljenje, priložiti tudi potrdilo organa, ki je izdal dovoljenje, da so bili sprejeti potrebni ukrepi, da se odpravijo posledice izdaje dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek potrdilo ni potrebno, če:
1. je carinski organ, kateremu je predložen zahtevek, sam izdal zadevno dovoljenje ali
2. je bil zahtevek vložen zaradi vsebinske napake, ki ne vpliva na pridobitev zadevnega dovoljenja.
647. člen
(sprejem nepopolnega zahtevka)
(1) Carinski organ lahko sprejme tudi zahtevek za povračilo ali odpust, ki ni izpolnjen v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom 644. člena te uredbe ali ki mu niso priloženi vsi potrebni dokumenti, mora pa vsebovati podatke, navedene v 1. do 3. polju in 7. polju obrazca iz priloge 65 k tej uredbi.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka carinski organ določi rok, v katerem mora vložnik dopolniti zahtevek za povračilo ali odpust z vsemi manjkajočimi podatki oziroma dokazi.
648. člen
(posebnosti za povračilo izvoznih dajatev)
(1) Način povračila ali odpusta izvoznih dajatev se določi v skladu s predpisom, ki ureja plačevanje izvoznih dajatev.
(2) Če predpis iz prejšnjega odstavka nima določb o načinu povračila ali odpusta izvoznih dajatev, se povračilo izvrši na podlagi zahtevka za povračilo ali odpust izvoznih dajatev v skladu s tretjim do petim odstavkom tega člena. Primerno se upoštevajo določbe tega poglavja, ki se nanašajo na povračilo ali odpust uvoznih dajatev.
(3) K zahtevku za povračilo ali odpust izvoznih dajatev pri ponovnem uvozu blaga je treba priložiti:
(a) dokazilo o plačilu izvoznih dajatev, če so obračunane izvozne dajatev že bile plačane;
(b) s strani pristojnega carinskega organa potrjen original ali kopijo carinske deklaracije za sprostitev v prost promet ponovno uvoženega blaga. Na tej carinski deklaraciji mora biti navedeno besedilo"Blago prepuščeno kot ponovno uvoženo blago v skladu s petim odstavkom 167. člena carinskega zakona";
(c) s strani pristojnega carinskega organa potrjen original ali kopijo izvozne carinske deklaracije, s katero razpolaga izvoznik blaga, ki se ponovno uvaža.
(4) Deklaracij iz točk (a), (b) ali (c) prejšnjega odstavka ni potrebno priložiti k zahtevku za povračilo ali odpust carinskega dolga, če carinski organ že razpolaga s podatki, ki so v njih.
(5) Zahtevek za povračilo ali odpust izvoznih dajatev je mogoče vložiti v roku 12 mesecev od dneva sprejema izvozne carinske deklaracije.
2. oddelek: Postopek za odobritev povračila ali
odpusta carinskega dolga
649. člen
(izvršitev carinskih formalnosti pred odločitvijo o zahtevku)
Carinski organ lahko dovoli, da se določene carinske formalnosti, ki so potrebne zaradi odobritve morebitnega povračila ali odpustitve carinskega dolga, izvršijo prej preden odloči o zahtevku za povračilo ali odpust. Odobritev predhodne izvršitve carinskih formalnosti ne vpliva na odločitev carinskega organa o zahtevku.
650. člen
(prepoved premeščanja blaga)
(1) Razen v primerih iz prejšnjega člena, blaga, na katerega senanaša zahtevek za povračilo ali odpust, ni dovoljeno premestiti z mesta, ki je navedeno v zahtevku za povračilo ali odpust, dokler carinski organ ne odloči o zahtevku.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko vložnik zahtevka za povračilo ali odpust premesti blago, če o tem vnaprej obvesti carinski organ, ki odloča o zahtevku za povračilo ali odpust in ta soglaša s premestitvijo.
651. člen
(odločba o zahtevku za povračilo ali odpust)
(1) Carinski organ odloči o zahtevku za povračilo ali odpust s pisno odločbo.
(2) Odločba, s katero carinski organ zahtevku za povračilo ali odpust ugodi, mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izvršitev odločbe.
(3) Odločba mora, glede na okoliščine primera, vsebovati vse ali vsaj nekatere od naslednjih podatkov:
(a) podatke, potrebne za identifikacijo blaga, na katerega se odločba nanaša;
(b) razloge za povračilo ali odpust carinskega dolga in navedbo ustreznega člena carinskega zakona ter, če je potrebno, še ustreznega člena tega poglavja;
(c) znesek povračila oziroma odpusta dolga;
(d) podatke o vrsti uporabe blaga ,ki se lahko uvede, ali namembnem kraju, kamor se lahko pošlje blago glede na možnosti, ki so na razpolago v skladu s carinskim zakonom za posamezen primer ter, če je potrebno, na podlagi posebnega dovoljenja carinskega organa;
(e) rok za izvršitev formalnosti, ki so potrebne, da bi se plačane dajatve povrnile ali plačilo odpustilo;
(f) izjavo, da bodo dajatve povrnjene oziroma njihovo plačilo odpuščeno šele, ko bodo izvršene za to potrebne formalnosti in ko bo carinski organ, ki odloča o povračilu o tem obveščen;
(g) podatke o vseh zahtevah v zvezi z blagom, ki jih mora vložnik spoštovati, dokler odločba ni izvršena;
(h) obvestilo vložniku zahtevka za povračilo ali odpust, da mora ob predložitvi blaga priložiti tudi izvirnik odločbe ali overjeno kopijo.
(4) Če se obveznosti iz točk (d), (e) in (g) prejšnjega odstavka ne morejo izvršiti pri carinskem organu, ki je izdal odločbo o povračilu ali odpustu carinskega dolga, mora le-ta v odločbi določiti tudi carinski organ ali carinske organe, pri katerih se morajo te obveznosti izvršiti.
652. člen
(odločanje po uradni dolžnosti)
(1) Če carinski organ v skladu s šestim odstavkom 158. člena carinskega zakona odloča o povračilu oziroma odpustu carinskega dolga po uradni dolžnosti, odloči o tem z odločbo.
(2) Primerno se uporablja 651. člen te uredbe.
653. člen
(nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz odločbe)
(1) Carinski organ iz četrtega odstavka 651. člena te uredbe sprejme potrebne ukrepe s katerimi zagotovi, da:
- so, glede na posamezen primer, obveznosti iz točke (g) tretjega odstavka 651. člena te uredbe izpolnjene ter
- je v vseh primerih blago dejansko uporabljano v skladu z zahtevami iz odločbe oziroma poslano tja, kamor določa odločba.
(2) Če odločba določa, da je blago lahko vnešeno v carinsko skladišče ali prosto carinsko cono, in oseba, na katero glasi odločba izkoristi to možnost, mora potrebne formalnosti izpeljati pri carinskem organu, ki je izdal odločbo oziroma pri carinskem organu iz četrtega odstavka 651. člena te uredbe.
(3) Ko se carinski organ prepriča, da so izpolnjene obveznosti iz prvega odstavka tega člena, potrdi to na izvirniku odločbe ali njeni overjeni kopiji.
654. člen
(izvršitev povračila)
(1) Carinski organ, ki je izdal odločbo o povračilu ali odpust carinskega dolga bo odpustil carinski dolg ali ga povrnil na račun, ki ga je navedel vložnik v zahtevku nemudoma po prejemu originala odločbe, opremljnega s klavzulo izvršnosti.
(2) Povračila plačane carine ni mogoče izplačati, če ima upravičenec kakršne koli neporavnane zapadle obveznosti iz naslova uvoznih ali izvoznih dajatev. Povračilo in zapadli carinski dolg se v tem primeru pobotata po uradni dolžnosti.
655. člen
(preferencialna obravnava blaga in povračilo in odpust carinskega dolga)
(1) Če zahtevek za povračilo ali odpust temelji na tem, da je v trenutku sprejema carinske deklaracije obstajala pravica do preferencialnega obravnavanja blaga (znižana ali carinska stopnja "prosto" za blago v okviru carinske kvote in plafona ter po sklenjenih prostotrgovinskih sporazumih), carinski organ zahtevku za povračilo in odpust ugodi le, če so ob sprejemu tega zahtevka priložena dokazila, da:
- v primeru carinske kvote ni presežen njen obseg,
- v ostalih primerih ni bila ponovno uvedena običajna carinska stopnja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je možno zahtevku za povračilo ali odpust ugoditi tudi če niso izpolnjeni predpisani pogoji, če za blago ni bila uporabljena znižana ali carinska stopnja "prosto" zaradi zmote carinskega organa, je pa deklaracija za sprostitev blaga v prost promet vsebovala vse podatke in so ji bili priloženi vsi dokumenti, potrebni za takšno obravnavanje.
656. člen
(povračilo in naknadna predložitev dokazil za preferencialno obravnavo)
(1) Če vložnik zahtevku za povračilo ali odpust predloži izvirnik potrdila o preferencialnem poreklu blaga kot dokaz, da je uvoženo blago v trenutku sprejema carinske deklaracije za sprostitev blaga v prost promet izpolnjevalo predpisane pogoje za preferencialno obravnavo, carinski organ ugodi zahtevku zapovračilo ali odpust samo, če se izkaže:
- da se predloženo potrdilo o preferencialnem poreklu blaga dejansko nanaša na zadevno uvoženo blago in da so izpolnjeni pogoji za sprejem predloženega potrdila ter
- da so izpolnjeni vsi ostali pogoji za preferencialno obravnavo blaga.
(2) Plačane dajtve se vrnejo oziroma dolg odpusti po predložitvi blaga carinskemu organu. Kadar blaga ni več mogoče predložiti carinskemu organu, lahko ta ugodi zahtevku za povračilo ali odpust le v primeru, če je na podlagi razpoložljivih podatkov zanesljivo ugotovil, da se naknadno predloženo potrdilo o preferencialnem poreklu nanaša na zadevno blago.
657. člen
(kdaj se zahtevku ne ugodi)
V skladu z osmim, devetim in desetim odstavkom 158. člena carinskega zakona ni mogoče povrniti plačanih uvoznih dajatev ali odpustiti njihovega plačila, če:
1. je bila poškodovanost blaga upoštevana že pri določanju pogodbenih pogojev, predvsem glede pogodbene cene blaga, na podlagi katere je bilo blago predloženo v carinski postopek, zaradi katerega je nastala obveznost plačila carinskega dolga ali
2. je uvoznik blago prodal, potem ko je ugotovil, da je le - to poškodovano oziroma pokvarjeno ali da ne ustreza dogovorjenim pogodbenim pogojem.
658. člen
(rok za izvršitev formalnosti za povračilo ali odpust)
(1) Ne glede na točko (c) prvega odstavka 665. člena te uredbe, carinski organ določi rok za izvršitev formalnosti, ki so potrebne, da bi se plačane dajatve povrnile ali odpustilo njihovo plačilo, ki ne more biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve odločbe vložniku zahtevka za povračilo ali odpust.
(2) Če obveznosti niso izvršene v roku, ki je določen v skladu prejšnjim odstavkom, se izgubi pravico do povračila ali odpusta carinskega dolga, razen če se dokaže, da obveznosti ni bilo mogoče izvršiti v predpisanem roku zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin, na katere ni bilo mogoče vplivati.
659. člen
(odpadki in ostanki blaga po uničenju)
Če po uničenju blaga, ki ga zahteva carinski organ z namenom, da bi lahko ugodil zahtevku za povračilo ali odpust carinskega dolga, ostanejo odpadki ali ostanki, se le-ti od trenutka izdaje odločbe, s katero se ugodi zahtevku za povračilo ali odpust, štejejo kot carinsko blago.
660. člen
(status blaga v prosti carinski coni ali carinskem skadišču)
Če carinski organ dovoli uporabo 2. točke osmega odstavka 158. člena carinskega zakona, sprejme ukrepe, ki omogočajo, da se blago, ki je vnešeno v prosto carinsko cono ali carinsko skladišče lahko tudi naknadno prepozna kot carinsko blago.
661. člen
(povračilo ali odpust dajatev za blago, uvoženo na podlagi uvoznega dovoljenja)
Če je za blago, ki je predmet ukrepov kmetijske politike, začet carinski postopek, ki vključuje tudi obveznost plačila uvoznih dajatev na podlagi uvoznega dovoljenja, se sedmi do enajsti odstavek 158. člena carinskega zakona uporabljata samo, če se pristojnemu carinskemu organu iz drugega odstavka 645. člena te uredbe dokaže, da je pristojni organ izvedel potrebne ukrepe za razveljavitev učinkov dovoljenja, ki je bilo izdano za zadevni uvoz.
662. člen
(povračilo ali odpust za del ali komponente enega proizvoda)
Če se ne izvozi, ponovno izvozi ali uniči celoten proizvod oziroma se ne odobri druga carinsko dovoljena raba ali uporaba za celoten proizvod ampak le za enega ali več delov oziroma komponent tega proizvoda, se znesek, ki se povrne ali odpusti določi kot razlika med zneskom uvoznih dajatev za celotni proizvod in zneskom uvoznih dajatev, ki bi jih bilo treba plačati za preostanek proizvoda, če bi se za le-tega v nespremenjenem stanju začela carinsko dovoljena raba ali uporaba iz katere izvira obveznost plačila dajatev na tisti dan, ko je bila ta raba ali uporaba odobrena za celoten proizvod.
663. člen
(minimalni znesek dolga za uvedbo postopka)
V skladu s trinajstim odstavkom 158. člena carinskega zakona carinski organ ne uvede postopka za povrnitev preveč plačanega carinskega dolga oziroma za odpustitev plačila, če znesek, ki bi ga bilo treba povrniti ali odpustiti, ne presega 1.000 tolarjev.
3. PODPOGLAVJE: POSEBNE DOLOČBE, KI SE
NANAŠAJO NA UPORABO ENAJSTEGA ODSTAVKA 158. ČLENA CARINSKEGA ZAKONA
664. člen
(splošni pogoji)
Carinski organ, ki odloča o zahtevku za povračilo ali odpust, ki je bil vložen v skladu z 2. točko enajstega odstavka 158. člena carinskega zakona:
- vrne ali odpusti plačilo carinskega dolga, če zahtevek temelji na okoliščinah iz 665. do 668. člena te uredbe in te okoliščine niso posledica prevare ali velike malomarnosti zadevne osebe.
Pojem "zadevna oseba" pomeni osebo ali osebe iz prvega odstavka 644. člena te uredbe, poblaščence teh oseb ali katerokoli drugo osebo, ki je bila vključena v opravljanje carinskih formalnosti, ki se nanašajo na zadevno osebo, ali pa je dala navodila za opravljanje teh formalnosti.
- ne opravi povračila in ne dovoli odpustitve plačila carinskega dolga, če zahtevek temelji na okoliščinah iz 669. člena te uredbe.
665. člen
(kdaj se odobri povračilo ali dajatve odpustijo)
(1) Povračilo ali odpust carinskega dolga se lahko odobri:
(a) če je carinsko blago, za katerega je začet carinski postopek z delno ali popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev ali če je blago, ki je bilo ob sprostitvi v prost promet predmet ugodnejše obravnave zaradi namena uporabe, ukradeno. Povračilo ali odpust carinskega dolga v skladu s to točko se lahko odobri le pod pogojem, da je ukradeno blago nemudoma ponovno najdeno in zanj ponovno vzpostavljen enak carinski status, kot ga je blago imelo v trenutku, ko je bilo ukradeno;
(b) če se za carinsko blago pomotoma odstrani izpod carinskega nadzroa v carinskem postopku z delno ali popolno oprostitvijo plačila dajatev, vendar le pod pogojem, da se takoj, ko se ugotovi napaka, za blago v nespremenjenem stanju ponovno vzpostavi enaka carinska situacija;
(c) če zaradi tehničnih težav ni možno odpreti prevoznega sredstva, na katerem je blago, ki je bilo predhodno sproščeno v prost promet in blaga tudi v namembnem kraju ne bo možno raztovoriti, pod pogojem da se to blago takoj ponovno izvozi;
(d) če je blago, ki je bilo sproščeno v prost promet naknadno vrnjeno dobavitelju izven carinskega območja v postopku začasnega izvoza na oplemenitenje zaradi brezplačnega popravila oziroma odprave napak, ki so obstajale pred sprostitvijo blaga v prost promet (ne glede na to, ali so bile te napake ugotovljene po sprostitvi blaga v prost promet) ali brezplačne uskladitve z določbami pogodbe o nakupu, pri čemer pa se dobavitelj odloči, da trajno zadrži blago, ker napak oziroma pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti oziroma bi bila njihova odprava neekonomična;
(e) če se v trenutku, ko carinski organ odloča o naknadnem obračunu carinskega dolga v zvezi z blagom, ki je bilo sproščeno v prost promet s popolno oprostitvijo carinskih dajatev, ugotovi, da je bilo to blago ponovno izvoženo iz carinskega območja brez nadzora carinskega organa, vendar le, če se ugotovi, da bi bili materialni pogoji, ki jih določa carinski zakon za povračilo ali odpust takšnega uvoznega carinskega dolga, dejansko izpolnjeni v trenutku ponovnega izvoza tega blaga in bi lahko bile uvozne dajatve povrnjene, če bi bile obračunane ob sprostitvi blaga v prost promet;
(f) če je sodišče prepovedalo trgovanje z blagom, za katerega je bil že začet carinski postopek, na podlagi katerega je nastalaobveznost za plačilo uvoznih dajatev, vendar le, če je bilo to blago ponovno izvoženo iz carinskega območja ali uničeno pod carinskim nadzorom in če je dokazano, da se blaga na carinskem območju ni uporabljalo;
(g) če je bil za blago začet carinski postopek, na podlagi katerega nastane obveznost plačila uvoznih dajatev, carinski dolg pa v skladu s svojimi pooblastili samostojno poravna carinski deklarant, vendar tega blaga, brez kakršnekoli krivde deklaranta, ni bilo mogoče dobaviti prejemniku;
(h) če je bilo blago naslovljeno na določenega prejemnika po pomoti;
(i) če se ugotovi, da blago, zaradi očitne dejanske napake pri naročanju, ne more biti uporabljeno za namene, za katere ga je naročnik nameraval uporabljati;
(j) če se za blago po njegovi prepustitvi v carinski postopek, na podlagi katerega nastane carinski dolg, dokaže, da v trenutku prepustitve ni bilo v skladu z veljavnimi predpisi na področju uporabe ali trgovanja z njim in se zaradi tega to blago ne more uporabljati za namene, ki jih je predvidel prejemnik;
(k) če prejemnik ne more uporabljati ali je bistveno omejen pri uporabi blaga za predvidene namene zaradi ukrepov pristojnih organov, sprejetih po prepustitvi blaga v carinski postopek, na podlagi katerega nastane obveznost za plačilo carinskega dolga;
(l) če carinski organ ne more odobriti delne ali popolne oprostitve plačila carinskega dolga, ki jo uveljavlja zadevna oseba, vendar ne po njeni krivdi, pri čemer carinski organ obračuna dajatve, ki bi jih bilo treba plačati;
(m) če je blago dostavljeno prejemniku po zavezujočem dobavnem roku, ki je določen v pogodbi, na podlagi katere je bil za blago začet carinski postopek na podlagi katerega je nastala obveznost za plačilo carinskega dolga;
(n) če blaga na carinskem območju ni bilo mogoče prodati in je bilo brezplačno prepuščeno dobrodelnim ali človekoljubnim organizacijam:
- ki svojo dejavnost opravljajo izven carinskega območja, pri čemer pa imajo na carinskem območju svoja predstavništva ali
- ki svojo dejavnost opravljajo na carinskem območju, so pa pri sprostitvi podobnega blaga v prost promet lahko upravičeni do popolne oprostitve plačila carinskega dolga;
(o) če je obveznost za plačilo carinskega dolga nastala iz drugih razlogov, kot so opredeljeni v 143. členu carinskega zakona in zadevna oseba predloži potrdilo o poreklu blaga, trazitni dokument za prevoz domačega blaga preko tujega carinskega območja ali drug ustrezen dokument, ki dokazuje, da bi za blago, če bi bilo sproščeno v prost promet lahko upoštevali ugodnejše obravnavanje ali bi to blago lahko šteli za domače blago, vendar le, če so izpolnjeni ostali pogoji iz 656. člena te uredbe.
(2) Ne glede na šesti odstavek tega člena je povračilo plačanih ali odpustitev plačila dajatev v primerih iz točk (c) in (f) do (n) prejšnjega odstavka mogoče odobriti le, če je blago po carinskim nadzorom ponovno izvoženo iz carinskega območja. Ta pogoj ne velja, če je blago uničeno zaradi odločbe pristojnega organa ali brezplačno prepuščeno v uporabo dobrodelnim ali človekoljubnim organizacijam, ki svojo dejavnost opravljajo na carinskem območju.
(3) Na zahtevo zadevne osebe lahko carinski organ dovoli, da se blago, namesto da bi bilo ponovno izvoženo, uniči pod carinskim nadzorom ali pa se zaradi nameravanega ponovnega izvoza zanj začne tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja oziroma vnese v prosto carinsko cono.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko carinski organ, v primerih iz točk (g), (i) in (l) prvega odstavka tega člena, na zahtevo zadevne osebe dovoli, da se obveznost ponovnega izvoza blaga nadomesti z začetkom postopka carinskega skladiščenja ali z vnosom blaga v prosto carinsko cono.
(5) Blago iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se šteje za carinsko blago. Carinski organ sprejme potrebne ukrepe, ki omogočajo, da se blago, vnešeno v prosto carinsko cono ali carinsko skladišče tudi naknadno lahko prepozna kot carinsko blago.
(6) Povračilo ali odpust plačila dajatev se v primeru iz točke (h) prvega odstavka tega člena, odobri pod pogojem, da je blago ponovno izvoženo istemu tujemu dobavitelju ali na naslov, ki ga ta določi.
(7) Poleg drugih ukrepov iz tega člena, je treba dokazati tudi, da blago ni bilo uporabljeno, rabljeno ali prodano pred ponovnim izvozom.
666. člen
(kdaj se še lahko odobri povračilo ali odpust)
(1) Povračilo ali odpust plačila uvoznih dajatev se lahko odobri:
(a) če je bilo blago, za katerega je bil pomotoma začet carinski postopek, na podlagi katerega je nastala obveznost plačila carinskega dolga, ponovno izvoženo iz carinskega območja, pri čemer za to blago ni bil začet izvozni carinski postopek, vendar le, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji iz sedmega odstavka 158. člena carinskega zakona;
(b) če je bilo blago brez carinskega nadzora ponovno izvoženo ali uničeno v skladu z 2. točko osmega odstavka 158. člena carinskega zakona pod pogojem, da so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji;
(c) če je bilo blago brez carinskega nadzora ponovno izvoženo ali uničeno v skladu z točkami (c) in (f) do (n) 665. člena te uredbe, vendar le, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji določeni z drugim do petim in sedmim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Za povračilo ali odpust plačila uvoznih dajatev v skladu s prejšnjim odstavkom, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) carinskemu organu, ki odloča o zahtevku za povračilo ali odpust morajo biti predložena vsa potrebna dokazila o tem, da je bilo blago, v zvezi s katerim se zahteva povračilo ali odpust carinskega dolga:
- dejansko ponovno izvoženo iz carinskega območja ali
- uničeno pod nadzorom pristojnih organov ali oseb, pooblaščenih za tak nadzor;
(b) carinskemu organu, ki odloča o zahtevku za povračilo ali odpust, morajo biti vrnjeni vsi dokumenti, ki so potrjevali carinski status domačega blaga in s katerimi je zadevno blago bilo iznešeno iz carinskega območja oziroma predložena vsa dokazila, ki jih ta carinski organ šteje za potrebna, da teh dokumentov ne bo mogoče uporabiti pri morebitnem kasnejšem uvozu blaga.
667. člen
(dokumenti, s katerimi se dokazuje upravičenost do povračila ali odpusta v skladu s 665. členom te uredbe)
(1) Pri izvajanju drugega odstavka prejšnjega člena:
(a) se kot dokazilo, da je blago, za katerega se zahteva povračilo ali odpust plačila dajatev, bilo ponovno izvoženo šteje:
- original ali overjena kopija izvozne deklaracije, in
- potrdilo carinskega organa, preko katerega je blago dejansko zapustilo carinsko območje
Če takšnega potrdila ni možno predložiti, se kot dokazilo, da je blago zapustilo carinsko območje lahko upošteva vse, kar navedeno dejstvo dokazuje, kot npr.:
- potrdilo carinskega organa države, v katero je bilo blago izvoženo ali
- orginal oziroma overjeno kopijo carinske deklaracije namembne države.
K tem dokumentom je treba priložiti komercialne in upravne dokumente, s katerimi se dokazuje istovetnost izvoženega blaga in blaga, za katerega se zahteva povračilo ali odpust plačila dajatev, in sicer:
- original ali overjeno kopijo deklaracije za navedeni postopek ter
- na zahtevo carinskega organa tudi komercialne in druge upravne dokumente (npr. račune, odpremnice, tranzitne dokumente, fitosanitarna ali druga potrdila), ki vsebujejo popolni opis blaga (trgovski naziv blaga, količno, identifikacijske in druge označbe), ki je navedeno v deklaraciji za navedeni postopek, izvozni carinski deklaraciji ali carinski deklaraciji namembne države;
(b) se kot dokazilo, da je blago, za katerega se zahteva povračilo ali odpust plačila dajatev, dejansko uničeno pod nadzorom pristojnih organov ali drugih oseb, ki so pooblaščene za tak nadzor:
- original ali overjeno kopijo zpisnika ali izjave o uničenju blaga, ki jo sestavi organ, pod nadzorom katerega je bilo blago uničeno ali
- potrdilo, ki ga je sestavila oseba, ki je pooblaščena za nadzor uničenja blaga, skupaj z ustreznim dokazilom o pooblastilu za nadzor.
Dokumenti iz prejšnjega odstavka te točke morajo vsebovati zadosti natančen opis blaga (trgovski opis blaga, količine, identifikacijske in druge označbe), da carinski organ lahko ugotovi, da je uničeno blago istovetno blagu, ki je bilo predloženo v carinski postopek zaradi katerega je nastala obveznost za plačilo carinskega dolga.
668. člen
(povračilo izvoznih dajatev)
(1) Če predpis, ki ureja plačevanje izvoznih dajatev ne določa drugače, je mogoče povračilo plačanih izvoznih dajatev odobriti, ko je ponovno uvoženo blago, za katerega so bile pri izvozu plačane izvozne dajatve, sproščeno v prost promet in so izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2) Prejšnji odstavek velja samo v primerih iz 597. člena te uredbe.
(3) Carinskemu organu, ki sprejme deklaracijo za sprostitev ponovno uvoženega blaga v prost promet je treba predložiti dokazila, da gre za blago, za katerega je bilo treba ob izvozu plačati izvozne dajatve.
(4) Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi v primeru ponovnega uvoza samo dela blaga, za katerega so bile ob izvozu plačane izvozne dajatve.
669. člen
(kdaj se povračilo ali odpust ne odobri)
Carinski organ ne more odobriti povračila ali odpustiti plačila uvoznih dajatev, če zahtevek temelji le na enem od naslednjih dejstev:
(a) blago, za katero je bil na carinskem območju začet carinskih postopek zaradi katerega je nastala obveznost plačila dajatev, se ponovno izvaža iz carinskega območja zaradi drugih razlogov, kot so navedeni v sedmem do desetem odstavku 158. člena carinskega zakona, predvsem zaradi neuspele prodaje blaga;
(b) uničenje blaga, ki ga je carinski organ že prepustil v izbrani carinskih postopek na podlagi katerega je nastala obveznost plačila carinskega dolga, razen, če takšno uničenje izrecno predvidevajo drugi veljavni predpisi,
(c) predložitev dokumentov, na podlagi katerih je bila ob sprostitvi v prost promet uveljavljana ugodnejša obravnava blaga in za katere se naknadno ugotovi, da so lažni, ponarejeni ali neveljavni, tudi če so bili predloženi v dobri veri.
670. člen
(plačilo obresti za plačan carinski dolg)
(1) Carinski organ iz drugega odstavka 645. člena te uredbe ob odločanju o zahtevku za povračilo plačanih uvoznih dajatev preveri tudi, ali je treba v skladu z drugim odstavkom 158. člena carinskega zakona obračunati obresti.
(2) Če so izpolnjeni pogoji za obračun obresti, jih carinski organ obračuna v skladu s predpisi, ki veljajo za zamudne obresti.
(3) Obresti se v skladu s tem členom obračunajo za obdobje od dneva plačila uvoznih dajatev do dneva izdaje odločbe o povračilu.
(4) Plačilo obresti se izvrši na enak način kot samo povračilo plačanih uvoznih dajatev.
V. DEL: KAZENSKE DOLOČBE
671. člen
(carinski prekrški)
(1) Posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 75.000 do 5.000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 200.000 do 10.000.000 tolarjev, če:
1. sestavi ali povzroči, da se sestavi la no dokazilo o poreklu blaga (drugi odstavek 22. člena, 30. do 32. člen);
2. sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke z namenom, da bi se za proizvode, na katere se dokument nanaša neupravičeno pridobilo preferencialno poreklo (drugi odstavek 22. člena, 33. člen);
3. v prijavo carinske vrednosti ali v drugo dovoljeno obliko za prikazovanje podatkov, potrebnih za določitev carinske vrednosti blaga navede netočne ali nepopolne podatke, ki se nanašajo na carinsko vrednost blaga (prvi, četrti in petiodstavek 64. člena);
4. odda ustno carinsko deklaracijo za izvoz blaga, ki ga nima pri sebi (107.člen v zvezi s 115.členom);
5. na zahtevo carinskega organa ne poka e blaga, navedenega v skupni prijavi (71.člen)
6. ne ravna v skladu s 154.členom te uredbe;
7. ne ravna v skladu s 163.členom te uredbe;
8. ne ravna v skladu s 174.členom te uredbe;
9. ne predlo i carinskemu organu v rokih in obliki, ki sta določeni v dovoljenju za poenostavljen postopek deklariranja, dopolnilne carinske deklaracije (150.člen);
10. ne vodi evidence v skladu z 238.členom te uredbe ali je na poziv ne predlo i carinskim organom;
11. ne sporoči carinskemu organu, ki je sprejel deklaracijo za začetek postopka uvoza zaradi izvoza, da ne more opraviti odobrenega proizvodnega postopka ( 260.člen);
12. imetnik dovoljenja carinskemu nadzornemu organu ne predlo i obračuna postopka v obliki, na način in v rokih, kot je določeno v 274. in 275. členu te uredbe;
13. imetnik dovoljenja carinskemu nadzornemu organu ne predlo i obračuna postopka na način in v rokih, kot je določeno v 334. in 335.členu te uredbe;
14. premešča blago v nasprotju z 219., 289. in 290. členom te uredbe;
15. pretovarja blago v nasprotju s 465. členom te uredbe;
16. ne obvesti carinskega organa o poškodbi carinske oznake ali o nezmo nosti izponitve roka v tranzitnem postopku (prvi in četrti odstavek 466.člena).
(2) Z denarno kaznijo od 30.000 do 500.000 tolarjev se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
VI. DEL: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
672. člen
(uporaba dosedanjih potrdil o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife)
Potrdila o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife, ki jih je Carinska uprava izdajala do uveljavitve te uredbe, lahko imetniki uporabljajo še naprej, do izteka njihove veljavnosti.
673. člen
(veljavnost dosedanjih dokazil o poreklu blaga)
(1) Dokazila o poreklu blaga, ki so bila izdana pred uveljavitvijo to uredbe, lahko imetniki uporabljajo tudi po njeni uveljavitvi, v skladu s 3. poglavjem I. dela te uredbe.
(2) Obrazci dokazil o poreklu blaga, ki so bili tiskani pred uveljavitvijo te uredbe se lahko v skladu s to uredbo uporabljajo do porabe zalog.
674. člen
(veljavnost dosedanjih obrazcev DCV)
Obrazci DCV in DCV bis, ki so bili tiskani pred uveljavitvijo te
uredbe se lahko uporabljajo v skladu s 4. poglavjem I. dela te
uredbe tudi po uveljavitvi te uredbe do porabe zalog.
675. člen
(veljavnost dosedanjih obrazcev enotne carinske listine)
Obrazci ECL in ECL bis, ki so bili tiskani pred uveljavitvijo te uredbe se lahko v skaldu s to uredbo uporabljajo do porabe zalog, vendar najdalj do 1. julija 2000.
676. člen
(nadaljnja uporaba dovoljenj in potrdil, izdanih do uveljavitve te uredbe)
Dovoljenja in potrdila, ki so jih carinski organi izdali pred uveljavitvijo te uredbe se lahko uporabljajo v skladu s to uredbo do poteka njihove veljavnosti.
677. člen
(uporaba 553. člena te uredbe za obstoječe proste carinske cone)
(1) Določba drugega odstavka 553. člena te uredbe se ne uporablja za proste carinske cone v obsegu in na lokaciji za katero imajo na dan uveljavitve te uredbe soglasje vlade in odločbo Carinske uprave.
(2) Če želi ustanovitelj proste carinske cone in prejšnjega odstavka dopolniti ali spremeniti obseg ali lokacijo proste carinske cone, se pri dopolnitvi oziroma spremembi upošteva tudi drugi odstavek 553. člena te uredbe.
678. člen
(veljavnost instrumentov zavarovanj)
Instrumenti zavarovanja, ki so jih carinski organi sprejeli do uveljavitve te uredbe se lahko uporabljajo še naprej, in sicer:
- instrumenti za posamično zavarovanje - do zaključka carinskega postopka oziroma posla za katerega so bili predloženi oziroma
- instrumenti za skupno zavarovanje - do poteka njihovega roka veljavnosti.
679. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:
- uredba o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom (Uradni list RS, št. 56/95 in 33/96),
- uredba o instrumentih in postopku zavarovanja plačila carinskega dolga (Uradni list RS, št. 56/95),
- uredba o kriterijih za oprostitev plačila carine pri ponovnem uvozu blaga (Uradni list RS, št. 56/95, 33/ 93 in 78/97),
- uredba o kriterijih za ugotavljanje in načinu dokazovanja porekla blaga (Uradni list RS, št. 56/95, 33/96, 47/ 97, 24/98 in 72/98),
- uredba o poenostavitvah glede carinskih deklaracij (Uradni list RS, št. 56/95),
- uredba o vrednosti in vrstah blaga za katero velja enotna carinska stopnja (Uradni list RS, št. 56/95),
- uredba o vrednosti blaga za katero velja skupna carinska stopnja (Uradni list RS, št. 56/95),
- uredba o višini carinskega dolga, za katerega se ne opravijo naknaden obračun, prisilna izterjava ali postopek za povrnitev preveč plačanega carinskega dolga (Uradni list RS, št. 56/95),
- uredba o prostih carinskih conah (Uradni list RS, št. 56/ 95, 33/96 in 47/97),
- pravilnik o carinski vrednosti blaga (Uradni list RS, št. 56/95),
- pravilnik o potrdilih o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife (Uradni list RS, št. 56/95),
- pravilnik o pregledu blaga ter pogojih in načinu jemanja vzorcev blaga (Uradni list RS, št. 56/95, 33/96 in 25/ 97),
- pravilnik o načinu vodenja evidenc in ukrepih carinskega nadzora v prostih carinskih conah (Uradni list RS, št. 56/95),
- pravilnik o vodenju evidenc v carinskih skladiščih (Uradni list RS, št. 56/95 in 33/96),
- pravilnik o uporabi listin v carinskem postopku (Uradni list RS, št. 56/95, 76/95 in 68/96),
- pravilnik o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko transporta (Uradni list RS, št. 56/95).
680. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. julija 1999.
Št. 424-19/99-1
Ljubljana, dne 27. maja 1999
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
dr. Janez Drnovšek, l.r.
P R E D S E D N I K
                            PRILOGA 3

             UVODNE OPOMBE K SEZNAMOMA PREDELAV ALI
            OBDELAV BLAGA, OPRAVLJENIH NA MATERIALIH
              BREZ POREKLA, POTREBNIH ZA PRIDOBITEV
                 POREKLA BLAGA IZ PRILOG 4 IN 5

    (četrti odstavek 15. člena in drugi odstavek 16. člena te
                             uredbe)


Opomba 1

1.1 Prva dva stolpca v seznamih prilog 4 in 5 opisujeta
pridobljeni izdelek. Prvi stolpec je tarifna številka ali
številka poglavja nomenklature carinske tarife, drugi stolpec pa
vsebuje opis blaga, ki se v nomenklaturi carinske tarife 
uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v
prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v 3. stolpcu. Kjer je v
nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu "ex", se pravilo v
3. stolpcu uporablja samo za del tarifne številke ali poglavja,
opisane v 2. stolpcu.

1.2. Če je v 1. stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je
navedena številka poglavja in je zato opis izdelkov v 2. stolpcu
splošen, se zraven navedeno pravilo v 3. stolpcu uporablja za vse
izdelke, ki se v nomenklaturi carinske tarife uvrščajo v tarifne
številke tega poglavja ali v katere koli tarifne številke,
združene v 1. stolpcu.

1.3. Kjer seznam vsebuje različna pravila, ki se nanašajo na
različne izdelke v okviru ene tarifne številke, vsebuje vsak nov
zamaknjeni odstavek opis, ki se nanaša na tisti del tarifne
številke, ki je predmet pravila v 3. stolpcu.


Opomba 2

2.1. Izraz "proizvodnja" pomeni vse oblike obdelave ali
predelave, vključno s "sestavljanjem" ali posebnimi operacijami.

2.2. Izraz "material" pomeni vsako "sestavino", "surovino",
"sestavni del" ali "del" itd., ki se uporabljajo pri proizvodnji
proizvoda.

2.3. Izraz "proizvod" pomeni pridobljeni proizvod, čeprav je
namenjen kasnejši uporabi v drugi proizvodni operaciji.


Opomba 3

3.1. Obdelava ali predelava, ki ju zahteva pravilo v 3. stolpcu,
se nanaša le na uporabljene materiale brez porekla. Omejitve,
navedene v pravilu iz 3. stolpca, se prav tako nanašajo le na
uporabljene materiale brez porekla.

3.2. Če se proizvod, pridobljen iz materialov brez porekla, ki je
med proizvodnjo pridobil status proizvoda s poreklom, uporabi kot
material v postopku izdelave kakšnega drugega proizvoda, pravilo,
ki se uporablja za izdelek, v katerega je vgrajen, zanj ne velja.

Na primer:

Nevezena tkanina lahko pridobi poreklo, če je tkana iz preje. Če
se potem uporabi za proizvodnjo vezenega posteljnega perila,
se odstotek omejitve vrednosti, ki je naveden pri uporabi
nevezene tkanine, v tem primeru ne uporablja.


Opomba 4

4.1. Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali
predelave, pri čemer se z večjo obdelavo ali predelavo tudi
lahko pridobi status porekla, nasprotno pa manj predelave ali
obdelave ne more dati statusa porekla. Torej če pravilo
določa, da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti
material brez porekla, je uporaba tega materiala na zgodnejši
stopnji obdelave dovoljena, uporaba takega materiala na
kasnejši stopnji pa ni.

4.2. Kadar pravilo na seznamu določa, da se proizvod lahko
izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko
uporabi kateri koli material ali več materialov. To ne pomeni,
da morajo biti uporabljeni vsi materiali.

Na primer:

Pravilo, ki se uporablja za preje, določa, da se lahko
uporabljajo naravna vlakna, in da se izmed drugih materialov
prav tako lahko uporabljajo kemični materiali. To ne pomeni,
da je treba uporabiti oboj hkrati, uporabi se lahko eno ali
drugo ali pa oba skupaj.

4.3. Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti proizvod
izdelan iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje
uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo
ustrezati pravilu.


Opomba 5

Za vse proizvode, ki niso našteti v prilogi 5 (proizvodi, ki
niso tekstil in tekstilni proizvodi iz XI. oddelka nomenklature
carinske tarife) se poreklo določa za vsak primer posebej ob
upoštevanju kakršnega koli postopka predelave ali obdelave v 
povezavi s konceptom zadnje bistvene obdelave ali predelave,
kot je določena v 14. členu carinskega zakona.


Opomba 6

6.1. Izraz " vlakno" v prilogi 4 zajema "naravna vlakna" in
"umetna ali sintetična rezana vlakna" iz tarifnih številk 5501
do 5507 in vlakna, ki se lahko uporabljajo v proizvodnji
papirja.

6.2. Izraz "naravna vlakna" se v prilogi 4 uporablja za
vlakna, ki niso umetna ali sintetična in je omejen na stopnje
pred predenjem, vključno z odpadki in, razen če ni drugače
določeno, zajema izraz "naravna vlakna" tudi vlakna, ki so
bila mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne predena.

6.3. Izraz "naravna vlakna" vključuje konjsko žimo iz tarifne
številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003 kakor
tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz
tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih
številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih
številk 5301 do 5305.

6.4. Izraz "umetna ali sintetična rezana vlakna" se v prilogi
4 uporablja za sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna
ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.

6.5. Izrazi "tekstilna kaša" ali "kemični materiali" se v 
prilogi 4 uporabljajo za opis materialov, ki niso 
tekstilni (tisti, ki niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje), ki
se lahko uporabljajo pri proizvodnji sintetičnih ali umetnih
vlaken ali vlaken, ki se uporabljajo v proizvodnji papirja.

6.6. Za proizvode, pridobljene iz dveh ali več tekstilnih
materialov, se pravilo, ki je navedeno v 3. stolpcu, uporablja
za vsak posamezen tekstilni material, ki je vsebovan v
proizvodu.


Opomba 7

7.1. Izraz "predhodno beljen", naveden v prilogi 4 za podroben
opis zahtevane stopnje proizvodnje, če se uporabljajo določeni
materiali brez porekla, se uporablja za določene preje, tkane
tkanine in pletene ali kvačkane tkanine, ki so bile po predenju
ali tkanju samo oprane. Predhodno beljeni proizvodi so na nižji
stopnji izdelave kot beljeni proizvodi, ki so bili večkrat
prani v belilnih sredstvih (oksidacijski agenti kot so
hidrogenski peroksid in redukcijski agenti).

7.2. Izraz "popolna izdelava", navedena v prilogi 4 pomeni, da
so opravljeni vsi postopki, ki sledijo rezanju, pletenju ali
kvačkanju tkanin neposredno v dokončno obliko. Vendar se
proizvodnja ne šteje nujno kot nedokončana, če ni opravljena
ena ali več zaključnih operacij.

Primeri zaključnih operacij:

- pritrjevanje gumbov in /ali drugih vrst zaponk,

- izdelava gumbnic,

- izdelava zavihkov oziroma robov pri hlačah in rokavih
ali končno robljenje kril in oblek,

- izdelaava okrasnih šivov in dodatkov kot npr. žepov,
nalepk, emblemov itd.

- likanje in druge priprave oblačil za prodajo.

Opombe za zaključne operacije - posebni primeri:

Pri posameznih proizvodnih operacijah je lahko opravljanje
zaključnih operacij, posebno v primeru kombiniranja teh
operacij, tako pomembno, da se mora šteti, da te operacije
presegajo enostavno dokončanje. V teh posebnih primerih
nedokončanje zaključnih operacij lahko pomeni, da izdelave
ni mogoče šteti za popolno.

7.3. Izraz "impregniranje, prevlečenje, prekrivanje ali
laminiranje" se ne nanaša na tiste operacije, ki so
potrebne za povezovanje tkanin.

                            PRILOGA 8

          NAVODILA O UPORABI IN IZPOLNJEVANJU OBRAZCEV
                         DCV IN DCV BIS


Podatki o carinski vrednosti morajo biti prijavljeni v skladu s
tem navodilom; v primeru nejasnosti se je potrebno informirati
pri carinskem organu.

Navajanje nepravilnih podatkov pri prijavi carinske vrednosti je
kaznivo.


I. Splošna določila

(1) Obrazcev DCV in obrazcev DCV BIS - za prijavo carinske
vrednosti blaga, ki je uvrščeno v več kot tri poimenovanja - se
uporabljata takrat, ko se blago uvaža na podlagi kupoprodajne
pogodbe (fakture), izvajalske pogodbe ali pogodbe o dobavi. To
velja tudi, če kupec pri uvozu blaga še ni znan ali če gre za
uvoz na konsignacijo in je prodajno ceno (npr. na podlagi
cenikov) mogoče tudi dokazati.

(2) Obrazcev ni potrebno izpolniti, če:

- carinska vrednost ene pošiljke uvoženega blaga ne presega
1,000.000 tolarjev in ne gre za delno pošiljko istega
pošiljatelja istemu prejemniku,

- gre za uvoz, ki ni komercialne narave,

- podatki o carinski vrednosti zaradi vrste carinskega postopka
niso potrebni,

- gre za uvoz blaga, ki je na podlagi predpisov o preferencialnem
uvozu ali zaradi drugih razlogov (razen za blago, za katerega
veljajo uvozni kontingenti) oproščeno plačila carinskih dajatev
ali

- gre za blago, za katero se višina uvoznih dajatev določi na
podlagi plačanega nadomestila ali ocene vrednosti blaga.

(3) Na zahtevo carinskega organa se mora prijaviti carinska
vrednost na obrazcu DCV tudi v primeru, če vrednost pošiljke ne
znaša 1,000.000 tolarjev.

(4) Carinski organ v primerih, ko se blago ne uvaža na podlagi
kupoprodajne pogodbe (npr. pri najemu), zahteva predložitev
podatkov o carinski vrednosti in določi način prijave carinske
vrednosti.

(5) Podatke o carinski vrednosti mora praviloma prijaviti kupec
(glej polje 2.a DCV), lahko pa ta določi zastopnika (posrednika).

(6) Posrednik lahko vloži deklaracijo tudi v svojem imenu. V tem
primeru mora navesti ceno, ki jo plača kupec blaga.

(7) Prijavi carinske vrednosti morajo biti priloženi: dva izvoda
računa za uvoženo blago, ki glasita na kupca, navedenega v polju
2.a obrazca DCV; vsa potrdila o stroških distribucije (npr.
tovorni list); na zahtevo carinskega organa tudi drugi dokumenti
(npr. kupoprodajna pogodba).

(8) Carinsko vrednost lahko prijavijo samo osebe s stalnim
bivališčem ali sedežem na carinskem območju in ki razpolagajo z
vsemi dokumenti, potrebnimi za določitev carinske vrednosti.


II. Obrazec DCV

Polje 2.a

Kupec je lahko vsaka oseba, ki je sklenila kupoprodajno pogodbo
(navedena je na fakturi) za blago, ki je predmet določanja
carinske vrednosti.


Polje 7

(1) Ekskluzivni zastopniki so povezani s prodajalcem le v
primerih, ko poleg pogodbe o ekskluzivnem zastopstvu obstaja tudi
drugačna povezanost.

(2) Pod (c) se navedejo carinske vrednosti, ki so bile v zadnjih
6 mesecih pred vložitvijo dekleracije določene za enako ali
podobno blago. Navesti je treba tudi carinski organ in odločbo
carinskega organa (npr. datum in številko carinske deklaracije).


Polje 8

V tem polju se npr. navede, da:

- se blago lahko uporabi le za proizvodnjo nekega izdelka ali da
je blago dovoljeno obdelati le po določenem postopku;

- je bila cena uvoženega blaga določena pod pogojem vzajemne
dobave kupca (kompenzacijski posli);

- je bila cena npr. določena pod pogojem, da bo kupec v zvezi z
uvoženim ali drugim blagom opravil ustrezne (dogovorjene)
raziskave in razultate brezplačno posredoval prodajalcu ali
tretjim osebam.


III. Obrazca DCV in DCV BIS

Polje 11

(1) Neto cena je praviloma končni znesek fakture (bruto znesek
fakture, zmanjšan za popuste in skonto).

(2) Popusti, ki so v času določanja carinske vrednosti
dogovorjeni, vendar še ne odobreni (npr. količinski popusti v
primeru odvzema določene količine blaga v določenem časovnem
obdobju), se ne odštevajo od bruto zneska fakture. To določilo ne
velja, če je carinskemu organu mogoče dokazati, da bo popust
uveljavljen. Na popuste se opozori v polju "Dodatni podatki".

(3) Skonto je mogoče odšteti le, če je bil ta v skladu s
plačilnimi pogoji dogovorjen in če gre za skonto, ki je glede na
vrsto posla običajen. Višji skonti se priznajo samo ob
predložitvi dokazila, da bodo dejansko uveljavljeni.

(4) Obresti, ki jih je v okviru pogodbe o financiranju treba
plačati prodajalcu, se ne odštevajo v tem razdelku, ampak v polju
21.

(5) V primeru, da se pogodbeni stranki zaradi odstopanj
prijavljene ali ugotovljene količine ali narave blaga od
zaračunane količine ali narave blaga dogovorita za novo ceno
(npr. z dobropisom), je treba prijaviti to ceno.

(6) Če se pred določanjem vrednosti del blaga izgubi ali
poškoduje, pogodbeni stranki pa se ne dogovorita za novo ceno, se
mora prvotni znesek fakture zmanjšati za vrednost manjkajoče
količine ali za vrednost poškodbe.


PRILOGA 8 - HRBTNA STRAN NAVODIL

(7) Odstopanja v mejah dogovorjene franšize ter odstopanja, ki so
bila upoštevana že pri določanju cene, ne vplivajo na znižanje
vrednosti fakture.

(8) Prijavljeni znesek fakture, ki ga je treba plačati v tuji
valuti, se preračuna v domačo valuto po deviznem tečaju,
veljavnem na dan določitve carinske vrednosti.


Polje 13

Med stroške embalaže (c) ne spadajo:

- stroški, ki jih je morebiti treba plačati za vrnitev embalaže
prodajalcu in

- stroški za embalažo, ki so nastali v prostem prometu na
carinskem območju in ki jo da na razpolago kupec.


Polje 14

(1) V tem razdelku se navedejo podatki v primerih, ko gre za uvoz
blaga na podlagi izvajalskih pogodb ali pogodb o dobavi.

(2) Vrednost blaga, ki je bilo dano na razpolago, je njegova
nabavna cena. Če je to blago proizvedel kupec ali oseba, ki je z
njim povezana, potem se kot vrednost navedejo stroški
proizvodnje.

V primeru, da gre za storitve, se navede znesek, ki ga je bilo
treba plačati za pridobljeno ali opravljeno storitev.

(3) V primeru, da vrednosti ni mogoče določiti v skladu z drugim
odstavkom tega člena, se prodajna cena oceni. Če je kupec blago,
preden ga je dal na voljo prodajalcu, že uporabljal, se od
prodajne cene blaga odšteje ustrezen znesek amortizacije.

(4) Vrednost, ki se določi za neko blago ali storitev, se
sorazmerno porazdeli na količine uvoženega blaga. Način
porazdelitve (npr. vključitev celotne vrednosti ob prvi pošiljki
ali porazdelitev na predvideno celotno proizvodnjo) je odvisen od
dogovora med udeležencem v carinskem postopku in carinskim
organom.


Polje 15

(1) V tem polju se navedejo licenčnine, ki jih mora za uvoženo
blago kupec plačati neposredno prodajalcu ali v dobro prodajalca
tretjim osebam (npr. plačila za patente, blagovne znamke,
avtorske pravice).

(2) Licenčnine za tehnološke postopke se prištevajo v carinsko
vrednost le, če je tovrstna tehnologija neločljivo vključena v
uvoženo blago. Licenčnine za uporabo blagovne znamke, pod katero
se sme uvoženo blago prodati, prepustiti drugemu ali uporabiti,
se všteje v carinsko vrednost le tedaj, če gre že ob uvozu za
blago z zaščitenim blagovnim znakom.

(3) Če višino licenčnin za uvoženo blago ugotovi carinski organ
(npr. stopnje v odstotkih, ki se odštevajo v primeru licenčnin,
odvisnih od obsega prodaje), se to vpiše v polju 6 obrazca DCV.


Polje 16

Med izkupičke se ne prištevajo plačila za pravice do reprodukcije

(glej polje 21).


Polje 17

(1) V to polje se vpišejo dejansko nastali stroški v zvezi z
dobavo blaga do kraja vnosa blaga na carinsko območje.

Če je bilo blago dobavljeno brezplačno ali s prevoznim sredstvom
kupca, potem je treba navesti stroške prevoza, ki bi bili za isti
način prevoza zaračunani po običajni prevozni tarifi.

(2) Kot kraj vnosa blaga na carinsko območje se navedejo:

- carinski mejni prehod - v cestnem in železniškem prometu;

- pristanišče raztovarjanja - v pomorskem prometu;

- prvo namembno letališče - pri prevozu blaga v zračnem prometu;

- kraj namembe pošte - za blago v poštnem prometu;

- kraj, kjer blago prestopi kopensko mejo carinskega območja - za
blago, ki se prevaža na drug način.


Polja 19 do 22

V prodajno ceno vključeni stroški ali plačila morajo biti v
pogodbenih listinah izkazani ločeno od prodajne cene ter na tak
način, da jih je mogoče preveriti.


Polje 19

(1) Za ločeno prijavo prevoznih stroškov zadostujejo, če se
predloži račun celotne cene prevoza in se stroški v razdelku
"Dodatni podatki" razdelijo na dva dela: za prevoz zunaj in
znotraj carinskega območja.

(2) Če je bilo blago zaračunano po enotni ceni franko kupec, se
strošek za del prevozne poti znotraj carinskega območja ne
odšteva od cene blaga. Ta del prevoznih stroškov se lahko odšteje
samo v tistih primerih, ko kupec carinskemu organu dokaže, da bi
bila cena za blago s pariteto franko meja nižja od cene s
pariteto franko kupec.


Polje 21

Druga plačila so npr. plačila:

- za pravico do reproduciranja uvoženega blaga na carinskem
območju; sem prištevamo tudi plačila za predvajanje (npr. filmov,
gledaliških in glasbenih del) in za razmnoževanje avtorskih del;

- za obresti v okviru kreditne pogodbe, ki se nanašajo na nakup
uvoženega blaga;

- za podatke ali programske ukaze (software).


Polje 22

Če so v ceni vključene carine in davki, se le-ti odštejejo v
tisti višini, v kateri so bili na carinskem območju obračunani.


Polje "Dodatni podatki"

V tem polju je treba navesti predvsem:

- porazdelitev skupnih stroškov pošiljke po posameznih postavkah;

- porazdelitev fakturne cene za sete blaga in blago, ki se
dobavlja razstavljeno;

- priloženo dokumentacijo.

                           PRILOGA 17

                 LISTI ECL IZ PRILOGE 13 IN 14,

       NA KATERE SE SAMOKOPIRNO IZPISUJEJO POSAMEZNA POLJA


_________________________________________________________________
Št. polja             List             Št. polja          List
_________________________________________________________________


                       I. ŠTEVILČNA POLJA


_________________________________________________________________
1/1,3                 I - 8            27                 1 - 5

1/2                   1 - 3            28                 1 - 3

2                     1 - 5            29                 1 - 3

3                     1 - 8            30                 1 - 3

4                     1 - 8            31                 1 - 8

5                     1 - 8            32                 1 - 8

6                     1 - 8            33/1               1 - 8

7                     1 - 3            33/2,3,4,5         1 - 3

8                     1 - 5            34a                1 - 3

9                     1 - 3            34b                1 - 3

10                    1 - 3            35                 1 - 8

11                    1 - 3            36                   -

12                      -              37                 1 - 3

13                    1 - 3            38                 1 - 8

14                    1 - 4            39                 1 - 3

15                    1 - 8            40                 1 - 5

15a                   1 - 3            41                 1 - 3

15b                   1 - 3            42                   - 

16                    1,2,3,6,7,8      43                   -

17                    1 - 8            44                 1 - 5

17a                   1 - 3            45                   -

17b                   1 - 3            46                 1 - 3

18                    1 - 5            47                 1 - 3

19                    1 - 5            48                 1 - 3

20                    1 - 3            49                 1 - 3

21                    1 - 5            50                 1 - 8

22                    1 - 3            51                 1 - 8

23                    1 - 3            52                 1 - 8

24                    1 - 3            53                 1 - 8

25                    1 - 5            54                 1 - 4 

26                    1 - 3            55                   - 

                                       56                   - 
_________________________________________________________________


                        II. ČRKOVNA POLJA


_________________________________________________________________
A                     1 - 4            C                  1 - 8

B                     1 - 3            D                  1 - 4
_________________________________________________________________



                           PRILOGA 18

                 LISTI ECL IZ PRILOGE 15 IN 16,

       NA KATERE SE SAMOKOPIRNO IZPISUJEJO POSAMEZNA POLJA


_________________________________________________________________
Št. polja             List             Št. polja          List
_________________________________________________________________


                       I. ŠTEVILČNA POLJA


_________________________________________________________________
1/1,3                 1 - 4            27                 1 - 4

1/2                   1 - 3            28                 1 - 3

2                     1 - 4            29                 1 - 3

3                     1 - 4            30                 1 - 3

4                     1 - 4            31                 1 - 4

5                     1 - 4            32                 1 - 4

6                     1 - 4            33/1               1 - 4

7                     1 - 3            33/2,3,4,5         1 - 3

8                     1 - 4            34a                1 - 3

9                     1 - 3            34b                1 - 3

10                    1 - 3            35                 1 - 4

11                    1 - 3            36                 1 - 3

12                    1 - 3            37                 1 - 3

13                    1 - 3            38                 1 - 4

14                    1 - 4            39                 1 - 3

15                    1 - 4            40                 1 - 4

15a                   1 - 3            41                 1 - 3

15b                   1 - 3            42                 1 - 3

16                    1 - 3            43                 1 - 3

17                    1 - 4            44                 1 - 4

17a                   1 - 3            45                 1 - 3

17b                   1 - 3            46                 1 - 3

18                    1 - 4            48                 1 - 3

19                    1 - 4            49                 1 - 3

20                    1 - 3            50                 1 - 4

21                    1 - 4            51                 1 - 4

22                    1 - 3            52                 1 - 4

23                    1 - 3            53                 1 - 4

24                    1 - 3            54                 1 - 4

25                    1 - 4            55                   -

26                    1 - 3            56                   - 
_________________________________________________________________


                        
                        I. ČRKOVNA POLJA
_________________________________________________________________
A                     1 - 4            C                  1 - 4

B                     1 - 3            D/J                1 - 4
_________________________________________________________________



                           PRILOGA 19

          Navodila za uporabo in izpolnjevanje polj ECL

                      (94. člen te uredbe)


I. Uporaba setov ECL

(1) ECL in dopolnilo ECL sestavljajo posamezni listi osemlistnega
oziroma petlistnega dvonamenskega kompleta.

Namenjeni so:

- list z zaporedno številko 1 in rdečo polno črto ob desnem robu
odpremnemu carinskemu organu ali carinskemu organu izvoznega
carinjenja),

- list z zaporedno številko 2 in zeleno polno črto ob desnem robu
obdelavi podatkov o izvozu,

- list z zaporedno številko 3 in rumeno polno črto ob desnem robu
pošiljatelju/izvozniku blaga,

- list z zaporedno številko 4 in modro prekinjeno črto ob desnem
robu namembnemu carinskemu organu,

- list z zaporedno številko 5 in modro polno črto ob desnem robu
za potrditev prejema blaga odpremnemu carinskemu organu,

- list z zaporedno številko 6 in rdečo prekinjeno črto ob desnem
robu carinskemu organu uvoznega carinjenja,

- list z zaporedno številko 7 in zeleno prekinjeno črto ob desnem
robu za obdelavo podatkov o uvozu,

- list z zaporedno številko 8 in rumeno prekinjeno črto ob desnem
robu prejemniku/uvozniku blaga.

Lista 2 in 7 se uporabljata do 31. 12. 1999.

(2) Vsak list dvonamenskega štirilistnega kompleta ECL se lahko
uporabi alternativno. Neuporabljena številka na listu mora biti
prečrtana.

(3) Deklarant lahko uporabi dodatni list ECL brez številčne
oznake z obveznim diagonalno izpisanim tekstom "ZA INTERNO
UPORABO". Tega lista carinski organ v postopku ne overja.

(4) Za istočasno deklariranje blaga v izvozni in tranzitni
postopek (skupni izvozno-tranzitni postopek) se uporabi ECL, ki
jo sestavljajo listi 1, 2, 3, 4 in 5:

- list 1 za carinski organ izvoznega carinjenja,

- list 2 za obdelavo podatkov,

- list 3 za izvoznika,

- list 4 za namembni carinski organ,

- list 5 za potrditev izstopa blaga.

Prevoznik je ob izstopu iz države dolžan list 4 in 5 predati
namembnemu carinskemu organu, ki z listom 5 potrdi izstop
blaga odpremnemu carinskemu organu.

(5) Če se za izvedbo tranzitnega postopka uporabi zvezek TIR, se
za izvoz blaga vloži ECL v skladu s 6. točko.

(6) Če se v postopku deklarira izvoz blaga, se uporabi za vsako
izvozno pošiljko set ECL, sestavljen iz listov 1, 2 in 3:

- list 1 za carinski organ izvoznega carinjenja,

- list 2 za obdelavo podatkov,

- list 3 za izvoznika.

Določbi 4. in 6. točke se primerno uporabljata za vse vrste
izvoznih carinskih postopkov.

(7) Če se blago deklarira le za tranzitni postopek, se vloži za
vse pošiljke na enem transportnem sredstvu ena ali več ECL,
sestavljenih iz listov 1, 4 in 5:

- list 1 za odhodni carinski organ,

- list 4 za namembni carinski organ,

- list 5 za potrditev izstopa ali prejema blaga.

Prevoznik je dolžan list 4 in 5 predati namembnemu carinskemu
organu, ki z listom 5 potrdi sprejem blaga odpremnemu carinskemu
organu.

(8) Enotno carinsko listino za postopek sprostitve blaga v prost
promet, začetek postopka carinskega skladiščenja, vnosa blaga v
PCC, postopka uvoza zaradi proizvodnje za izvoz, postopka
predelave pod carinskim nadzorom ali postopka začasnega uvoza
sestavlja set ECL z listi 6, 7 in 8:

- list 6 za carinski organ uvoznega carinjenja,

- list 7 za obdelavo podatkov o uvozu,

- list 8 za uvoznika/prejemnika blaga.

Določba 8. točke se primerno uporablja za vse vrste uvoznih
carinskih postopkov.


II. Izpolnjevanje polj ECL

(1) Polja ECL in dopolnila ECL se izpolnijo s pisalnim strojem,
tiskalnikom ali izjemoma v rokopisu. Če so podatki izpolnjeni
ročno, morajo biti izpisani s kemičnim svinčnikom in velikimi
tiskanimi črkami.

(2) Polja, označena s številko, izpolni carinski deklarant tako,
kot je predpisano za zahtevani carinski postopek.

(3) Polja, ki so označena z velikimi črkami, izpolni carinski ali
drug pristojni organ v skladu z navodilom, ki ga predpiše
direktor Carinske uprave Republike Slovenije.

(4) Šifre, ki se vpišejo v posamezna polja, so določene v kodeksu
šifer, v III. delu te priloge.

(5) Če določila uredbe v posameznih primerih predpisujejo
drugačno uporabo posameznih polj, kot je to predpisano v 1. in 2.
točki II. dela te priloge, se uporabijo ta določila.


II.1. Izpolnjevanje polj ECL za izvoz, ponovni izvoz, začasni
izvoz in tranzit blaga

(1) V ECL za skupni izvozni in tranzitni postopek v skladu s 4.
točko I. dela te priloge se ne izpolnijo polja 4, 9, 10, 11, 12,
13, 15a, 15b, 16, 17b, 26, 27, 28, 29, 34, 36, 43, 45, 48, in 51.

(2) V ECL za izvozni postopek v skladu s 6. točko I. dela te
priloge se ne izpolnijo polja 4, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 15a, 15b,
16, 17b, 18, 26, 27, 28, 29, 34, 36, 43, 45, 48, 50, 51, 52 in
53.

(3) V ECL za tranzit blaga iz 7. točke I. dela te priloge se ne
izpolnijo polja 2, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15a, 15b, 16, 17a, 17b,
20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 33, 34, 36, 37, 38,
39, 40, 41, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 49(1) , 51 in 54.
(opomba 1) Polje se izpolni le v primeru tranzita blaga iz
carinskega ali trošarinskega skladišča oziroma začasne hrambe
blaga.

(4) Matično številko v poljih 2, 14 in 50 nadomesti 1. januarja
2000 davčna številka iz registra Davčne uprave Republike
Slovenije. Z davčno številko se po tem datumu nadomestijo tudi
skupne šifre za domačo fizično osebo (5980003), osebe, zaposlene
v svobodnih poklicih (6000053) in kmete (5000009).

(5) Polja ECL, ki niso omenjena v prvem, drugem oziroma tretjem
odstavku tega dela priloge, se izpolnijo na naslednji način:


Polje 1 - DEKLARACIJA

Prvo podpolje ostane prazno.

Drugo podpolje se izpolni s šifro:

- 1 za izvoz blaga,

- 2 za začasni izvoz blaga,

- 3 za ponovni izvoz blaga,

v skupnem in ločenem postopku izvoza in tranzita, v tranzitnem
postopku pa se ne izpolni.

Tretje podpolje se izpolni s oznako:

"TSI" v tranzitu blaga in skupnem postopku izvoza in tranzita,
sicer se ne izpolni.


Polje 2 - POŠILJATELJ/IZVOZNIK

V polje se vpišeta ime in priimek oziroma za pravne osebe firma
in popoln naslov pošiljatelja/izvoznika ali prodajalca blaga.

Pošiljatelj/izvoznik je oseba, za katere račun se deklaracija
odda in ki je v trenutku sprejema deklaracije lastnik blaga ali
ima podobne razpolagalne pravice na blagu.

Za oznako "Št." v desnem zgornjem delu polja se vpiše njegova
sedemmestna matična številka, ki jo določi Statistični urad
Republike Slovenije.

Za fizične osebe se vpiše skupna šifra "5980003", za tuja
diplomatska predstavništva "6000037", za tuje fizične osebe
"6000045", za osebe, zaposlene v svobodnih poklicih, "6000053",
za kmete pa šifra "5000009".

Če se z izvozom blaga začenja ali zaključuje postopek z
ekonomskim učinkom, mora biti v tem polju naveden imetnik
dovoljenja za tak postopek.


Polje 3 - OBRAZCI

V prvo podpolje, dolžine dveh mest, se vpiše zaporedna številka
seta ali dopolnilnega seta ECL.

V drugo podpolje, dolžine dveh mest, se vpiše skupno število vseh
setov, ki sestavljajo zadevno deklaracijo.

V primeru, ko se deklarira blago iz ene tarifne oznake
nomenklature carinske tarife ali uporabi nakladnica, se polje ne
izpolni.


Polje 4 - NAKLADNICE

V polje, dolžine petih mest, se vpiše število nakladnic, ki so
priložene ECL.


Polje 5 - POSTAVKE

V polje se vpiše dvomestno skupno število postavk v ECL,
dopolnilih ECL ali postavk v priloženih nakladnicah.


Polje 6 - ŠTEVILO TOVORKOV

V polje, dolžine šestih mest, se vpiše skupno število tovorkov v
pošiljki, ne glede na njihovo vrsto. Če se izvaža pošiljka v
razsutem stanju, se vpiše 1.


Polje 7 - OPRAVILNA ŠTEVILKA

Polje se prosto uporablja za identifikacijske podatke deklaranta,
v primeru računalniške izmenjave podatkov pa se v to polje vpiše
referenčna številka na način, določen v dovoljenju iz 101. člena
te uredbe.


Polje 8 - PREJEMNIK

V polju se navedeta ime in priimek oziroma firma in popoln naslov
osebe, ki se ji dobavi blago.

V primeru tranzitnega postopka se vpišeta firma in sedež oziroma
ime, priimek in naslov prejemnika blaga, vendar le v primeru, če
ima prejemnik blaga sedež oziroma stalno prebivališče na
carinskem območju. V izvoznih carinskih postopkih izpolnjevanje
polja ni obvezno.


Polje 14 - DEKLARANT/ZASTOPNIK

V polje se vpišeta ime in priimek oziroma firma in popoln naslov
deklaranta (deklaranta v smislu 11. točke 3. člena CZ).

Če je deklarant istočasno pošiljatelj blaga iz polja 2 ECL, se
navede POŠILJATELJ/ IZVOZNIK, v desni zgornji kot pa vpiše
njegova matična številka.

V primeru zastopanja (4.a člen CZ) je potrebno dodatno navesti
pooblaščenca in obliko zastopanja (npr.: "firma A zastopana po
špediciji B" - pri neposrednem zastopanju; v desni zgornji kot
se vpiše davčna/matična številka firme A; "špedicija B za račun
firme A" - pri posrednem zastopanju, v desni zgornji kot se vpiše
davčna/matična številka špedicije B).

Za fizične osebe se vpiše skupna šifra "5980003", za tuja
diplomatska predstavništva "6000037", za tuje fizične osebe
"6000045", za osebe, zaposlene v svobodnih poklicih, "6000053",
za kmete pa šifra "5000009".


Polje 15 - DRŽAVA ODPREME/IZVOZA

Vpiše se ime države, iz katere se blago pošilja.


Polje 17 - NAMEMBNA DRŽAVA

V polje se vpiše ime države končne destinacije blaga.


Polje 17a - ŠIFRA NAMEMBNE DRŽAVE

V polje, dolžine treh mest, se vpiše šifra države iz polja 17, iz
kodeksa šifer.


Polje 18 - REGISTRACIJA IN DRŽAVA PREVOZNEGA SREDSTVA OB ODHODU

Polje se obvezno izpolni le v tranzitnem carinskem postopku. V
skupnem postopku izvoza in tranzita se izpolni le, če se prevozni
sredstvi iz tega polja in polja 21 razlikujeta.

V polje se vpišejo podatki o prevoznem sredstvu, na katerem je
blago neposredno naloženo. Če je blago naloženo na tovornem
vozilu, ki se prevaža od odpremnega do namembnega carinskega
organa na železniškem prevoznem sredstvu, se vpišejo podatki o
tovornem vozilu.

Za pošiljke v cestnem prometu se v prvo podpolje vpiše registrska
številka vozila in priklopnika, če ga vozilo ima. V drugo
podpolje, dolžine treh mest, se vpiše šifra države vozila iz
kodeksa šifer.

Za pošiljke v železniškem prometu se v prvo podpolje vpiše
številka tovornega lista, drugo podpolje se ne izpolni.

Za pošiljke v morskem prometu se v prvo podpolje vpiše ime
plovila. V drugo podpolje se vpiše šifra države, pod katere
zastavo plovilo pluje, iz kodeksa šifer.

Za pošiljke v zračnem prometu se v prvo podpolje vpišeta oznaka
leta in datum odhoda; v drugo podpolje se vpiše šifra države, v
kateri je zračno plovilo registrirano, iz kodeksa šifer.

Za pošiljke v poštnem prometu, pri transportu blaga po
transportnih napeljavah (daljnovodih, cevovodih, plinovodih) ali
za blago, ki se carini v carinskem skladišču, se polje ne
izpolni.


Polje 19 - ZABOJNIK

V polje se vpiše ena od naslednjih šifer, glede na stanje ob
izstopu iz države:

- 1, če je blago v zabojniku,

- 0, če zabojnika ni.

Če je blago izvoženo v zabojniku, je potrebno njegove
identifikacijske oznake vpisati v polje 31.


Polje 20 - DOBAVNI POGOJI

V prvo podpolje, dolžine treh mest, se vpiše šifra paritete po
INCOTERMS-u iz kodeksa šifer.

V drugo podpolje se vpiše kraj, na katerega se pariteta nanaša.

V tretje podpolje, dolžine enega mesta, se vpiše šifra iz kodeksa
šifer, ki določa lego kraja iz drugega podpolja znotraj ali zunaj
carinskega območja ali na meji carinskega območja.


Polje 21 - REGISTRACIJA IN DRŽAVA AKTIVNEGA PREVOZNEGA SREDSTVA
OB PREHODU MEJE

V polje se vpišejo podatki o vlečnem prevoznem sredstvu.

Za pošiljke v cestnem prometu se v prvo podpolje vpiše registrska
številka vozila in priklopnika, če ga vozilo ima. V drugo
podpolje, dolžine treh mest, se vpiše šifra države vozila iz
kodeksa šifer.

Za pošiljke v železniškem prometu se v prvo podpolje vpiše
številka tovornega lista, drugo podpolje se ne izpolni.

Za pošiljke v pomorskem prometu se v prvo podpolje vpiše ime
plovila. V drugo podpolje se vpiše šifra države, pod katere
zastavo pluje plovilo.

Za pošiljke v zračnem prometu se v prvo podpolje vpišeta oznaka
leta in datum. V drugo podpolje se vpiše šifra države, v kateri
je zračno plovilo registrirano.

Za pošiljke v poštnem prometu, pri transportu blaga po
transportnih napeljavah (daljnovodih, cevovodih, plinovodih)
ali za blago, ki se carini v carinskem skladišču, se polje ne
izpolni.


Polje 22 - VALUTA IN SKUPNI ZNESEK RAČUNA

V prvo podpolje, dolžine treh mest, se vpiše šifra vrste valute
iz kodeksa šifer.

V drugo podpolje, dolžine deset celih in dveh decimalnih mest, se
vpiše skupni bruto znesek računa ali računov brez odštetih
popustov v valuti iz prvega podpolja.

V deklaraciji za začasni izvoz blaga na oplemenitenje se v drugo
podpolje vpiše vrednost blaga, ne glede na to, da račun ne bo
izstavljen.

V deklaraciji za ponovni izvoz blaga, začasno uvoženega na
oplemenitenje, se v drugo podpolje

vpiše bruto fakturna vrednost (dodana vrednost, sestavljena iz
domačega vgrajenega materiala in vrednosti storitve).

Skupni fakturni znesek je seštevek zneskov iz polj 42 v vseh
postavkah.


Polje 23 - VALUTNI TEČAJ

Vpiše se tečaj valute iz prvega podpolja polja 22, ki se
uporablja za obračun carine na dan vložitve ECL. Če je bilo blago
izvoženo pred vložitvijo ECL v poenostavljenem postopku, se ob
vložitvi dopolnilne carinske deklaracije vpiše tečaj, ki se je
uporabljal na dan vložitve poenostavljene deklaracije.

Če je bilo blago izvoženo pred dnevom vložitve deklaracije, blago
pa je bilo fakturirano v različnih valutah ali je ob nastanku
dolga za blago veljal različen tečaj, je potrebno za vsako valuto
vložiti ločeno deklaracijo.


Polje 24 - VRSTA POSLA

V prvo podpolje tega polja se vpiše enomestna šifra vrste
komercialnega posla (stolpec A), v drugo podpolje pa enomestna
šifra iz stolpca B kodeksa šifer.


Polje 25 - VRSTA TRANSPORTA NA MEJI

V polje, dolžine dveh mest, se vpiše šifra predvidene vrste
vlečnega transportnega sredstva na meji, vpisanega v polju 21, iz
kodeksa šifer.


Polje 30 - BLAGO SE NAHAJA V/NA

V polje se vpiše kraj, kjer bo blago lahko pregledano, če se
blago predloži v carinski postopek zunaj sedeža carinskega organa
oziroma mesta, ki je pri carinskem organu določeno za pregled
blaga. V polje se lahko vpišejo tudi natančnejši podatki o tem,
kje leži blago v skladišču.


Polje 31 - TOVORKI IN OPIS BLAGA - OZNAKE IN ŠTEVILKE, ŠTEVILKE
ZABOJNIKOV, ŠTEVILO IN VRSTA

Vpišejo se oznake in številke, število in vrste tovorkov ali, v
primeru razsutega tovora, količina blaga, ki je deklarirano v
ECL, ali beseda "RAZSUTO", če je to glede na okoliščine primerno.
Vpiše se tudi običajni trgovski opis blaga s potrebnimi podatki,
ki omogočajo identifikacijo blaga. Če mora biti izpolnjeno tudi
polje 33 (tarifna oznaka), mora biti ta vpis tako natančen, da
omogoča nedvoumno uvrstitev blaga v KNCT. V polje morajo biti
vpisani tudi podatki, ki jih za izvedbo zahtevanega postopka
določajo drugi predpisi (npr. Zakon o trošarinah). Če se pošiljka
prevaža v zabojnikih, morajo biti v polju vpisane njihove
identifikacijske oznake.

Če se v tranzitnem postopku uporabijo nakladnice iz 451. člena
Uredbe za izvajanje Carinskega zakona, se v prvi del polja vpiše:
"SPLOŠEN OPIS BLAGA S SKLICEVANJEM NA NAKLADNICO".


Polje 32 - ZAPOREDNA ŠTEVILKA POSTAVKE

V polje, dolžine dveh mest, se vpiše zaporedna številka postavke
od skupnega števila postavk blaga iz polja 5. Če so ECL priložene
nakladnice, se polje prečrta.


Polje 33 - TARIFNA OZNAKA

V prvo podpolje, dolžine osmih mest, se vpiše prvih osem številk
tarifne oznake iz nomenklature carinske tarife.

V drugo podpolje, dolžine treh mest, se vpiše zadnja, deveta
številka tarifne oznake iz nomenklature carinske tarife.


Polje 35 - BRUTO MASA V KG

V polje, dolžine desetih celih in dveh decimalnih mest, se v prvi
postavki vpiše bruto masa blaga v kg. Če sestavlja ECL več
postavk, se skupna bruto masa vpiše le v prvi postavki.

Če bruto mase izjemoma ni mogoče določiti (prenos blaga po
transportnih napeljavah), se polje ne izpolni.


Polje 37 - POSTOPEK

V prvo podpolje, dolžine štirih mest, se vpiše šifra, sestavljena
iz dvomestne šifre zahtevanega postopka in druge dvomestne šifre
poprejšnjega carinskega postopka iz kodeksa šifer. Prva številka
te šifre je enaka šifri, ki je navedena v drugem podpolju polja
1.

Poprejšnji postopek je carinski postopek, v katerem je bilo blago
pred zahtevanim postopkom. Če postopka ni bilo, se uporabi kot
drugi del šifre šifra 00.

Drugo podpolje, dolžine treh mest, se ne izpolni.


Polje 38 - NETO MASA V KG

V polje, dolžine desetih celih in dveh decimalnih mest, se vpiše
neto teža blaga v postavki.

Če neto mase izjemoma ni mogoče določiti (prenos blaga po
transportnih napeljavah), se polje ne izpolni.


Polje 39 - KONTINGENT

V polje, dolžine štirih mest, se vpiše šifra kontingenta, v
primerih, ko je v postopku uveljavljena ugodnost na podlagi
kontingenta.


Polje 40 - SKUPNA PRIJAVA/PREDLISTINA

V polje se vpišejo podatki carinske vknjižbe listine poprejšnjega
carinskega postopka ali začasne hrambe (carinski organ, šifra
postopka, šestmestna številka vknjižbe, leto, dvomestna številka
postavke v predhodnem dokumentu in bruto masa, dolžine desetih
celih in dveh decimalnih mest), ki se zaključuje s to
deklaracijo. Šifro poprejšnjega carinskega postopka določa drugo
podpolje polja 1 poprejšnje ECL. Če je bil predhodni postopek
postopek tranzita blaga, se vrsta postopka vpiše s črko T, ne
glede na vrsto listine, s katero je bil tak postopek izveden
(ECL, TIR, ATA, drug dokument). Skupna prijava se vpiše s črko S.
Listine poprejšnjega carinskega postopka ni potrebno vpisati v
primerih, ko sta evidenca in način zaključevanja tega postopka
predpisana in zagotovljena na drug način.

V dopolnilni ali nadomestni carinski deklaraciji se v polje
vpišejo podatki o poenostavljeni carinski deklaraciji.

Če je potrebno vpisati več podatkov, se vpiše opomba "GLEJ
PRILOGO", podatki pa priložijo deklaraciji na posebnem listu v
dvojniku. Carinski organ jih ob vpisu ECL v evidence overi.


Polje 41 - POSEBNA MERSKA ENOTA

V polje, dolžine desetih celih in dveh decimalnih mest, se vpiše
količina blaga v merski enoti le v primeru, če je merska enota
predpisana v nomenklaturi carinske tarife za devetmestno tarifno
oznako blaga.


Polje 42 - VREDNOST POSTAVKE

V polje, dolžine desetih celih in dveh decimalnih mest, se vpiše
znesek v valuti iz prvega podpolja polja 22, ki se nanaša na to
postavko. Vpiše se bruto znesek brez odštetih popustov in drugih
znižanj.

Pri ponovnem izvozu pridobljenih proizvodov iz začasno uvoženega
blaga na oplemenitenje se vpiše znesek, ki je enak dodani
vrednosti proizvoda (vrednosti storitve in domačega blaga,
porabljenega pri izvajanju proizvodne operacije).


Polje 44 - POSEBNI ZAZNAMKI/PREDLOŽENE LISTINE/POTRDILA IN
DOVOLJENJA

V polje se vpišejo podatki o vrsti in številu priloženih
dokumentov, podatki o zahtevanih dovoljenjih, podatki za
določanje carinske vrednosti blaga in podatki, ki jih zahtevajo
drugi carinski predpisi.

Podatki se vpišejo v šifrirani obliki, če so določeni v kodeksu
šifer, sicer se lahko vpišejo z besedami. Če se uporabita obe
možnosti, morajo biti najprej navedeni šifrirani podatki in šele
nato tekstualni.

Podrobnejša navodila za vpis šifriranih podatkov so določena v
kodeksu šifer.


Polje 46 - STATISTIČNA VREDNOST

V polje, dolžine dvanajstih celih mest, se vpiše vrednost blaga v
domači valuti po pariteti "dobavljeno na slovenski meji".
Fakturna vrednost blaga se preračuna v domačo valuto po tečaju,
ki je vpisan v polju 23.

V deklaraciji za ponovni izvoz pridobljenih proizvodov iz blaga,
prepuščenega v postopek začasnega uvoza blaga na oplemenitenje,
se v polje vpiše skupna preračunana vrednost začasno uvoženega
blaga, storitve in domačega blaga, porabljenega pri izvajanju
proizvodnje oziroma proizvodnih operaciji, ter drugih stroškov,
nastalih na carinskem območju Republike Slovenije.


Polje 47 - OBRAČUN DAJATEV

V prvo podpolje "Vrsta" se vpiše dvomestna šifra vrste izvoznih
dajatev iz kodeksa šifer.

V drugo podpolje "Osnova", dolžine dvanajstih celih mest, se
vpiše vrednost ali količina ali druga predpisana osnova za
obračun izvoznih dajatev.

V tretje podpolje "Stopnja", dolžine treh celih in dveh
decimalnih mest, se vpiše stopnja, po kateri se dajatve
obračunajo, če se dajatve plačujejo ad valorem.

V četrto podpolje "Znesek", dolžine desetih celih mest, se vpiše
zaokroženi znesek dajatev, če se takšne dajatve plačajo ali je
plačilo dajatev zavarovano, sicer se ne izpolni.

V peto podpolje "Način plačila", dolžine enega mesta, se vpiše
šifra načina plačila ali zavarovanja plačila iz kodeksa šifer.

Seštevek obračunanih dajatev za blago v postavki se vpiše v
spodnji desni del polja.

Polje se ne izpolni, če ni obveznosti plačila ali zavarovanja
plačila izvoznih dajatev.


Polje 49 - OZNAKA SKLADIŠČA

Polje se izpolni le, če je bilo blago pred izvozom predmet
postopka carinskega skladiščenja ali v režimu odloga plačila
trošarine. V tem primeru se v polje vpišejo šifra nadzornega
carinskega organa, enomestna oznaka tipa skladišča (A, B, C, D,
E, F ali Z - začasna hramba, P - prosta carinska prodajalna, R -
prosta carinska cona, T - trošarinsko skladišče, U - oproščeni
uporabnik, O - ostalo) in petmestna šifra skladišča, PCP, PCC,
trošarinskega skladišča oziroma šifra oproščenega uporabnika, ki
jo dodeli carinski organ v dovoljenju za odprtje carinskega
skladišča, PCP, PCC ali trošarinskega skladišča oziroma v
dovoljenju oproščenemu uporabniku.

Podatke ločimo s poševno črto.


Polje 50 - GLAVNI ZAVEZANEC

V polje se vpišejo firma, naslov in sedemmestna matična številka
carinskega deklaranta oziroma carinskega zavezanca iz 125. člena
Carinskega zakona, ki je pri odpremnem carinskem organu predložil
instrument zavarovanja za plačilo carine, če bi nastal carinski
dolg. Vpišejo se tudi ime in priimek odgovorne osebe, njena
funkcija, datum in podpis ter odtisne žig.


Polje 52 - ZAVAROVANJE

V prvo vrsto se vpišejo številka zavarovanja, leto zavarovanja in
carinski organ, pri katerem je zavarovanje sprejeto. Druga vrsta
ostane prazna.

V drugo podpolje se vpiše šifra zavarovanja:

1 skupno zavarovanje,

2 posamezno zavarovanje,

3 zavarovanje z gotovinskim pologom,

4 pavšalno zavarovanje,

5 zavarovanje ni zahtevano.


Polje 53 - NAMEMBNI ORGAN (in država)

V polje se vpišeta petmestna šifra in naziv namembnega carinskega
organa iz kodeksa šifer.


Polje 54 - KRAJ IN DATUM, IME IN PRIIMEK TER PODPIS DEKLARANTA /
ZASTOPNIKA

V polje se vpišeta kraj in datum vložitve deklaracije.

Deklarant/zastopnik navede v polju svoje ime in priimek ter se
lastnoročno podpiše.

Če je deklarant/zastopnik pravna oseba, se v polju navedeta ime
in naslov firme ter odtisne žig. Vpišejo se še ime in priimek ter
funkcija odgovorne osebe, ki se tudi lastnoročno podpiše.


Polje 55 - PRETOVOR

Polje se izpolni le v primeru pretovora blaga med tranzitnim
postopkom na listih 4 in 5. Podatke mora po pretovoru potrditi
najbližji carinski organ v polju F.


Polje 56 - DRUGI DOGODKI MED PREVOZOM

V polje se vpišejo podatki o izrednih dogodkih, nastalih med
prevozom do namembne carinarnice.

Vpišeta se tudi registrska številka in šifra državne pripadnosti
novega vlečnega vozila polpriklopnika, če je bilo to zamenjano.


II. 2. Izpolnjevanje polj ECL za sprostitev blaga v prost promet,
začetek postopka carinskega skladiščenja, uvoz zaradi proizvodnje
za izvoz, predelavo pod carinskim nadzorom, začasni uvoz in
uničenje pod carinskim nadzorom

(1) V ECL za sprostitev blaga v prost promet ali začetek postopka
uvoza zaradi proizvodnje za izvoz, predelavo pod carinskim
nadzorom, začasni uvoz in uničenje pod carinskim nadzorom se ne
izpolnijo polja 4, 10, 13, 17, 21, 27, 28, 29, 48, 51, 52 in 53.

(2) V ECL za začetek postopka skladiščenja v carinskem skladišču
tipa D se ne izpolnijo polja 4, 9, 10, 11, 13, 15, 17, 18, 21,
25, 26, 27, 28, 29, 36, 39, 45, 48, 50, 51, 52 in 53.

(3) V ECL za začetek postopka skladiščenja v carinskem skladišču
tipov A, B, C, E ali F se ne izpolnijo polja 4, 9, 10, 11, 12,
13, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 33,
34, 36, 39, 41, 42, 43, 45, 46, 48, 50, 51, 52 in 53.

(4) V ECL za začetek postopka carinskega skladiščenja ali vnosa
blaga v PCC, namenjenega izvozu v nespremenjenem stanju in za
katero upravičenec na podlagi vložitve te deklaracije oziroma
prijave lahko zahteva izplačilo izvoznih spodbud ali uveljavitev
oprostitve plačila DDV, se ne izpolnijo polja 4, 9, 10, 11, 12,
13, 15, 15a, 15b, 16, 17b, 18, 26, 27, 28, 29, 34, 36, 43, 45,
48, 50, 51, 52 in 53.

(5) Matična številka v poljih 8 in 14 se 1. januarja 2000
nadomesti z davčno številko iz registra Davčne uprave Republike
Slovenije. Z davčno številko se po tem datumu nadomestijo tudi
skupne šifre za domačo fizično osebo (5980003), osebe, zaposlene
v svobodnih poklicih (6000053), in kmete (5000009).

(6) Ostala polja ECL se izpolnijo na naslednji način:


Polje 1 - DEKLARACIJA

Prvo podpolje se ne izpolni.

Drugo podpolje se izpolni s šifro:

- 4 za sprostitev blaga v prost promet,

- 5 za začasni uvoz ali uvoz blaga zaradi proizvodnje za izvoz po
sistemu odloga plačila carine,

- 6 za ponovni uvoz blaga,

- 7 za carinsko skladiščenje blaga in vnos v PCC,

- 9 za predelavo pod carinskim nadzorom.

Tretje podpolje se ne izpolni.


Polje 2 - POŠILJATELJ/IZVOZNIK

Izpolnjevanje polja ni obvezno. Če se izpolni, se navedejo ime in
priimek oziroma firma in naslov osebe, ki je dobavila blago.


Polje 3 - OBRAZCI

V prvo podpolje, dolžine dveh mest, se vpiše zaporedna številka
seta ali dopolnilnega seta ECL.

V drugo podpolje, dolžine dveh mest, se vpiše skupno število vseh
setov, ki sestavljajo deklaracijo.

V primeru, ko se deklarira blago iz ene tarifne oznake
nomenklature carinske tarife, se polje ne izpolni.


Polje 5 - POSTAVKE

V polje se vpiše dvomestno skupno število postavk v ECL in
dopolnilih ECL, ki ustreza skupnemu številu deklariranih vrst
blaga v poljih 32.


Polje 6 - ŠTEVILO TOVORKOV

V polje, dolžine šestih mest, se vpiše skupno število tovorkov v
pošiljki, ne glede na njihovo vrsto. Če se uvaža pošiljka v
razsutem stanju, se vpiše 1.


Polje 7 - OPRAVILNA ŠTEVILKA

Polje se prosto uporablja za identifikacijske podatke deklaranta,
v primeru elektronske izmenjave podatkov pa se v polje vpiše
referenčna številka na način, določen v dovoljenju iz 101. člena
te uredbe.


Polje 8 - PREJEMNIK

V polju se navedejo ime in priimek oziroma firma in popoln naslov
osebe - firme, ki ji je blago namenjeno, kar je razvidno iz
razpoložljive dokumentacije in navodila (naročila), danega
prevozniku ali špediterju (pooblaščenemu zastopniku).

V desni zgornji del polja se za "Št." vpiše njegova sedemmestna
matična številka, ki jo določi Statistični urad Republike
Slovenije.

Za fizične osebe se vpiše skupna šifra "5980003", za tuja
diplomatska predstavništva "6000037", za tuje fizične osebe
"6000045", za osebe, zaposlene v svobodnih poklicih, "6000053",
za kmete pa šifra "5000009".

Če se z uvozom blaga začenja ali zaključuje postopek z ekonomskim
učinkom, mora biti v tem polju naveden imetnik dovoljenja za tak
postopek.


Polje 12 - PODATKI O VREDNOSTI

Polje se izpolni z enomestno črkovno šifro pravila načina
določitve carinske vrednosti blaga v skladu s 16. do 27. členom
Carinskega zakona. Glede na vpisano šifro morata biti ustrezno
izpolnjeni polji 43 in 44.

Šifre in pravila za izpolnjevanje polja so določeni v kodeksu
šifer.


Polje 14 - DEKLARANT/ZASTOPNIK

V polje se vpišejo ime in priimek oziroma firma in popoln naslov
deklaranta (deklaranta v smislu 11. točke 3. člena CZ).

Če je deklarant istočasno prejemnik blaga iz polja 8 ECL, se
navede PREJEMNIK/ UVOZNIK, v desni zgornji kot pa njegova matična
številka.

V primeru zastopanja (4. a člen CZ) je potrebno dodatno navesti
pooblaščenca in obliko zastopanja (npr.: "firma A zastopana po
špediciji B" - pri neposrednem zastopanju; v desni zgornji kot se
vpiše davčna/matična številka firme A; "špedicija B za račun
firme A" - pri posrednem zastopanju; v desni zgornji kot se vpiše
davčna/matična številka špedicije B).

Za fizične osebe se vpiše skupna šifra "5980003", za tuja
diplomatska predstavništva "6000037", za tuje fizične osebe
"6000045", za osebe , zaposlene v svobodnih poklicih, "6000053",
za kmete pa šifra "5000009".


Polje 15 - DRŽAVA ODPREME/IZVOZA

V polje se vpiše ime države, iz katere se blago pošilja, v polje
15a pa šifra te države iz kodeksa šifer.


Polje 16 - DRŽAVA POREKLA

V polje se vpiše ime države porekla blaga, ugotovljene po
predpisih o poreklu.

Če se uvaža blago s preferencialnim poreklom iz Evropske
skupnosti, se v polje vpiše "Evropska skupnost".

V primeru različnega porekla blaga v posameznih postavkah se v
polje vpiše opomba "RAZLIČNO", v posameznih postavkah pa se v
polje 34a vpiše šifra države porekla blaga iz te postavke.


Polje 19 - ZABOJNIK

V polje se vpiše:

- 0, če blago ob uvozu ni natovorjeno v zabojniku,

- 1, če je blago natovorjeno v zabojniku.

Če je blago uvoženo v zabojniku, morajo biti njegove
identifikacijske oznake vpisane v polju 31.


Polje 20 - DOBAVNI POGOJI

V prvo podpolje, dolžine treh mest, se vpiše ustrezna šifra
paritete po INCOTERMS-u iz kodeksa šifer.

V drugo podpolje se vpiše kraj, na katerega se pariteta nanaša.

V tretje podpolje, dolžine enega mesta, se vpiše šifra iz kodeksa
šifer, ki določa lego kraja iz drugega podpolja znotraj ali zunaj
carinskega območja ali na meji carinskega območja.


Polje 21 - REGISTRACIJA IN DRŽAVA AKTIVNEGA PREVOZNEGA SREDSTVA
OB PREHODU MEJE

V polje se vpiše podatek o vlečnem transportnem sredstvu.

Za pošiljke v cestnem prometu se v prvo podpolje vpiše registrska
številka vozila in priklopnika, če ga vozilo ima. V drugo
podpolje, dolžine treh mest, se vpiše šifra države vozila iz
kodeksa šifer.

Za pošiljke v železniškem prometu se v prvo podpolje vpiše
številka tovornega lista, drugo podpolje se ne izpolni.

Za pošiljke v pomorskem prometu se v prvo podpolje vpiše ime
plovila. V drugo podpolje se vpiše šifra države, pod katere
zastavo pluje plovilo.

Za pošiljke v zračnem prometu se v prvo podpolje vpišeta oznaka
leta in datum. V drugo podpolje se vpiše šifra države, v kateri
je zračno plovilo registrirano.

Za pošiljke v poštnem prometu, pri transportu blaga po
transportnih napeljavah (daljnovodih, cevovodih, plinovodih) ali
za blago, ki se carini v carinskem skladišču, se polje ne
izpolni.


Polje 22 - VALUTA IN SKUPNI ZNESEK RAČUNA

V prvo podpolje, dolžine treh mest, se vpiše šifra vrste valute
iz kodeksa šifer.

Če se prijavi carinska vrednost blaga na osnovi transakcijske
vrednosti blaga, se v drugo podpolje, dolžine desetih celih in
dveh decimalnih mest, vpiše skupni bruto znesek računa ali
računov brez odštetih popustov, v valuti iz prvega podpolja.

Če se carinska vrednost blaga ne prijavlja na osnovi
transakcijske vrednosti, se vpiše vrednost blaga.

V deklaracij za ponovni uvoz blaga, začasno izvoženega na
oplemenitenje, se v drugo podpolje vpiše bruto fakturna vrednost
ali bruto vrednost (dodana vrednost, sestavljena iz vrednosti
tujega vgrajenega materiala in storitve).

Skupni fakturni znesek je seštevek zneskov iz polj 42 v vseh
postavkah.


Polje 23 - VALUTNI TEČAJ

Vpiše se tečaj valute iz prvega podpolja polja 22, ki se
uporablja za obračun carine na dan vložitve ECL. Če je bilo blago
uvoženo pred vložitvijo ECL v poenostavljenem postopku, se ob
vložitvi dopolnilne deklaracije vpiše tečaj, ki se je uporabljal
na dan vložitve poenostavljene deklaracije.

Če je bilo blago uvoženo ali je nastal carinski dolg pred dnevom
vložitve deklaracije, blago pa je bilo fakturirano v različnih
valutah in je ob nastanku dolga za blago veljal različen tečaj,
je potrebno za vsako valuto vložiti ločeno deklaracijo.


Polje 24 - VRSTA POSLA

V prvo podpolje tega polja se vpiše enomestna šifra vrste
komercialnega posla (stolpec A), v drugo podpolje pa enomestna
šifra iz stolpca B kodeksa šifer.


Polje 25 - VRSTA TRANSPORTA NA MEJI

V polje, dolžine dveh mest, se vpiše šifra vrste vlečnega
transportnega sredstva na meji, iz kodeksa šifer.


Polje 30 - BLAGO SE NAHAJA V/NA

V polje se vpiše kraj, kjer bo blago lahko pregledano, če se
blago predloži v carinski postopek zunaj sedeža carinskega organa
oziroma mesta, določenega za pregled blaga. V polje se lahko
vpišejo tudi natančnejši podatki o tem, kje leži blago v
skladišču.


Polje 31 - TOVORKI IN OPIS BLAGA - OZNAKE IN ŠTEVILKE, ŠTEVILKE
ZABOJNIKOV, ŠTEVILO IN VRSTA

V prvi del polja se samo v prvi postavki vpišejo oznake in
številke, število in vrste tovorkov, identifikacijske oznake
zabojnikov oziroma druge ustrezne oznake, ki zagotavljajo
prepoznavanje pošiljke, ali beseda "RAZSUTO", če je to glede na
okoliščine primerno.

V nadaljevanju se v polje vseh postavk vpišeta tudi količina in
običajni trgovski opis blaga s potrebnimi navedbami, ki omogočajo
prepoznavanje blaga. Če se v ECL izpolni tudi polje 33 (tarifna
oznaka), mora opis blaga zagotoviti nedvoumno uvrstitev blaga v
kombinirano nomenklaturo carinske tarife in omogočiti pravilno
uporabo vseh drugih predpisov, vezanih na vrsto blaga za
zahtevani carinski postopek.


Polje 32 - ZAPOREDNA ŠTEVILKA POSTAVKE

V polje, dolžine dveh mest, se vpiše zaporedna številka postavke
od skupnega števila postavk blaga, navedenega v polju 5.


Polje 33 - TARIFNA OZNAKA

V prvo podpolje, dolžine osmih mest, se za blago, prijavljeno v
polju 31 zadevne postavke, vpiše prvih osem številk tarifne
oznake blaga iz nomenklature carinske tarife.

V drugo podpolje, dolžine treh mest, se vpiše zadnja, deveta
številka tarifne oznake blaga iz nomenklature carinske tarife.

Tretje, četrto in peto podpolje se ne izpolnijo.


Polje 34 - ŠIFRA DRŽAVE POREKLA

V polje 34a, dolžine treh mest, se vpiše šifra države porekla
blaga v tej postavki, ugotovljene po predpisih o poreklu, iz
kodeksa šifer.


Polje 35 - BRUTO MASA V KG

V polje, dolžine desetih celih in dveh decimalnih mest, se v prvi
postavki vpiše bruto masa blaga v kg. Če ECL sestavlja več
postavk, se skupna bruto masa vpiše le v prvi postavki.

Če bruto mase izjemoma ni mogoče določiti (prenos blaga po
transportnih napeljavah), se polje ne izpolni.


Polje 36 - UGODNOSTI

V polje, dolžine enega mesta, se vpiše šifra ugodnosti iz kodeksa
šifer. Šifra se vpiše le, če se zahteva znižana carinska stopnja
ali stopnjo prosto za blago:

- po poreklu iz držav v razvoju, ki jih je določila Vlada v
skladu z Zakonom o carinski tarifi, ali

- po poreklu iz držav, s katerimi je Republika Slovenija sklenila
sporazume o prosti trgovini, ali

- ki pri uvozu uživa ugodnosti na podlagi kontingentov.

Če je za uveljavitev omenjenih ugodnosti potrebno priložiti ECL
ustrezna dokazila, jih deklarant vpiše v polje 44 s šifro iz
kodeksa šifer.


Polje 37 - POSTOPEK

V prvo podpolje, dolžine štirih mest, se vpiše šifra, sestavljena
iz dvomestne šifre zahtevanega postopka in druge dvomestne šifre
poprejšnjega postopka iz kodeksa šifer. Prva številka šifre
zahtevanega postopka in številka v drugem podpolju polja 1 morata
biti enaki.

Poprejšnji postopek je carinski postopek, v katerem je bilo blago
pred zahtevanim postopkom. Če ni bilo poprejšnjega postopka, se
uporabi kot drugi del šifre šifra 00.

Drugo podpolje, dolžine treh mest, se ne izpolni.


Polje 38 - NETO MASA V KG

V polje, dolžine desetih celih in dveh decimalnih mest, se vpiše
neto teža blaga v postavki.

Če neto mase izjemoma ni mogoče določiti (prenos blaga po
transportnih napeljavah), se polje ne izpolni.


Polje 39 - KONTINGENT

V polje se vpiše štirimestna šifra v primerih, ko se na osnovi
kontingenta in kriterijev, ki jih predpiše Vlada Republike
Slovenije, v zahtevanem postopku uporablja znižana carinska
stopnja ali carinska stopnja "prosto".


Polje 40 - SKUPNA PRIJAVA/PREDLISTINA

V polje se vpišejo podatki carinske vknjižbe listine poprejšnjega
carinskega postopka ali začasne hrambe (carinski organ, šifra
postopka, šestmestna številka vknjižbe, leto, dvomestna številka
postavke v predhodnem dokumentu in bruto masa, dolžine desetih
celih in dveh decimalnih mest), ki se zaključuje s to
deklaracijo. Šifro poprejšnjega carinskega postopka določa drugo
podpolje polja 1 poprejšnje ECL. Če je bil predhodni postopek
postopek tranzita blaga, se vrsta postopka vpiše s črko T, ne
glede na vrsto listine, s katero je bil tak postopek izveden
(ECL, TIR, ATA, drug dokument). Skupna prijava se vpiše s črko S.
Listine poprejšnjega carinskega postopka ni potrebno vpisati v
primerih, ko sta evidenca in način zaključevanja tega postopka
predpisana in zagotovljena na drug način.

V dopolnilni ali nadomestni carinski deklaraciji se v polje
vpišejo podatke o poenostavljeni carinski deklaraciji.

Če je potrebno vpisati več podatkov, se vpiše opomba "GLEJ
PRILOGO", podatki pa priložijo deklaraciji na posebnem listu v
dvojniku. Carinski organ jih ob vpisu ECL v evidence overi.


Polje 41 - POSEBNA MERSKA ENOTA

V polje, dolžine desetih celih in dveh decimalnih mest, se vpiše
količina blaga v merski enoti le, če je merska enota predpisana v
nomenklaturi carinske tarife za devetmestno tarifno oznako blaga.


Polje 42 - VREDNOST POSTAVKE

V polje, dolžine desetih celih in dveh decimalnih mest, se vpiše
znesek v valuti iz prvega podpolja polja 22, ki se nanaša na to
postavko. Vpiše se bruto znesek brez odštetih popustov in drugih
znižanj.

Pri ponovnem uvozu pridobljenih proizvodov iz začasno izvoženega
blaga na oplemenitenje se vpiše znesek, ki je enak dodani
vrednosti proizvoda (vrednosti storitve in tujega blaga,
porabljenega pri izvajanju proizvodnih operaciji).


Polje 43 - ŠIFRA VREDNOTENJA

Polje se izpolni z enomestno črkovno ali številčno šifro v
primerih in na način, kot je opisan v kodeksu šifer.


Polje 44 - POSEBNI ZAZNAMKI/PREDLOŽENE LISTINE/POTRDILA IN
DOVOLJENJA

V polje se vpišejo podatki o vrsti in številu priloženih
dokumentov, podatki o zahtevanih dovoljenjih, podatki za
določanje carinske vrednosti blaga in podatki, ki jih zahtevajo
drugi carinski predpisi.

Podatki se vpišejo v šifrirani obliki, če so določeni v kodeksu
šifer, sicer se lahko vpišejo z besedami. Če se uporabita obe
možnosti, morajo biti najprej navedeni šifrirani podatki in šele
nato tekstualni.

Podrobnejša navodila za izpolnjevanje šifriranih polj so določena
v kodeksu šifer.


Polje 46 - STATISTIČNA VREDNOST

V polje, dolžine dvanajstih celih mest, se vpiše vrednost blaga v
domači valuti po pariteti "dobavljeno na slovenski meji".
Fakturna vrednost blaga se preračuna v domačo valuto po tečaju,
ki je vpisan v polju 23.

Če se carini blago, ki se ponovno uvaža iz začasnega izvoza na
oplemenitenje, se v polje vpiše skupna preračunana vrednost
začasno izvoženega blaga, storitve, vgrajenega tujega materiala,
kot tudi vrednost drugih stroškov, ki so nastali v zvezi z blagom
v tujini.


Polje 47 - OBRAČUN DAJATEV

V polje se lahko vpiše največ osem različnih vrst dajatev, ki se
obračunavajo ob uvozu blaga.

V prvo podpolje "Vrsta" se vpiše dvomestna šifra vrste uvoznih
dajatev iz kodeksa šifer.

V drugo podpolje "Osnova", dolžine dvanajstih celih mest, se
vpiše vrednost ali količina ali druga predpisana osnova za
obračun uvoznih dajatev.

V tretje podpolje "Stopnja", dolžine treh celih in dveh
decimalnih mest, se vpiše stopnja, po kateri se dajatve
obračunajo, če se takšne dajatve plačuje ad valorem.

V četrto podpolje "Znesek", dolžine desetih celih mest, se vpiše
zaokroženi znesek dajatev, če se takšne dajatve plačajo ali je
plačilo dajatev zavarovano, sicer se ne izpolni.

V peto podpolje "Način plačila", dolžine enega mesta, se vpiše
šifra načina plačila ali zavarovanja plačila carinskega dolga iz
kodeksa šifer.

Seštevek obračunanih dajatev za blago v postavki se vpiše v
spodnji desni del polja.

Pri obračunu trošarine se v drugo podpolje vpiše trošarinska
osnova glede na vrsto trošarinskega izdelka, v tretje podpolje
višina trošarine za predpisano trošarinsko osnovo, v četrto
podpolje pa izračunani znesek dolgovane trošarine. Obračun
trošarine za tobak in tobačne izdelke se izpolni ločeno za
specifično in proporcionalno trošarino, tako da se:

- pri obračunu specifične trošarine v drugo podpolje vpiše
ustrezna količina v 1000 kosih ali kilogramih, v tretje podpolje
znesek specifične trošarine za to količino, v četrto podpolje pa
izračunani znesek specifične trošarine za prijavljeno količino v
drugem podpolju;

- pri obračunu proporcionalne trošarine v drugo podpolje vpiše
osnova za obračun proporcionalne trošarine, v tretje podpolje
ustrezni del drobnoprodajne cene, v četrto podpolje pa izračunani
znesek proporcionalne trošarine za prijavljeno količino v drugem
podpolju.

Polje se ne izpolni, če obveznost plačila ali zavarovanja plačila
carinskega dolga ob vložitvi ECL ni nastala.


Polje 49 - OZNAKA SKLADIŠČA

Polje se izpolni ob začetku postopka carinskega skladiščenja ali
če je bilo blago pred zahtevanim carinskim postopkom predmet
postopka carinskega skladiščenja. V tem primeru se v polje
vpišejo šifra nadzornega carinskega organa, enomestna oznaka tipa
skladišča (A, B, C, D, E, F ali Z - začasna hramba, P - prosta
carinska prodajalna, R - prosta carinska cona, T - trošarinsko
skladišče, U - oproščeni uporabnik, O - ostalo) in petmestna
šifra skladišča, PCP, PCC, trošarinskega skladišča oziroma šifra
oproščenega uporabnika, ki jo dodeli carinski organ v dovoljenju
za odprtje carinskega skladišča, PCP, PCC ali trošarinskega
skladišča oziroma v dovoljenju oproščenemu uporabniku.

Podatke ločimo s poševno črto.


Polje 54 - KRAJ IN DATUM, IME IN PRIIMEK TER PODPIS DEKLARANTA /
ZASTOPNIKA

V polje se vpišeta kraj in datum vložitve deklaracije.

Deklarant/zastopnik navede v polju svoje ime in priimek ter se
lastnoročno podpiše.

Če je deklarant/zastopnik pravna oseba, se v polju navedeta ime
in naslov firme ter odtisne žig. Vpišejo se še ime in priimek ter
funkcija odgovorne osebe, ki se tudi lastnoročno podpiše.

Posamezna polja se izpolnijo na naslednji način:


1. v polje Carinarnica se vpiše naziv carinarnice, pri kateri je
obrazec izdan,

2. v polje Izpostava se vpiše šifra in naziv carinske izpostave,
pri kateri je obrazec izdan,

3. v polje Potrdilo o plačilu uvoznih dajatev št. se vpiše
številka potrdila,

4. v polje Status se vpiše ali je stranka fizična oseba,
samostojni podjetnik ali ena od statusnih oblik podjetja,

5. v polje Davčna številka se vpiše davčna številka za podjetje
ali samostojnega podjetnika, ki je davčni zavezanec po zakonu o
davku na dodano vrednost,

6. v polje Priimek in ime ali naziv se vpiše priimek in ime
oziroma naziv (firma) podjetja ali samostojnega podjetnika,

7. v polje Naslov se vpiše naslov fizične osebe ali sedeľ
podjetja

8. v polje Vrsta in številka potne listine se vpiše vrsta potne
listine s katero fizična oseba prestopi mejo in njena številka,

9. v polje Postavka se vpiše zaporedna številka postavke / skupno
število postavk,

10. v polje Tarifna oznaka se vpiše tarifna oznaka carinske
tarife,

11. v polje Carinska vrednost se vpiše carinska vrednost blaga,

12. v polje Opis blaga se vpiše opis blaga, ki omogoča uvrščanje
v carinsko in druge tarife,

13. v polje Carinska stopnja se vpiše enotna, splošna ali stopnja
iz carinske tarife, desno se navede znesek carine,

14. v polje Davčna stopnja se vpiše stopnja davka na dodano
vrednost, desno se navede znesek davka,

15. v polje Trošarina se vpiše znesek trošarine po enoti, desno
se navede znesek trošarine,

16. v polje Carinik 1 se vpiše carinik, ki je imel stranko v
postopku,

17. v polje Carinik 2 se vpiše carinik, ki obračuna dajatve,

18. v polje Datum se vpiše datum izdajanja obračuna

19. v polje Skupaj carina se vpiše skupni znesek carine,

20. v polje Skupaj davek se vpiše skupni znesek davka na dodano
vrednost,

21. v polje Skupaj trošarina se vpiše skupni znesek trošarine,

22. v polje Taksa se vpiše znesek takse,

23. v polje Skupaj dajatve se vpiše skupni znesek vseh dajatev,

OPOMBE K POSAMEZNIM POLJEM ZAHTEVKA

AD1. Polja 1(a) ni potrebno izpolnjevati, če je zahtevek vložen
na papirju, ki v glavi dokumenta že vsebuje vse potrebne podatke.
Polje 1(b) se izpolni, kadar vložnik zahtevka in izvajalec
proizvodne operacije nista isti osebi.

AD2. Izbrani sistem se označi z (x) upoštevajoč 90. člen
carinskega zakona.

AD2A. Izbrani sistem se označi z (x). Pri zadnji dveh opcijah so
potrebni podatki o obstoječem dovoljenju in o želenih spremembah.

AD3. V podpolju (a) mora biti opis dovolj natančen, da omogoča
carinskim organom, da odločijo o zahtevku, še posebej o
izpolnjevanju gospodarskih pogojev.

V podpolju (b) zadostuje 4 mestna tarifna številka, če 8 mestna
tarifna oznaka ni nujna za pravilno odločitev. Slednja oznaka je
obvezna v primeru sistema uporabe enakovrednih proizvodov.

V podpolju (c) je izpolnitev obvezna, kadar se preverjajo
gospodarski pogoji s kodami 6201, 6301, 6302, 6303, 7005, 7006 in
je predvidena uporaba enakovrednega blaga.

Podpolje (d) se izpolni le, kadar ni potrebno navesti količine iz
prejšnje točke. V tem primeru se navede carinska vrednost, kakor
se da izračunati na podlagi priložene dokumentacije.

Izpolnitev podpolj (e) in (f) je obvezna, kadar se zahteva
uporaba enkovrednega blaga, ne glede na to ali so pridobljeni
proizvodi izvoženi pred ali po uvozu blaga.

V podpolju (g) se vpiše država porekla.

V podpolju (h) je potrebno z uporabo šifer gospodarskih pogojev
iz priloge zahtevka izkazati, da bistveni interesi domačih
proizvajalcev niso ogroženi.

AD4. Podpolji (a) in (b) se izpolnita po pravilih za polji 3(a)
in 3(b).

V podpolju (c) je potrebno navesti, kateri od pridobljenih
proizvodov je (so) glavni.

V podpolju (d) se nakaže in opraviči možnosti za izvoz
pridobljenih proizvodov.

AD5. Vpiše se (x) v ustrezni rubriki in izpolni ostale potrebne
podatke.

Če se bo uporabljalo enakovredno blago, je nujna navedba 8 mestne
tarifne oznake, komercialne kakovosti in tehničnih lastnosti
enakovrednega blaga, da bo carinskim organom omogočena primerjava
med uvoženim in enakovrednim blagom ter ostali podatki, ki jih
zahteva 234. člen te uredbe.

Kadar se zahteva uporaba predhodnega izvoza, je potrebno vpisati
ime (firmo) in naslov (sedež) osebe, ki ima dovoljenje za vnos
blaga.

AD6. Vpisati je potrebno pričakovan normativ porabe blaga oziroma
nakazati, kako naj se ugotovi.

AD7. Prikazati je potrebno, katere operacije se bodo izvajale na
uvoženem blagu, da bi se ustvarili pridobljeni proizvodi.

AD8. Vpiše se točen naslov kraja, kjer se bodo izvajale
proizvodne operacije.

AD9. V podpolju (a) je potrebno navesti čas, ki je potreben za
izdelavo določenega (oziroma serije) proizvoda in čas, ki preteče
med dokončanjem proizvodnje in izvozom pridobljenih proizvodov.

V podpolju (b) se vpisujejo podatki samo, kadar se uporablja
sistem predhodnega izvoza. V tem primeru se navede čas, ki
potreben za nabavo uvoženega blaga in prevoz na carinsko območje.

AD10. Vpiše se najbolj ustrezna metoda prepoznavanja uvoznega
blaga v pridobljenih proizvodih v skladu z 231. členom te uredbe.

AD11. Vpiše se najbolj primeren carinski organ. V podpolju (a) za
izvajanje nadzora celotnega postopka, v podpolju (b) za sprejem
deklaracije pri vnosu blaga in v podpolju (c) organ, ki dovoli
carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga ob koncu postopka.

AD12. Opisati je potrebno na kakšen način, naj bi se izvajal
carinski nadzor (npr. vodenje evidenc).

AD13. Opisati je potrebno, kako naj bi bili urejeni prenosi in
premeščanja blaga upoštevajoč relevantne določbe uredbe.

AD14. V skladu z relevantnimi določbami uredbe se navede
predlagane poenostavitve.

AD15. V tem polju se navede obdobje, v katerem se bo uvažalo
blago zaradi kasnejšega izvoza.

AD16. V podpolju (a) je potrebno navesti vsa znana dovoljenja, ki
so bila izdana za identično blago. Če ni znano, se vpiše "ni".
V polju (b) se vpisujejo sklicevanja na dovoljenja, na podlagi
katerih so se proizvajali pridobljeni proizvodi iz drugih
pridobljenih proizvodov (239. člen te uredbe).

OPOMBE K POSAMEZNIM POLJEM PRILOGE ZAHTEVKA ZA POSTOPEK UVOZA
ZARADI IZVOZA

1. Izpolniti v skladu s podatki, ki so navedeni v zahtevku.

2. Priložiti kopijo pogodbe.

3. Priložiti ustrezne dokumente.

4. V polju številka 5 (Komentarji) navesti ceno uvoženega in
domačega blaga in prikazati vpliv na ceno pridobljenega
proizvoda.

5. V polju številka 5 natančno navesti razloge, ki preprečujejo
uporabo domačega blaga.

6. Priložiti dokumente, ki dokazujejo te zahteve.

7. Npr. zaščita patenta ali blagovne znamke.

8. Priložiti dokumente, ki bodo omogočili preverjanje nameravanih
nakupov domačega blaga. Trgovski ali upravni dokumenti, ki
izkazujejo zahtevano, so lahko iz prejšnjega obdobja ali pa se
nanašajo na obdobje nameravanih nakupov.

9. Prikazati slabo preskrbljenost z blagom na carinskem območju.

10. Neuspele poskuse je potrebno dokazati.

11. Ta rubrika se uporabi, če v specifičnem primeru prej navedene
zahteve ne odgovarjajo, vendar se ne zdi verjetno, da bi
izpeljava posla lahko škodila bistvenim interesom proizvajalcev
na carinskem območju. Razloge je potrebno natančno opredeliti
(233. člen te uredbe).

OPOMBE K POSAMEZNIM POLJEM ZAHTEVKA

AD1. Polja 1(a) ni potrebno izpolnjevati, če je zahtevek vložen
na papirju, ki v glavi dokumenta že vsebuje vse potrebne podatke.
Polje 1(b) se izpolni, kadar vložnik zahtevka in izvajalec
proizvodne operacije nista ista oseba.

AD2. V podpolju (a) mora biti opis dovolj natančen, da omogoča
carinskim organom, da odločijo o zahtevku, še posebej o
izpolnjevanju gospodarskih pogojev.

V podpolju (b) zadostuje 4 mestna tarifna številka, če 8 mestna
tarifna oznaka ni nujna za pravilno izvajanje postopka.

V podpolju (c) je treba količino navesti v merskih enotah
(kilogrami, litri, metri...). Lahko se navede za obdobje
nameravanega uvoza.

Polje (d) se izpolni tako, da se navede carinska vrednost, kakor
se da izračunati na podlagi podatkov iz priložene dokumentacije.

AD3. Polja (a) in (b) se izpolnita po pravilih za polji 2(a) in
2(b).

AD4. Vpisati je potrebno pričakovan normativ porabe blaga oziroma
nakazati, kako naj se ugotovi.

AD5. Prikazati je potrebno, katere operacije se bodo izvajale na
uvoženem blagu, da bi se ustvarili predelani proizvodi.

Upošteva se priloga 36 k tej uredbi.

AD6. Vpiše se točen naslov kraja, kjer se bodo izvajale
proizvodne operacije.

AD7. Vpiše se povprečen čas, ki je potreben za izpeljavo
proizvodne operacije in čas, ki preteče do zaključka postopka.

AD8. Vpiše se najbolj ustrezna metoda prepoznavanja uvoznega
blaga v predelanih proizvodih.

AD9. Vpiše se najbolj primeren carinski organ. V podpolju (a) za
izvajanje nadzora celotnega postopka, V podpolju (b) za sprejem
deklaracije pri vnosu blaga in V podpolju (c) organ, ki dovoli
carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga ob koncu postopka.

AD10. Tu se navede obdobje v katerem se bo uvažalo blago zaradi
predelave.

AD11. Vložnik zahtevka lahko v okviru te točke navede druge
podatke, ki jih smatra za relevantne.

OPOMBE K POSAMEZNIM POLJEM ZAHTEVKA

AD1. Polja 1(a) ni potrebno izpolnjevati, če je zahtevek vložen
na papirju, ki v glavi dokumenta že vsebuje vse potrebne podatke.
Polje 1(b) se izpolni, kadar vložnik zahtevka ni uporabnik. Polje
1(c) se izpolni v primerih, ko se začasni uvoz lahko dovoli le
osebi s sedežem ali stalnim prebivališčem izven carinskega
območja.

AD2. V podpolju (a) mora biti opis dovolj natančen, da omogoča
carinskim organom, da odločijo o zahtevku.

V podpolju (b) zadostuje 4 mestna tarifna številka, če 8 mestna
tarifna oznaka ni nujna za pravilno izvajanje postopka.

V podpolju (c) je treba količino navesti v merskih enotah (
kilogrami, litri, metri... ).

Podpolje (d) se izpolni tako, da se navede carinska vrednost,
kakor se da izračunati na podlagi podatkov iz priložene
dokumentacije.

AD3. Navede se člen predpisa, ki je podlaga za začasni uvoz.

AD4. Prikazati je potrebno vse načine uporabe uvoženega blaga.

AD5. Vpiše se točen naslov kraja oziroma krajev, kjer se bo blago
uporabljalo.

AD6. Vpiše se potreben čas za nameravano uporabo.

AD7. Vpiše se najbolj ustrezna metoda prepoznavanja uvoženega
blaga.

AD8. Vpiše se najbolj primeren carinski organ. V podpolju (a) za
izvajanje nadzora celotnega postopka, v podpolju (b) za sprejem
deklaracije pri vnosu blaga in podpolju (c) organ, ki dovoli
carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga ob koncu postopka.

AD9. V tem polju se navede obdobje v katerem se predvideva uvoz
blaga.

AD10. Po potrebi se navede ali je možno, da pride do uporabe 92.
in 93. člena te uredbe.

AD11. Vložnik zahtevka lahko v okviru te točke navede druge
podatke, ki jih smatra za relevantne.

OPOMBE K POSAMEZNIM POLJEM ZAHTEVKA


AD1. Polja ni potrebno izpolnjevati, če je zahtevek vložen na
papirju, ki v glavi dokumenta že vsebuje vse potrebne podatke.

AD2. Izbrani sistem se ustrezno označi.

AD3. V polju (a) mora biti opis dovolj natančen, da omogoča
carinskim organom, da odločijo o zahtevku, še posebej o
izpolnjevanju gospodarskih pogojev in pogojev za uporabo sistema
zamenjave.

V polju (b) zadostuje 4 mestna tarifna številka, če 8 mestna
tarifna oznaka ni nujna za pravilno odločitev. Slednja oznaka je
obvezna v primeru sistema zamenjave.

V polju (c) se navede količina nameravanega izvoza (lahko za
celotno obdobje izvoza).

V polju (d) se vpiše vrednost blaga, ki je namenjeno izvozu.

V polju (e) je potrebno opredeliti razloge za proizvodne
operacije izven carinskega območja.

AD4. Podpolji (a) in (b) se izpolnita po pravilih za polji 3(a)
in 3(b). V polju (b) je potrebna tarifna oznaka za vsak proizvod,
ki je naveden v polju 4(a).

AD5. Vpisati je potrebno pričakovan normativ oziroma navesti
metodo po kateri se lahko ugotovi.

AD6. Prikazati je potrebno natančno, katere operacije se bodo
izvajale na izvoženem blagu, da bi se ustvarili pridobljeni
proizvodi. Splošni opisi kot npr. popravilo, obdelava ipd. niso
zadostni.

AD7. Vpiše se država, kjer se bodo izvajale proizvodne operacije.

AD8. Potrebno je navesti čas, ki je potreben za izdelavo
določenega (oziroma serije) proizvoda na določeno količinsko
enoto. Vpiše se tudi čas, ki preteče med izvozom in ponovnim
uvozom pridobljenih ali nadomestnih proizvodov. Te informacije
niso potrebne, če se namerava uporabljati sistem zamenjave s
predhodnim uvozom.

AD9. Vpiše se najbolj ustrezna metoda prepoznavanja začasno
izvoženega blaga v pridobljenih proizvodih.

AD10. Vpiše se najbolj primeren carinski organ. V podpolju (a) za
izvajanje nadzora celotnega postopka, v podpolju (b) za sprejem
deklaracije za začetek postopka in v podpolju (c) organ, ki
dovoli sprostitev v prost promet za pridobljene ali nadomestne
proizvode.

AD11. V tem polju se navede obdobje v katerem se bo izvažalo
blago zaradi oplemenitenja ali zaradi zamenjave blaga brez
predhodnega uvoza. Pri uporabi sistema zamenjave s predhodnim
uvozom se določi obdobje, v katerem bodo nadomestni proizvodi
uvoženi.

AD12. V okviru tega polja je potrebno navesti vsa znana
dovoljenja, ki so bila izdana za identično blago v identičnem
postopku.

AD13. Vložnik zahtevka lahko tu navede podatke, za katere misli,
da naj bi jih carinski organi poznali.

                           PRILOGA 27

          SEZNAM OBIČAJNIH POSTOPKOV IN RAVNANJ, KI SE
              LAHKO DOVOLIJO V CARINSKEM SKLADIŠČU

                      (213. člen te uredbe)


Razen, če je to izrecno navedeno, noben od postopkov in ravnanj,
navedenih v tem seznamu ne sme povzročiti, da se spremeni
osemmestna tarifna oznaka nomenklature carinske tarife, v katero
se uvršča določeno blago.


I. preproste operacije, ki zagotavljajo, da se blago med
skladiščenjem ohrani v dobrem stanju:

1. zračenje, razprostiranje, sušenje, odstranjevanje prahu,
enostavno čiščenje, popravljanje embalaže, osnovno popravljenje
škode, ki je nastala med prevozom ali skladiščenjem, če gre
za preproste operacije, nameščanje in odstranjevanje zaščitnih
prevlek za prevoz;

2. popis zalog, jemanje vzorcev in tehtanje blaga,

3. odstranjevanje pokvarjenih ali poškodovanih delov;

4. ščitenje blaga s sredstvi iradijacije ali dodajanje
konzervansov;

5. postopki proti zajedalcem;

6. postopki z zniževanjem temperature, tudi če se zaradi teh
postopkov spremeni osemmestna tarifna oznaka nomenklature
carinske tarife.


II. naslednje operacije za izboljšanje izgleda ali tržne
vrednosti uvoženega blaga:

1. pecljanje in razkoščičenje sadja;

2. sestavljanje in montiranje blaga, vendar le, če gre za
vgradnjo dodatkov v kompleten proizvod, če to ne predstavlja
bistvenega dela v proizvodnem postopku, tudi če se zaradi te
vgradnje spremeni osemmestna tarifna oznaka nomenklature carinske
tarife za proizvod ali dodatek (npr. vgradnja radia ali
vetrobranskega brisalca v motorno vozilo);

3. razsolitev, čiščenje, pranje;

4. dodajanje blagu ene ali več vrst blaga, dokler je to dodajanje
sorazmerno majhno in ne spremeni nrave osnovnega blaga, tudi če
se zaradi takšnega dodajanja spremeni osemmestna tarifna oznaka
nomenklature carinske tarife za dodano blago; dodano blago je
lahko tudi proizvod, za katerega je bil začet postopek carinskega
skladiščenja ali proizvod, ki je bil vnešen v prosto carinsko
cono (npr. dodajanje aditivov, butana ali svinca bencinu,
dodajanje pomaračne kaše, olja ali arome pomarančnemu soku ipd.);

5. redčenje tekočin, tudi če se zaradi tega spremeni osemmestna
tarifna oznaka nomenklature carinske tarife;

6. medsebojno mešanje enakovrstnega blaga različne kvalitete,
zato, da bi pridobili konstantno kvaliteto oziroma kvaliteto
blaga, ki jo zahteva potrošnik, vendar se pri tem ne spremeni
narava blaga;

7. delitev blaga, če gre le za preproste operacije.


III. postopki za pripravo blaga za distribucijo ali nadaljnjo
prodajo:

1. sortiranje, mehanično filtriranje, klasificiranje in
premeščanje;

2. urejanje in uravnavanje;

3. pakiranje, razpakiranje, zamenjavanje embalaže, pretakanje in
preprosti prenos v zabojnike, tudi če zaradi tega pride do
spremembe osemmestne postavke nomenklature carinske tarife;

4. nameščanje in zamenjava znamk, pečatov, nalepk, cenovnih
etiket in drugih znakov razlikovanja, zaradi česar pa ne sme
blago izgledati, kot da ima poreklo, drugačno od njegovega
dejanskega porekla;

5. testiranje, urejanje in pripravljanje strojev, aparatov in
vozil za delo, vendar le, če gre za preproste operacije;

6. testiranje v zvezi s preverjanjem, ali blago ustreza tehničnih
standardom;

7. odrezovanje in odstranjevanje posušenega sadja ali zelenjave;

8. postopki, ki preprečujejo rjavenje;

9. rekonstrukcija blaga po transportu;

10. zviševanje temperature, zato da bi bilo blago lahko
tranportirano;

11. likanje tekstila;

12. obdelava tekstila proti elektrostatiki.

                           PRILOGA 28

              PRAVILA ZA PREMEŠČANJE BLAGA IZ ENEGA
               CARINSKEGA SKLADIŠČA V DRUGO, BREZ
                 PREKINITVE POSTOPKA CARINSKEGA
                          SKLADIŠČENJA

                      (219. člen te uredbe)


I. OBIČAJNI POSTOPEK

1. Če se blago premešča iz enega carinskega skladišča v drugo, ne
da bi bil postopek carinskega skladiščenja pri tem prekinjen,
mora imetnik skladišča iz katerega se blago iznaša predložiti pri
carinskem organu, ki je pristojen za nadzor nad tem skladiščem,
liste 1, 4, 5 in dodatno kopijo lista 1 enotne carinske listine,
v kateri morajo biti izpolnjena polja 2, 3, 5, 8, 31, 32, 38, 44
in 54 (če pa gre za premeščanje med carinskimi skladišči tipa D
morata biti izpolnjeni tudi polji 33 in 46). Istočasno mora biti
carinskemu organu predloženo tudi blago. Carinski organ lahko
imetnika dovoljenja oprosti predložitve blaga, vendar mora v tem
primeru imetnik skladišča, iz katerega se blago iznaša, poslati
nadzornemu carinskemu organu list št. 1 enotne carinske listine.

2. Nadzorni carinski organ iz prejšnje točke mora v polje D
enotne carinske listine vpisati opombo, da je preveril oziroma
sprejel navedbe v listini. Nadzorni organ mora določiti obdobje v
katerem mora biti blago predloženo nadzornemu organu za carinsko
skladišče, v katero bo blago premeščeno.

List št. 1 obdrži carinski organ, pristojen za nadzor nad
carinskim skladiščem, iz katerega se blago iznaša.

3. Dodatna kopija lista št. 1 in lista št. 4 in 5 enotne carinske
listine morajo spremljati blago in se skupaj z blagom predložijo
carinskemu organu, pristojnemu za nadzor nad carinskim
skladiščem, v katero je blago premeščeno. V primeru, da ta
carinski organ oprosti imetnika skladišča predložitve
premeščenega blaga, mora imetnik skladišča poslati nadzornemu
carinskemu organu lista št. 4 in 5 enotne carinske listine.

4. Carinski organ, pristojen za nadzor nad carinskim skladiščem,
v katerega je blago premeščeno, izpolni polje 1 lista št. 5 in ga
vrne carinskemu organu, ki je pristojen za nadzor nad skladiščem,
iz katerega se blago iznaša.

List št. 4 enotne carinske listine obdrži carinski organ,
pristojen za nadzor nad carinskim skladiščem, v katero je blago
premeščeno. Dodatna kopija lista št. 1 pa se vrne imetniku
carinskega skladišča, ki
sprejema blago.

5. Carinski organ, pristojen za nadzor nad carinskim skladiščem,
iz katerega se blago iznaša, potrdi razdolžitev prvega imetnika
carinskega skladišča, tako da primerja lista št. 1 in 5 enotne
carinske listine. List št. 5 nato vrne imetniku carinskega
skladišča, iz katerega se je blago izneslo.

6. Imetniki skladišča morajo hraniti vrnjene liste v okviru
svojih evidenc oziroma knjigovodstva.


II. POENOSTAVLJENI POSTOPEK

1. Če se blago premešča iz enega carinskega skladišča v drugo, ne
da bi bil postopek skladiščenja pri tem prekinjen, se morajo
listi enotne carinske listine iz prvega odstavka prejšnje točke
izpolniti v dvojniku.

2. Preden se blago premesti, morata biti carinski organ,
pristojen za nadzor nad carinskim skladiščem, iz katerega se
blago iznaša in carinski organ pristojen za nadzor nad carinskim
skladiščem, v katero naj bi bilo blago premeščeno, obveščena o
nameravani premestitvi, tako da jima je omogočeno izvajanje vseh
potrebnih ukrepov carinskega nadzora.

3. Imetnik carinskega skladišča, iz katerega se blago iznaša mora
hraniti list št. 1 enotne carinske listine v okviru svojih
evidenc oziroma knjigovodstva.

4. Druga kopija lista št. 1 mora spremljati blago in jo hrani
skupaj z njegovimi evidencami oziroma knjigovodstvom imetnik
carinskega skladišča, v katero je blago premeščeno.

5. Imetnik carinskega skladišča, v katerega je blago premeščeno,
mora izdati imetniku carinskega skladišča, iz katerega je blago
iznešeno, potrdilo o prejemu premeščenega blaga. Imetnik
carinskega skladišča, iz katerega se blago iznaša, to potrdilo
priloži dokumentom v svojih evidencah oziroma knjigovodstvu.

                           PRILOGA 29

      SEZNAM BLAGA IZ DRUGEGA ODSTAVKA 232. ČLENA TE UREDBE


Poglavje nomenklature       Opis blaga
carinske tarife
oziroma tarifna
številka

1. poglavje                 žive živali

2. poglavje                 meso in drugi užitni klavnični
                            izdelki

3. poglavje                 ribe, raki in mehkužci

4. poglavje                 mlečni izdelki, ptičja jajca, naravni
                            med

5. poglavje

              0504          živalska čreva, mehurji in želodci
                            (razen ribjih), celi ali v kosih

              0511          proizvodi živalskega izvora, ki niso
                            navedeni ali zajeti na drugem mestu;
                            mrtve živali iz 1. in 3. poglavja,
                            neuporabne za človeško prehrano

6. poglavje                 živo drevje in druge rastline,
                            čebulice, korenine in podobno; rezano
                            cvetje in okrasno listje

7. poglavje                 užitne vrtnine, nekateri koreni in
                            gomolji

8. poglavje                 užitno sadje in lupinasto sadje
                            (oreščki), lupine agrumov ali dinij
                            in lubenic

9. poglavje                 kava, čaj in začimbe, razen Maté čaja
                            (tar. št. 0903)

10. poglavje                žita

11. poglavje                proizvodi mlinske industrije; slad,
                            škrob, inulin; pšenično lepilo

12. poglavje                oljna semena in plodovi; razno zrnje,
                            semena in plodovi; industrijske in
                            zdravilne rastline; slama in krma

13. poglavje  ex. 1302.20   pektin

15. poglavje

              1501          masti in druge prašičje in
                            perutninske (taljene) maščobe

              1502          maščobe živali vrste goved, ovac in
                            koz; mast, proizvedena iz teh maščob

              1503          stearin iz užitne prašičje masti,
                            olje iz užitne prašičje masti,
                            oleostearin, oleo - olje in olje
                            iz loja, neemulgirani, nemešani ali
                            kako drugače pripravljeni

              1504          masti in olja rib ali morskih
                            sesalcev prečiščeni ali neprečiščeni

              1507          rastlinska olja, tekoča ali trdna,
                            surova, rafinirana ali prečiščena

              1516          masti in olja ivalskega ali
                            rastlinskega izvora, hidrogenirani,
                            rafinirani ali ne, toda nadalje
                            nepredelani

              1517          margarina, umetna mast in druge
                            pripravljene užitne maščobe

              1522          ostanki, dobljeni pri predelavi
                            maščob in voskov živalskega ter
                            rastlinskega izvora

16. poglavje                izdelki iz mesa, rib, rakov,
                            mehkužcev ali drugih vodnih
                            nevretenčarjev

17. poglavje

              1701          sladkor iz sladkornega trsa in
                            sladkorne pese v trdnem stanju

              1702          drugi sladkorji, sladkorni sirupi,
                            umetni med (mešan ali ne z naravnim
                            medom); karamelni sladkor

              1701 91 000   sladkor z dodatki za aromatiziranje
                            in barvili

              1703          melase, dobljene pri ekstrakciji ali
                            rafiniranju sladkorja z dodanimi
                            aromami in barvili

18. poglavje

              1801 00 000   kakav v zrnju, cel ali zdrobljen,
                            surov ali pražen

              1802 00 000   lupine, skorje, opne in drugi odpadki
                            kakava

20. poglavje                izdelki iz vrtnin, sadja, lupinastega
                            sadja ali drugih delov rastlin

22. poglavje

              2204 30 100   drug grozdni mošt, v fermentaciji ali
                            z ustavljenim vrenjem brez dodajanja
                            alkohola

              2204 21 in    druga vina, grozdni mošt, katerega
              2204 29       fermentacija je ustavljena z
                            dodajanjem alkohola

              2206          druge fermentirane pijače (npr.
                            jabolčnik, hkruškovec in medica)

              2209 00       kis in nadomestki kisa


23. poglavje                ostanki in odpadki živilske
                            industrije; pripravljena krma za
                            živali

24. poglavje

              2401          tobak, surov in nepredelan; tobačni
                            odpadki

45. poglavje

              4501          naravna pluta, zdrobljena, drobljena
                            ali zmleta; odpadki plute;

53. poglavje

              5301          lan, surov ali predelan, toda
                            nepreden; laneno predivo in odpadki
                            (vključno z odpadki preje in
                            razvlaknjenimi tekstilnimi
                            surovinami)

              5302          konoplja (Cannabis sativa L.), surova
                            ali nepredelana, toda nepredena;
                            konopljeno predivo in odpadki
                            (vključno z odpadki iz preje in
                            razvlaknjenimi tekstilnimi
                            surovinami)

                           PRILOGA 30

          PRIMERI MESEČNEGA IN ČETRTLETNEGA ZDRUŽEVANJA


Pri obravnavanju zahtevka upoštevati :

- drugi in tretji odstavek 93. člena carinskega zakona

- 244., 261. in 274. člen te uredbe.

Primeri v nadaljevanju temeljijo na naslednjih predpostavkah :

(a) da je postopek uvoza zaradi izvoza (po sistemu odloga plačila
carine) dovoljen v skladu s prvim odstavkom 90. člena carinskega
zakona;

(b) da je izdano splošno dovoljenje za sproščanje v prost promet
v skladu z 261. členom te uredbe

(c) da je uvoženo blago dano na domači trg v nespremenjenem
stanju ali v obliki pridobljenih proizvodov v skladu z 261.
členom te uredbe

(d) da rok za ponovni izvoz po odobritvi nove carinsko dovoljene
rabe ali uporabe blaga iz 71. člena carinskega zakona znaša 3
mesece (za primere iz te priloge)

januar februar marec april maj junij

A  1 >  15 >  31 >  > 31 > 15 > 30

B 1 >   15 >  31 >

1 > 15 >  28 > > 31

1 >  15 > 31 > > 15 > 30 > 30

> 15  > 31  > 31

 > 15  > 30


PRIMER A : mesečno združevanje

Tri pošiljke blaga so bile skupaj prepuščene v postopek v
januarju (1., 15. in 31. v mesecu).

Rok za ponovni izvoz vseh treh pošiljk je 30. april. Zadnji rok
za vložitev obrazca za obračun postopka (275. člen te uredbe) je
30. maj.

Uvozne dajatve na uvoženo blago ali pridobljene proizvode (dane
na domači trg v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 276. člena
te uredbe) morajo biti plačane najkasneje 30. maja po možnosti na
podlagi zbirne deklaracije iz prvega odstavka 276. člena te
uredbe. Carinski dolg se določi na podlagi 97. in 97.a člena
carinskega zakona. Ustrezni datum v tem primeru je 30. april.


PRIMER B : četrtletno združevanje

Devet pošiljk blaga je bilo skupaj prepuščenih v postopek v prvem
četrtletju :

- 1., 15. in 31. januarja,

- 1., 15. in 28. februarja,

- 1., 15. in 31. marca.

Rok za ponovni izvoz vseh pošiljk poteče 30. junija. Zadnji rok
za vložitev obrazca za obračun postopka (275. člen te uredbe) je
30. julij.

Uvozne dajatve na uvoženo blago ali pridobljene proizvode (dane
na domači trg v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 276. člena
te uredbe) morajo biti plačane najkasneje 30. julija po možnosti
na podlagi zbirne deklaracije iz prvega odstavka 276. člena te
uredbe. Carinski dolg se določi na podlagi 97. in 97.a člena
carinskega zakona. Ustrezni datum v tem primeru je 30. junij.

                           PRILOGA 31

            OBRAZEC ZA OBRAČUN POSTOPKA UVOZA ZARADI
                             IZVOZA

                      (274. člen te uredbe)


           NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA OBRAČUNA
       POSTOPKA UVOZA ZARADI IZVOZA (odlog plačila carine)


Obračun postopka se vloži v dveh izvodih.

1. V polje 1 se vpišejo firma in sedež oziroma ime, priimek in
naslov imetnika dovoljenja ter šifra in davčna številka imetnika
dovoljenja.

2. V polje 2 se vpišejo izvajalci proizvodnih operacij.

3. V polje 3 se vpišejo: številka dovoljenja za uvoz zaradi
izvoza, zadnji dve mesti letnice izdaje dovoljenja in šifra
carinskega organa, ki je dovoljenje izdal. Na enak način se vpiše
sprememba dovoljenja.

4. V podpolje a polja 4 se vpišejo vse številke ECL, po katerih
je bil začet postopek uvoza zaradi izvoza na osnovi tega
dovoljenja. Vpis ECL se opravi tako, da se napiše njena številka
z zadnjima dvema mestoma letnice izdaje (npr. 3060/95) in s šifro
carinskega organa.

V podpolje b polja 4 se zaporedoma vpiše vse uvozno blago, ki je
bilo uvoženo. Vpis se opravi na enak način, kot je to navedeno v
dovoljenju, s katerim je bil dovoljen uvoz zaradi izvoza, s tem
da se vpišeta tudi dejanska poraba in ostanek. Če podatkov ni
možno vpisati v to polje, se vpiše "GLEJ PRILOGO" in priloži
priloga, v kateri so vpisani vsi v tem navodilu zahtevani podatki
ter sklicevanje na obračun uvoza zaradi izvoza in dovoljenje za
postopek uvoza zaradi izvoza.

5. V podpolje a polja 5 se vpišejo vse številke ECL, po katerih
je bilo pridobljeno blago izvoženo, in ECL, po katerih so bile
dovoljene druge carinsko dovoljene rabe za pridobljene proizvode,
s katerimi se postopek uvoza zaradi izvoza zaključuje.

V podpolje b polja 5 se zaporedno vpišejo vsi pridobljeni
proizvodi. Za vsak pridobljeni proizvod se zaporedno vpišejo:
trgovsko ime, tehnični opis, tarifna oznaka, količina, carinska
vrednost. V podpolje "Izvoz" se vpišejo samo tisti pridobljeni
proizvodi, za katere je bila vložena ECL za izvoz; v podpolje
"Sprostitev v prost promet" se vpišejo samo tisti pridobljeni
proizvodi, za katere je bila vložena ECL za sprostitev v prost
promet. V podpolje "Drugo" se vpiše tista količina pridobljenih
proizvodov, za katero je bila dovoljena druga carinsko dovoljena
raba ali uporaba blaga; sem spadajo tudi vsi carinski postopki z
ekonomskim učinkom.

Podpolje b polja 5 se na enak način izpolni tudi za odpadke in
ostanke.

6. V polje 6 se vpiše vse nespremenjeno uvozno blago, za katero
je bila odobrena katera koli carinska dovoljena raba, s katero se
zaključi carinski postopek uvoza zaradi izvoza.

Vpis se opravi tako, da se sklicuje na zaporedno številko
materiala iz podpolja b polja 4 in vpišejo trgovsko ime,
količina, številka ECL ter zadnji dve mesti letnice ECL ali
drugega dokumenta, s katerim je bil postopek zaključen.

7. V spodnji del obračuna se vpišejo kraj, datum in podpis
odgovorne osebe imetnika dovoljenja ter odtisne žig imetnika
dovoljenja.

                           PRILOGA 33

           PRAVILA ZA PREMEŠČANJE BLAGA V OKVIRU UVOZA
                          ZARADI IZVOZA

            (Od imetnika enega dovoljenja na imetnika
                      drugega dovoljenja )

1. Kadar se blago v postopku uvoza zaradi izvoza  prenaša na
imetnika dovoljenja iz drugega postopka uvoza zaradi izvoza, se
izpolnijo listi 1,4 in 5 (ter kopija lista 1) na obrazcu ECL v
skladu z 91. do 106. členom te uredbe.

2. Pred prenosom blaga mora biti obveščen nadzorni carinski organ
prvega imetnika dovoljenja, da lahko po potrebi izvede ustrezna
preverjanja.

3. List 1 obdrži imetnik prvega dovoljenja (pošiljatelj blaga) v
svojih evidencah.

4. Ostali listi spremljajo blago.

5. Pred prevzemom blaga mora imetnik drugega dovoljenja
(prejemnik blaga) obvestiti svoj nadzorni carinski organ o svojih
namerah. Kopijo lista 1 pa obdrži v svojih evidencah uvoza zaradi
izvoza.

6. Imetnik drugega dovoljenja pošlje lista 4 in 5 svojemu
nadzornemu carinskemu organu.  Le-ta obdrži list 4, list 5 pa
potrdi in pošlje nazaj imetniku prvega dovoljenja. Obveščanje
lahko poteka enkrat na mesec za vse blago skupaj.


DODATEK

Obrazec iz 1. točke, ki se uporablja pri prenosih blaga, mora
vsebovati naslednje informacije v navedenih poljih. Ostala polja
se ne izpolnjujejo, če imetnik dovoljenja vodi mesečne
statistične podatke. V drugih primerih lahko carinski organ
zahteva, da se izpolnijo tudi druga polja oziroma naredijo kopije
ustreznih listov ECL za statistične potrebe.

2. Pošiljatelj: Naziv in poln naslov imetnika prvega dovoljenja
in številka dovoljenja.

3. Obrazci: Vpiše se zaporedne številke listov iz kompleta ECL,
ki sestavljajo uporabljani set ECL.

Če se deklaracija nanaša le na eno postavko (oziroma, če se
izpolni le eno polje za opis blaga), se pusti polje 3 prazno in
vpiše 1 v polje 5.

5. Postavka: Navede se skupno število deklariranih postavk v vseh
obrazcih ali v dopolnilih ECL. Število postavk mora biti enako
številu polj z opisom blaga, ki se morajo izpolniti.

8. Prejemnik: Naziv in poln naslov imetnika drugega dovoljenja
ter številka dovoljenja.

31. Tovorki in opis blaga; Oznake in številke, številke
zabojnikov, število in vrsta : Vpišejo se vsi ustrezni podatki.
Če gre za nepakirano blago, se vpiše "razsuto".

Blago se opisuje s komercialnimi opisi, ki morajo zadostovati za
identifikacijo blaga. Če je blago v zabojniku, je potrebna tudi
številka zabojnika.

32. Zaporedna številka postavke: Vpiše se številka postavke izmed
vseh, ki so navedene v polju 5.

33. Tarifna oznaka: Vpiše se koda tekoče postavke.

37. Postopek: Vpiše se ustrezna šifra iz kodeksa šifer.

38. Neto masa v kg: Vpiše se neto masa za blago iz polja 31.

41. Posebna merska enota: Vpiše se količina blaga v merski enoti,
kakor izhaja iz KN carinske tarife.

44. Posebni zaznamki / predložene listine / potrdila in
dovoljenja: Če je blago predmet ukrepov trgovinske politike, se v
to polje vpiše "ukrepi trgovinske politike".

Dodatno se vpiše tudi številka informativnega obrazca INF 1, če
se uporablja prvi odstavek 288. člena te uredbe.

46. Statistična vrednost: Vpiše se vrednost, ki je bila
ugotovljena za potrebe carinskih organov v skladu s to uredbo.

54. Kraj in datum, ime in priimek ter podpis vložnika: Vpišejo se
podatki iz polja 2. Originalni lastnoročni podpis mora biti viden
tudi na kopiji, ki jo obdrži carinski organ. Če gre za pravno
osebo, mora tisti, ki se podpiše, navesti poleg podpisa tudi svoj
položaj in ime ter priimek.

                           PRILOGA 34

              ZAHTEVEK ZA POVRAČILO PLAČANE CARINE

                      (310. člen te uredbe)


           NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZAHTEVKA
                       ZA POVRAČILO CARINE


1. V polje 1 se vpišejo firma in sedež oziroma ime, priimek in
naslov ter šifra in davčna številka:

a) vložnika zahtevka, ki mu je bilo dano dovoljenje za postopek
uvoza zaradi izvoza (imetnik dovoljenja);

b) izvajalca(ev) proizvodnih operacij, katerih rezultat so
pridobljeni proizvodi, za katere se zahteva povračilo carine.

2. V polje 2 se vpišejo: številka dovoljenja za uvoz zaradi
izvoza, zadnji dve mesti letnice izdaje dovoljenja in šifra
carinskega organa, ki je dovoljenje izdal. Na enak način se vpiše
sprememba dovoljenja.

3. V polje 3 se vpiše carinski organ, pri katerem se vlaga
zahtevek za povračilo carine.

4. V polje 4 se za vsako deklaracijo, po kateri je bilo uvo eno
blago za proizvodnjo za izvoz (sproščeno v prost promet),
zaporedoma vpiše blago, ki je bilo uporabljeno pri izdelavi
pridobljenih  proizvodov, za katere se zahteva povračilo carine;
številka in datum deklaracije ter šifra carinskega organa, ki je
deklaracijo sprejel;  trgovsko ime blaga (trgovsko ime mora biti
čim bolj natančno in popolnoma v skladu z navedbo v fakturi, po
kateri je bilo blago uvo eno); količina blaga, za katero se
zahteva povračilo; carinska vrednost (carinska vrednost mora biti
popolnoma enaka, kot je bila določena pri uvozu blaga); znesek
carine in drugih dajatev, ki so jih določili carinski organi in
so bili plačani ob sprostitvi v prost promet; znesek carine in
drugih dajatev, katerih vračilo se zahteva.

V primeru, da je bilo za blago brez porekla izdano potrdilo o
poreklu, se za to blago izpolni tudi zadnji stolpec, če velja za
izdajo potrdila o poreklu prepoved povračila carine.

Če podatkov ni mo no vpisati v to polje, se vpiše "GLEJ PRILOGO"
in prilo i priloga, v kateri so vpisani vsi v tem navodilu
zahtevani podatki ter sklicevanje na ta zahtevek in dovoljenje za
postopek uvoza zaradi izvoza.

5. V polje 5 se za vsako vrsto pridobljenih proizvodov 
zaporedoma vpišejo: deklaracija (na enak način, kot je navedeno v
točki 4) ali prijava za pridobljene proizvode, trgovsko ime
(tehnični opis), tarifna oznaka, količina, normativ porabe,
vrednost blaga, znesek carine in drugih dajatev, katerih vračilo
se zahteva.

V polju "Normativ porabe" se navede dejanska poraba na enoto
proizvoda ali pa evidenčna številka normativa iz evidence
podjetja po 94. členu carinskega zakona.

6. V polje 6 se vpiše skupni znesek zahtevanega povračila carin
in drugih uvoznih dajatev.

7. V polje 7 se vpiše številka  žiro računa, na katerega naj se
nakaže znesek vrnjene carine.

8. V polju 8 se navedejo vse priloge, ki se vlagajo skupaj z
zahtevkom.

9. Polje 9 mora vsebovati kraj, datum, žig in podpis odgovorne
osebe vlo nika zahtevka.

                    DRUGE DOLOČBE GLEDE INF 7

1. 	Obrazec mora biti tiskan na belem papirju brez mehanskih
delcev in na katerem je mogoče pisati. Teža papirja mora biti med
40 in 65 g / m2.

2. 	Obrazec mora biti velikosti 210 x 297 mm.

                           PRILOGA 36

            VRSTE BLAGA IN PROIZVODNIH POSTOPKOV, ZA
            KATERE SE LAHKO ODOBRI POSTOPEK PREDELAVE
                     POD CARINSKIM NADZOROM

                      (320. člen te uredbe)


-----------------------------------------------------------------
zap.                    Stolpec 1              Stolpec 2
št.                 ---------------------------------------------
                       vrste blaga      postopek predelave, ki se
                                              lahko odobri
-----------------------------------------------------------------
1.                  vse vrste blaga     predelava v vzorce,
                                        ki se predstavijo
                                        kot taki ali
                                        pakirajo v
                                        garniture
-----------------------------------------------------------------
2.                  vse vrste blaga     predelava v odpadke
                                        ali uničenje blaga
-----------------------------------------------------------------
3.                  vse vrste blaga     denaturiranje
-----------------------------------------------------------------
4.                  vse vrste blaga     ponovno
                                        pridobivanje delov
                                        ali komponent
-----------------------------------------------------------------
5.                  vse vrste blaga     razstavljanje
                                        ali/in uničevanje
                                        poškodovanih delov
-----------------------------------------------------------------
6.                  vse vrste blaga     odpravljanje
                                        posledic, nastalih
                                        zaradi poškodovanja
                                        blaga
-----------------------------------------------------------------
7.                  vse vrste blaga     običajni postopki
                                        in ravnanja, ki se
                                        sicer dovoljujejo v
                                        carinskih
                                        skladiščih in
                                        prostih carinskih
                                        conah
-----------------------------------------------------------------

                           PRILOGA 37

          SEZNAM POKLICNE OPREME ( 339. člen te uredbe)

A. Poklicna oprema novinarjev ali oprema za radijsko oziroma
televizijsko oddajanje;

1. oprema za dopisnike in dopisništva, kot so:

-  osebni računalniki,

- telefax oprema,

- pisalni stroji,

- fotografski aparati, kamere vseh vrst

- aparati za prenos, snemanje ali reprodukcijo zvoka oziroma
slike (npr. video rekorderji, magnetofoni, aparati za video
reprodukcijo, mikrofoni, zvočniki),

- nosilci slike ali zvoka, posneti ali neposneti,

- testni in merilni instrumenti in aparati (oscilografi, testni
sistemi za magnetofone in video rekorderje, multimetri, škatle in
vreče z orodjem, video generatorji ipd.)

- svetlobna oprema (reflektorji, pretvorniki, stativi),

- pomožna sredstva (kasete, svetlomeri, objektivi, stativi,
akumulatorji, pasovi z baterijami, polnilci baterij, monitorji)

2. oprema za radio oddajanje, kot so:

-  telekomunikacijska oprema kot npr. radijski oddajnik-
sprejemnik ali oddajnik, terminali za povezovanje v omrežje ali
za telegrafiranje ali za satelitsko povezovanje,

- avdio frekvenčna oprema (lovilci zvoka, aparati za snemanje ali
reprodukcijo);

- testni in merilni instrumenti in aparati (oscilografi, testni
sistemi za magnetofone in video rekorderje, multimetri, škatle in
vreče z orodjem, video generatorji ipd.)

- pomožna sredstva (ure, stoparice, kompasi, mikrofoni,
generatorski agregati, pretvotniki, baterije in akumulatorji,
polnilci baterij, aparati za gretje, prezračevanje in
klimatizacijo),

- nosilci zvoka, posneti ali neposneti

3. oprema za televizijsko oddajanje, kot so:

-  TV kamere,

-  TV filmi,

-  testni in merilni instrumenti ter naprave,

-  naprave za prenos in ponovni prenos,

-  naprave za zvezo,

-  naprave za snemanje ali reprodukcijo zvoka in slike (npr.
video rekorderji, magnetofoni, aparati za video reprodukcijo,
mikrofoni, zvočniki),

- oprema za osvetljevanje (reflektorji, pretvorniki, stativi)

-  oprema za montažo filma;

-  pomožna sredstva (ure, stoparice, kompasi, mikrofoni,
generatorski agregati, pretvotniki, baterije in akumulatorji,
polnilci baterij, aparati za gretje, prezračevanje in
klimatizacijo),

-  nosilci zvoka ali slike, posneti ali neposneti

-  film "rushers",

-  glasbeni instrumenti, kostumi, scenski in drugi odrski
rekviziti, podstavki, material za ličenje, sušilci za lase

4. vozila, opremljena ali specialno predelana za  radio ali TV
oddajanje, kot so npr.:

-  vozila za televizjske prenose,

-  vozila za televizjske pripomočke,

-  vozila za video snemanje,

-  vozila za snemanje in reprodukcijo zvoka ipd.

B. Kinematografska oprema;

1.  Oprema, kot so npr.:

-  fotografski aparati,

- testni in merilni instrumenti in aparati (oscilografi, testni
sistemi za magnetofone in video rekorderje, multimetri, škatle in
vreče z orodjem, video generatorji ipd.)

-  dollies kamere in dvigalke,

- oprema za osvetljevanje (reflektorji, pretvorniki,stativi)

-  oprema za montažo filma;    

- naprave za snemanje ali reprodukcijo zvoka in slike (npr. video
rekorderji, magnetofoni, aparati za video reprodukcijo,
mikrofoni, zvočniki),

-  nosilci zvoka ali slike, posneti ali neposneti;

-  pomožna sredstva (ure, stoparice, kompasi, mikrofoni,
generatorski agregati, pretvotniki, baterije in akumulatorji,
polnillci baterij, aparati za gretje, prezračevanje in
klimatizacijo),

-  glasbeni instrumenti, kostumi, scenski in drugi odrski
rekviziti, podstavki, material za ličenje, sušilci za lase.

2. Vozila, opremljena ali posebej predelana za namene, omenjene v
prejšnji točki;

C. Druga oprema;

1. oprema za montažo, preizkušanje, usposabljanje, preverjanje,
kontroliranje, vzdrževanje ali popravilo strojev, tovarniške
opreme, transportnih sredstev ipd. kot npr.:

-  orodje

-  merilna, kontrolna ali testna oprema in instrumenti (za
temperaturo, tlak, intervale, višino, površina, hitrost ipd.),
vključno z električnimi instrumenti (voltmetri, ampermetri,
merilni kabli, primerjalniki, pretvorniki, snemalni instrumenti,
ipd.) ter šablone;

-  aparati in oprema za fotografiranje strojev in tovarniške
opreme med ali po postavitvi;

-  aparati za pregled ladij;

2. oprema, ki jo potrebujejo poslovneži, poslovni svetovalci,
strokovnjaki za delovno storilnost, računovodje in pripadniki
podobnih poklicev, kot npr.:

-  osebni računalniki,

-  pisalni stroji,

-  aparati za prenos, snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike,

-  računski instrumenti in aparati

3. oprema, ki jo potrebujejo strokovnjaki za topografske preglede
ali delo v zvezi z geofizičnimi raziskavami, kot npr.:

-  merilni instrumenti in naprave,

-  oprema za poučevanje,

-  oprema za oddajanje in komunikacije;

4. oprema, ki jo potrebujejo strokovnjaki v zvezi s
preprečevanjem onesnaževanja okolja;

5. instrumenti in aparati, ki jih potrebujejo zdravniki, kirurgi,
veterinarji, babice in pripadniki podobnih poklicev;

6. oprema, ki jo potrebujejo arheologi, palenotologi, geografi,
zoologi in drugi znanstveniki;

7. oprema, ki jo potrebujejo gledališke skupine in orkestri,
vključno s predmeti, ki jih potrebujejo za svoje predstave
(glasbeni instrumenti, kostumi, scene in scenski predmeti ipd.);

8. oprema, ki jo potrebujejo učitelji za predstavitev svojega
učnega programa,

9. oprema, potreba za fotografe, kot npr.: fotoaparati vseh vrst,
kasete, svetlomeri, leče, stativi, akumulatorji, pasovi z
baterijami, polnilci baterij, monitorji, oprema za osvetljevanje,
oprema in pripomočki za modele ipd.;

10. vozila, opremljena ali posebej predelana za namene, omenjene
v prejšnjih alineah te točke kot npr. mobilne inšpekcijske enote,
potujoče delavnice ter potujoči laboratoriji.

                           PRILOGA 38

                  SEZNAM PEDAGOŠKEGA MATERIALA
                      IN ZNANSTVENE OPREME

                     (ilustrativni seznam -
              drugi odstavek 342. člena te uredbe)


A. Oprema za snemanje oziroma reprodukcijo zvoka in slike, kot so
npr.:

-  diaprojektorji ipd.,

-  kinematografski projektorji,

-  grafoskopi ipd.,

-  magnetofoni, magnetoskopi in video oprema,

-  oprema za televizijo zaprtega kroga.

B. Nosilci zvoka in slike, kot so npr.:

-  filmi, diapozitivi, mikrofilmi ipd.,

-  kinematografski filmi,

-  kasete, megnetni trakovi, diski ipd.,

-  videokasete.

C. Posebna oprema, kot npr.:

-  bibliografska oprema in audiovizualni materiali za knjižnice,

-  mobilne knjižnice,

-  jezikovni laboratoriji,

-  oprema za simultano prevajanje,

-  mehanski, elektronski in programirani učni pripomočki,

-  oprema, ki je posebej namenjena za izobraževanje ali poklicno                         
usposabljanje invalidov.

D. Druga oprema, kot npr.:

-  stenski zemljevidi, modeli, grafi, slike, risbe ipd.,

-  instrumenti, aparati in vzorci za demonstracije,

-  zbirke z zvočnimi in slikovnimi informacijami namenjene
poučevanju,

-  instrumenti, aparati in podobna oprema za učenje različnih
poklicev in obrti,

-  oprema (vključno s posebej za to prirejenimi vozili) za
reševalce, ki se uvaža zaradi njihovega usposabljanja.

E. Oprema za potrebe izobraževalnih, znanstvenih ali kulturnih
dejavnosti ;

-  kostumi in scenski rekviziti, ki so neodplačno dani na posojo
gledališčem ali dramskim društvom,

-  glasbena oprema, ki je neodplačno dana na posojo orkestrom ali
opernim (glasbenim) hišam.

                           PRILOGA 39

                  SEZNAM UMETNIN, ZBIRATELJSKIH
                       PREDMETOV IN STARIN


Za potrebe 349. člena te uredbe štejejo kot :

(a)  umetnine :

-  s tarifno oznako KN 9701,

-  s tarifno oznako KN 9702 00 000,

-  s tarifno oznako KN 9703 00 000, vendar le do 8 primerkov
kiparskih odlitkov, če so narejeni po letu 1988,

-  tapiserije s tarifno oznako KN 5805 00 00 in stenski zastori
oziroma dekorativni materiali za svečane obrede s tarifno oznako
KN 6304 9,

-  posamezni predmeti iz keramike, ki jih je ustvaril in podpisal
umetnik

-  ročno izdelani izdelki iz bakra, vendar največ 8 kopij s
podpisom umetnika, v kolikor ne vsebujejo draguljev, zlata ali
srebra,

-  do 30 kopij umetniških fotografij, če so oštevilčene in
podpisane od umetnika;

(b)  zbirateljski predmeti oziroma zbirke :

-  s tarifno oznako KN 9704 00,

-  s tarifno oznako KN 9705 00 00;

(c)  starine :

-  predmeti, ki ne sodijo med umetnine ali zbirateljske predmete
in imajo tarifno oznako KN 9706 00 00.

                           PRILOGA 40

                   SEZNAM - TURISTIČNI PROMET

                      (350. člen te uredbe)


A.  Potnikovi osebni predmeti :

1.  obleke;

2.  toaletne potrebščine;

3.  osebni nakit;

4.  fotografski aparat in kamera, vključno s priborom ter
običajna količina filmov;

5.  prenosni dia ali filmski projektor ali grafoskop, vključno s
priborom ter običajna količina daipozitivov ali filmov;

6.  video kamera in prenosni videorekorder ter običajna količina
kaset;

7.  prenosni glasbeni instrument;

8.  gramofon s ploščami;

9.  prenosni aparat za snemanje ali reprodukcijo zvoka (vključno
s kasetami);

10.  prenosni radio sprejemnik;

11.  prenosni TV sprejemnik;

12.  prenosni pisalni stroj;

13.  žepni računalnik;

14.  prenosni osebni računalnik;

15.  daljnogled;

16.  otroški voziček;

17.  invalidski voziček, ortopedski in tehnični pripomočki, ki
jih invalid uporablja med potovanjem;

18.  športna oprema kot npr. šotor in ostala oprema za
taborjenje, ribiška oprema, planinska oprema, potapljaška oprema,
oprema za golf, športna puška in strelivo; kolo brez motorja,
čoln ali kajak do 5,50 metra dolžine, smuči, teniški loparji,
oprema za jadranje na deski, zmaji, padala in ostali podobni
predmeti).

19.  prenosni dializni ali podoben medicinski aparat ter pribor
za njegovo uporabo;

20.  ostali predmeti, ki so nedvomno osebne narave.

B.  Blago, ki se uvaža za športne namene

1.  Oprema za atletiko, kot npr.:

 - ovire,

 - kopja, diski, krogle, palice in kladiva.

2.  Oprema za igre z žogo, kot npr.:

 - žoge vseh vrst,

 - loparji, bati, kiji, palice ipd.,

 - mreže vseh vrst,

 - predmeti za doseganje zadetkov kot vrata, koši ipd..

3.  Oprema za zimske športe, kot npr.:

 - smuči in palice,

 - drsalke,

 - bob ali sani,

 - oprema za curling.

4.  Športna oblačila, obutev, rokavice, pokrivala ipd. vseh vrst.

5.  Oprema za vodne športe, kot npr.:

 - kanuji in kajaki,

 - plovila za jadranje in veslanje z jadri in vesli,

 - oprema za jadranje na deski.

6.  Oprema za moto-športe, kot npr.:

 - motorna vozila,

 - motorna kolesa,

 - motorni čolni.

7.  Opreme za različne primere, kot npr.:

 - športno orožje in strelivo,

 - kolesa brez motorja,

 - loki in puščice,

 - oprema za sabljanje,

 - oprema za gimnastiko,

 - oprema za borilne športe (blazine ipd.),

 - oprema za jahanje,sedla,

 - zmaji, jadralna padala ipd.,

 - oprema za plezanje,

 - glasbena oprema (kasete), ki se rabi ob nastopu.

8.  Pomožna oprema, kot npr.:

 - instrumenti za merjenje in prikazovanje rezultatov,

 - medicinski aparati za testiranje urina in krvi.

                           PRILOGA 41

              SEZNAM - TURISTIČNI REKLAMNI MATERIAL

          ( 351. člen te uredbe - ilustrativni seznam )


A.  Materiali, ki so namenjeni za turistično promocijo v
prostorih pooblaščenih zastopnikov ali poslovnih partnerjev, kar
mora potrditi Turistična zveza Slovenije pri pristojnem carinskem
organu za začasni uvoz : slike in risbe, okvirjene fotografije
ali njihove povečave, katalogi in ceniki, umetniške slike,
grafike ali litografije, plastike in tapiserije in podobna
umetniška dela.

B.  Oprema za prikazovanje (vitrine, stojala ipd.), vključno z
mehansko ali elektronsko opremo, ki je v podporo prikazovanju.

C.  Dokumentarni filmi, zapisi, kasete in drugi zvočni zapisi, ki
se bodo predvajali na prireditvah, katerih obisk se posebej ne
zaračunava, z izjemo tistih materialov, ki se na carinskem
območju prodajajo ali posojajo za komercialne namene.

D.  Razumno število zastav.

E.  Diorame, diapozitivi, klišeji, fotografski negativi.

F.  Vzorci (v razumnem številu) rokodelskih izdelkov, lokalnih
noš in oblačil ter podobnih folklornih predmetov.

                           PRILOGA 42

                         SEZNAM - ŽIVALI

          ( 352. člen te uredbe - ilustrativni seznam )


1.  Dresura

2.  Trening

3.  Razplod in vzreja

4.  Podkovanje ali tehtanje

5.  Veterinarsko zdravljenje

6.  Preizkušanje (npr. zaradi nameravane prodaje)

7.  Sodelovanje na prireditvah, razstavah, tekmovanjih ipd.

8.  Zabavne prireditve (nastopi v cirkusu itd.)

9.  Potovanja (za hišne živali potnikov)

10. Izvajanje posebnih nalog (policijski psi, psi-vodniki slepih
itd.)

11.  Reševalne akcije

12.  Sezonska potovanja (selitve) in paša

13.  Opravljanje dela ali prenašanje (vleka) tovora

14.  Medicinski nameni (npr. kače zaradi pridobivanja protistrupa
ipd.).

                           PRILOGA 43

            SEZNAM - BLAGO ZA RAZVEDRILO POMORŠČAKOV

          ( 353. člen te uredbe - ilustrativni seznam )


A.  Literatura, kot npr.:

 - knjige vseh vrst,

 - materiali za dopisne tečaje,

 - časopisi in periodični tisk,

 - brošure o objektih za razvedrilo v pristaniščih.

B.  Avdiovizualni materiali, kot npr.:

 - aparati za reprodukcijo zvoka in slike,

 - aparati za snemanje zvoka,

 - radio in TV sprejemniki,

 - kinematografski in drugi projektorji,

 - zvočni zapisi vseh vrst (jezikovni tečaji, glasba ipd.),

 - filmi, osvetljeni in razviti,

 - diapozotivi,

 - video kasete.

C.  Športna oprema, kot npr.:

 - športna oblačila,

 - žoge,

 - loparji in mreže,

 - za igre na ladji,

 - oprema za atletiko,

 - oprema za gimnastiko.

D.  Oprema za hobije, kot npr.:

 - družabne igre,

 - glasbeni instrumenti,

 - materiali za amaterska gledališča,

 - materiali za slikanje, kiparjenje, rezbarjenje,

  izdelovanje preprog itd.

E.  Oprema za verske obrede.

F.  Dodatna oprema in rezervni deli materialov  za razvedrilo
pomorščakov.

                           PRILOGA 44

              SEZNAM - BLAGO ZAČASNO UVOŽENO PO ATA
                             ZVEZKU

                      (362. člen te uredbe)


1.  Poklicna oprema (339. člen te uredbe)

2.  Razstavno blago na prireditvah (341. člen te uredbe)

3.  Pedagoški material in znanstvena oprema (342. člen te uredbe)

4.  Medicinska, kirurška in laboratorijska oprema (344. člen te
uredbe)

5.  Material za pomoč ob nesrečah (345. člen te uredbe)

6.  Embalaža (346. člen te uredbe)

7.  Blago iz 4. točke prvega odstavka 347. člena te uredbe

8.  Blago iz 5. točke prvega odstavka 347. člena te uredbe

9.  Blago iz 6. točke prvega odstavka 347. člena te uredbe

10.  Nadomestna proizvodna sredstva (348. člen te uredbe)

11.  Umetnine, zbirateljski predmeti in starine (četrti odstavek
349. člena te uredbe)

12.  Pozitivi kinematografskih filmov iz 18. točke 108. člena
carinskega zakona

13.  Blago iz 19. točke 108. člena carinskega zakona

14.  Blago iz 20. točke 108. člena carinskega zakona

15.  Blago iz 21. točke 108. člena carinskega zakona

16.  Blago iz 22. točke 108. člena carinskega zakona

17.  Žive živali vseh vrst, ki se uvažajo zaradi dresure,
treninge, razploda oziroma vzreje ali veterinarskega zdravljenja
(1. točka drugega odstavka 352. člen te uredbe)

18.  Turistični reklamni material (351. člen te uredbe)

19.  Material za razvedrilo pomorščakov (353. člen te uredbe)

20.  Blago iz 27. točke 108. člena carinskega zakona

                           PRILOGA 45

           SEZNAM DRŽAV - ZABOJNIKI S CARINSKO ZALIVKO


Afganistan      Iran                 Poljska

Albanija        Izrael               Romunija

Alžirija        Jamajka              Rusija

Avstralija      Japonska             Siera Leone

Avstrija        Jordanija            Salomonski otoki

Belorusija      Kambodža             Švedska

Bolgarija       Koreja (Južna)       Švica

Kamerun         Kuvajt               Trinidad in Tobago

Kanada          Liechtenstein        Tunizija

Čile            Malavi               Turčija

Kitajska        Malta                Ukrajina

Kuba            Mauricius            ZDA

Ciper           Maroko               Urugvaj

Finska          Nova Zelandija

Madžarska       Norveška

                           PRILOGA 46

          POSEBNI UKREPI ZA ZABOJNIKE, KI NISO PRIMERNI
                 ZA PREVOZ POD CARINSKO ZALIVKO


1. Če carinski organ odkrije, da zabojniki, ki so bili odobreni
za prevoz pod carinsko zalivko, ne izpolnjujejo več tehničnih
predpisov iz drugega odstavka 391. člena te uredbe, ne priznajo
veljavnosti odobritve razen, če so pomanjkljivosti neznatnega
pomena in ni možnosti za zlorabe.

2. Če ima zabojnik večjo napako in zato ne ustreza več tehničnim
predpisom za prevoz pod carinsko zalivko, carinski organ obvesti
odgovorne za zabojnik, da lahko ukrenejo vse potrebno, da se
napaka čim hitreje odpravi. Ko je zabojnik zadovoljivo
popravljen, se lahko odobri nadaljevanje prevoza pod carinsko
zalivko. Če zabojnik ni zadovoljivo popravljen ali pa ga
odgovorna oseba želi popraviti v državi, kjer je bil odobren
prevoz pod carinsko zalivko, carinski organ :

(a) ne namesti carinskih zalivk in ne izda dovoljenja za uporabo
v prevozu, kjer so potrebne carinske zalivke, ali

(b) zabojnike umakne iz uporabe, blago iz zabojnika pa se
premesti na drugo prevozno sredstvo, ali

(c) odobri nadaljevanje prevoza v skladu z ustreznim postopkom,
če ni nevarnosti, da bi prišlo do tihotapljenja, odtujitve ali
poškodbe blaga iz zabojnika, in če je vpisan zaznamek glede
okvare na tranzitnem dokumentu.

Da bi se carinski organ prepričal ali je okvara na zabojniku
zadovoljivo odpravljena, lahko odstrani verifikacijsko ploščico.

Če je carinski organ odstranil verifikacijsko ploščico ali odkril
večjo napako pri skupini zabojnikov, tako, da ti ne ustrezajo več
tehničnim predpisom, katerih izpolnjevanje je bilo potrebno za
odobritev prevoza pod carinsko zalivko, mora nemudoma o tem
obvestiti pristojne organe. Organ, ki bil pristojen za prvotno
odobritev, se povabi k sodelovanju v postopku za novo odobritev,
če bo postopek voden na carinskem območju.

3. Zabojnik ima večjo napako :

(a) če je mogoče vnesti ali iznesti blago iz prostora z zalivko,
ne da bi ostali vidni kakršni koli vidni sledovi,

(b) če zalivke ni mogoče pritrditi enostavno in zadovoljivo,

(c) če ima skrivne prostore, kamor je mogoče skriti blago,

(d) če vsi prostori, kjer se nahaja blago, niso dostopni za
carinsko kontrolo.

                           PRILOGA 54

     SEZNAM BLAGA, ZA KATERO SE PRI PREVOZU POVIŠA PAVŠALNO
                           ZAVAROVANJE

                      (474. člen te uredbe)


-----------------------------------------------------------------
Tarifna številka    Poimenovanje          Količina, ki
                                          ustrezna
                                          standardnemu znesku
                                          1,000.000 SIT
-----------------------------------------------------------------
1                   2                     3
-----------------------------------------------------------------
01.02               živo govedo           4000 kg
-----------------------------------------------------------------
02.02               Goveje meso,          3000 kg
                    zamrznjeno
-----------------------------------------------------------------
04.02               Mleko in smetana,     5000 kg
                    koncentrirana ali z
                    dodat kom sladkorja
                    ali drugih sladil
-----------------------------------------------------------------
ex. 04.05           Maslo in druge        3000 kg
                    maščobe in olja,
                    dobljeni iz mleka
-----------------------------------------------------------------
08.03               Banane, vključno      8000 kg
                    rajske smokve,
                    sveže ali suhe
-----------------------------------------------------------------
17.01               Sladkor iz            7000 kg
                    sladkornega trsa in
                    sladkorne pese ter
                    kemično čista
                    saharoza v trdnem
                    stanju
-----------------------------------------------------------------
2207.10             Nedenaturiran         3 hl
                    etilalkohol z
                    vsebnostjo alko
                    hola 80% ali več

-----------------------------------------------------------------
ex. 22.08           žganja, likerji in    5 hl
                    druge alkoholne
                    pijače
-----------------------------------------------------------------
2402.20             Cigarete              35000 kosov
-----------------------------------------------------------------

                           PRILOGA 56

  SEZNAM OBČUTLJIVEGA BLAGA ZA KATEREGA OPROSTITEV PREDLOŽITVE
                INSTRUMENTA ZAVAROVANJA NE VELJA

                      (487. člen te uredbe)


Tarifna    Opis blaga
številka

-----------------------------------------------------------------

ex 0102    Živo govedo, razen živali čistih pasem

ex 0103    Živi prašiči, razen živali čistih pasem

ex 0104    Žive ovce in koze, razen živali čistih pasem

0201       Goveje mese, sveže ali ohlajeno

0202       Goveje meso, zmrznjeno

0203       Svinjsko meso, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0204       Ovčje ali kozje meso, sveže, ohlajeno ali
           zamrznjeno

0402       Mleko in smetana, koncentrirana ali z dodatkom
           sladkorja ali drugih sladil

0405       Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka

0406       Sir in skuta

ex 0901    Kava, nepražena, s kofeinom ali brez njega

ex 0901    Kava, pražena, s kofeinom ali brez njega

1001       Pšenica in soržica

1002       Rž

1003       Ječmen

1004       Oves

ex 2101    Ekstrakti, esence in koncentrati kave

2203       Pivo iz slada

2204       Vino iz svežega grozdja, vključno ojačana vina;
           grozdni mošt, razen tistega iz tar. št. 2009

2205       Vermut in druga vina iz svežega grozdja,
           aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za
           aromatiziranje

2206       Druge fermertirane pijače (npr. : jabolčnik,
           hruškovec in medica); mešanice fermertiranih pijač
           in mešanice fermertiranih pijač in brezalkoholnih
           pijač

ex 2207    Nedenaturiran etanol, z vsebnostjo alkohola 80%
           ali več

ex 2208    Nedenaturiran etanol, z vsebnostjo alkohola pad 80%

ex 2208    Žganja, likerji in druge alkoholne pijače

ex 2402    Cigarete

ex 2402    Cigarilosi

ex 2402    Cigare

ex 2403    Tobak za kajenje

ex 2710    Lahka in srednja olja in plinsko olje

ex 2711    Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki

       DOLOČBE GLEDE OBRAZCA POTRDILA O CARINSKEM STATUSU
                  BLAGA V PROSTI CARINSKI CONI


1. Obrazec mora biti tiskan na belem papirju brez mehanskih
delcev in na katerem je mogoče pisati. Teža papirja mora biti med
40 in 65 g / m2.

2. Obrazec mora biti velikosti 210 x 297 mm.

3. Obrazec ne sme vsebovati izbrisov ali dopisanih besed. Vsaka
sprememba se opravi s prečrtanjem napačnih podatkov in vpisom
pravilnih, kadar je to potrebno. Vsako tako spremembo morata
overiti oseba, ki je potrdilo izpolnila, in carinski organ.

4. Proizvode, na katere se nanaša potrdilo, je potrebno navesti v
ločene vrstice in prednje napisati zaporedno številko. Takoj za
zadnjim proizvodom se potegne vodoravna črta. Neuporabljen
prostor se v celoti prečno prečrta, da se tako preprečijo
naknadni vpisi.

5. Izvirnik in ena kopija pravilno izpolnjenega potrdila se
oddata pristojnemu carinskemu organu pri vnosu blaga v prosto
carinsko cono oziroma pri vložitvi carinske deklaracije.

Carinski organ obrazec overi in obdrži kopijo potrdila.

6. Kadar uporabnik izpolni obrazec zaradi uporabe drugega
odstavka 575. člena te uredbe, se lahko polje 5:

- žigosa in podpiše s strani carinskega organa vnaprej, ali

- žigosa s strani uporabnika s posebnim žigom, ki ga odobri
carinski organ