Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Gregorja Jerina iz Celja, na seji dne 22. januarja 1998

Določba drugega odstavka 40. člena zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96) ni v neskladju z ustavo.

1. Pobudnik je dne 8. 11. 1996 vložil pobudo za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 40. člena zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 – v nadaljevanju: ZGim). Ta člen ureja pravico dijaka do ugovora zoper oceno pri posameznem predmetu. Po izpodbijanem drugem odstavku tega člena mora ravnatelj v treh dneh po predložitvi dijakovega ugovora zoper oceno pri posameznem predmetu imenovati komisijo, ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje dijaka. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v šoli.
2. Pobudnik v obrazložitvi svoje pobude med drugim navaja, da navedena komisija ni neodvisna zato, ker jo imenuje ravnatelj, ki je organ izvršilne oblasti in ki je lahko zainteresiran za rezultat njene odločitve. Meni, da bi moral biti način imenovanja te komisije drugačen in da naj bi delovala kot stalno razsodišče, kar bi prispevalo k zmanjševanju upravnih in ustavnih sporov.
3. Pobudnik meni, da je iz navedenih razlogov izpodbijana določba predvsem v neskladju s 14. členom ustave, ker ne zagotavlja enakosti pred zakonom. Enakost naj ne bi bila zagotovljena tako dolgo, dokler bodo te komisije imenovane od ravnatelja kot predstavnika izvršilne oblasti. Mnenja je tudi, da ni zagotovljena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu ustave, kakor tudi ne pravica do sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin po določbi četrtega odstavka 15. člena ustave. Izpodbijana določba ZGim naj bi tudi ne bila v skladu z določbo tretjega odstavka 57. člena ustave, kjer je določeno, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Pobudnik je namreč mnenja, da je dijaku, ki ne more končati letnika, odvzeta možnost za doseganje ustrezne izobrazbe. Zato meni, da bi mu bilo potrebno zagotoviti sodno varstvo pravic na podlagi določbe četrtega odstavka 15. člena ustave.
4. Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve (v nadaljevanju: sekretariat) odgovarja na pobudo in meni, da ni utemeljena. Mnenja je, da je odločitev navedene komisije o oceni dijakovega znanja sicer dokončna, mogoč pa je upravni spor, v katerem je predvidena presoja zakonitosti spričeval, s čimer naj bi bila varovana ustavna pravica do sodnega varstva v skladu z določbo 23. člena ustave. Sekretariat tudi meni, da ne vzdrži pobudnikova trditev o kršitvi načela enakosti pred zakonom (14. člen ustave), saj je ureditev navedene komisije splošna in zato velja za vse ter ne uvaja izjem. Zato naj tudi ne bi bilo podlage za pobudnikovo trditev o neskladnosti izpodbijane določbe z načelom enakega varstva pravic po 22. členu ustave. Sekretariat nadalje meni, da ravnatelj šole ni izvršilna veja oblasti, temveč je poslovodni organ šole in hkrati pedagoški vodja. Enako kot javna gimnazija ni državni izvršilni organ, tako tudi njen ravnatelj ni uslužbenec vlade, saj je v delovnem razmerju s tem javnoizobraževalnim zavodom, ki se le financira iz proračuna.
Sekretariat tudi meni, da je vloga države pri zagotavljanju pogojev za pridobivanje izobrazbe v tem, da zagotovi opremo ter prostorske, programske, kadrovske in druge pogoje za delovanje javnega šolstva. Zato po njegovem mnenju izpodbijana določba ZGim tudi ni v neskladju z določbo tretjega odstavka 57. člena ustave.

5. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz določbe četrtega odstavka 26. člena ZUstS takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
6. ZGim kot sistemski zakon celovito ureja vsa pomembnejša vprašanja izobraževanja v splošnih in strokovnih gimnazijah, ki dijakom omogoča po opravljeni maturi nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu, (1. člen). V 40. členu ureja vprašanje pravice do ugovora dijaka v primeru, če je nezadovoljen z oceno pri posameznem predmetu. Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala predloži ravnatelju šole ugovor zoper oceno pri posameznem predmetu, (prvi odstavek). V izpodbijanem drugem odstavku tega člena je določena pravica in obveznost ravnatelja, da določi komisijo za ponovno preverjanje znanja dijaka. Ocena komisije je dokončna (tretji odstavek).
7. Ustava v drugem odstavku 14. člena določa enakost vseh pred zakonom, v 22. členu pa načelo enakega varstva pravic, ki je zagotovljeno vsakomur, med drugim tudi pred nosilci javnih pooblastil. V 23. členu ustave je zagotovljena pravica vsakogar do sodnega varstva.
8. Izpodbijana določba drugega odstavka 40. člena ZGim ni v neskladju z navedenimi ustavnimi določbami. ZGim z njo vzpostavlja mehanizem ponovnega preverjanja znanja dijakov zaradi izpodbijane ocene na podlagi vloženega ugovora, ki je enak tudi v drugih srednjih šolah. Po določbi tretjega odstavka 40. člena je ocena komisije dokončna, vendar je zagotovljeno sodno varstvo, četudi v tem zakonu to ni izrecno določeno, tako kot je npr. glede pridobitve oziroma izgube statusa dijaka v 28. členu ZGim izrecno določeno, da je zoper dokončno odločitev pristojnega organa mogoče sprožiti upravni spor.
9. Dijak, nezadovoljen z dokončno odločitvijo (oceno) navedene komisije, lahko v skladu z določbo drugega odstavka 1. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 – v nadaljevanju: ZUS) uveljavlja sodno varstvo svojih pravic. Po tej določbi ZUS se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov med drugim tudi zoper odločitve nosilcev javnih pooblastil. V skladu z ZGim in z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 – v nadaljevanju: ZOFVI) je gimnazija nosilec javnih pooblastil. Če šola izvaja javnoveljavne vzgojno-izobraževalne programe, predstavlja spričevalo o ocenitvi znanja dijaka posamičen akt. Zato je zoper takšen posamičen akt, ki vključuje tudi oceno posebne ocenjevalne komisije, ki jo določa ZGim, mogoče sprožiti upravni spor in s tem zagotoviti sodno varstvo pravic in pravnih interesov.
10. Ravnatelja šole, ki imenuje posebno ocenjevalno komisijo, v skladu z določbo tretjega odstavka 53. člena ZOFVI imenuje in razrešuje svet šole, za kar mora pridobiti soglasje pristojnega ministra. Vendar so pristojnosti ravnatelja šole izrecno določene v 49. členu navedenega zakona, tako tudi glede zagotavljanja odvijanja vzgojno-izobraževalnega procesa, opredeljenega s šolskimi programi, uresničevanja pravic in obveznosti dijakov pri tem, kakor tudi drugih nalog v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Možnost morebitne pristranosti pri odločanju o znanju dijaka, ki je na podlagi ugovora sprožil postopek ponovnega preverjanja svojega znanja pri posameznem predmetu, je omejena že s sestavom ocenjevalne komisije, saj mora ravnatelj že po ZGim v to komisijo imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v šoli. Širše od izpodbijane zakonske določbe pa imenovanje ocenjevalne komisije ureja pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah (Uradni list RS, št. 31/96), izdan na podlagi določbe 41. člena ZGim, po kateri med drugim podrobnejše določbe o preverjanju in ocenjevanju znanja predpiše minister. Po določbi 12. člena pravilnika mora ravnatelj v treh dneh potem, ko prejme ugovor na oceno v letnem spričevalu, imenovati najmanj tričlansko komisijo, v katere sestavi mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na šoli, vanjo pa ne sme biti imenovan učitelj, ki je ocenil dijaka; vsaj eden od članov komisije pa mora biti učitelj tega predmeta. S tako določenim podrobnejšim načinom imenovanja sestava komisije in z možnostjo sodnega varstva pravic dijakov v zvezi z ocenjevanjem njihovega znanja je omejen morebiten vpliv ravnatelja na delo komisije pri preverjanju ustreznosti ocene.
11. Izpodbijana določba ZGim tudi ni v neskladju z določbo tretjega odstavka 57. člena ustave. Da si državljan lahko pridobi ustrezno izobrazbo, ni zgolj posledica uresničevanja tistih možnosti, h katerim je po navedeni ustavni določbi zavezana država. V enaki meri je možnost pridobitve ustrezne izobrazbe odvisna od lastnih aktivnosti in prispevka vsakega državljana, ki si želi pridobiti ustrezno izobrazbo. V skladu z navedeno ustavno določbo in njeno konkretizacijo v zakonskih in drugih predpisih je država zavezana za ustrezno organizacijo in funkcioniranje določenega izobraževalnega sistema. Zato je za okvir splošnega gimnazijskega izobraževanja zagotavljanje možnosti za pridobitev ustrezne izobrazbe, h katerim je zavezana država, opredeljeno tako z ZGim kakor tudi z ZOFVI. Slednji zakon, ki že v naslovu opredeljuje, da je namenjen organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, podrobneje določa cilje vzgoje in izobraževanja, izobraževalne programe in njihovo okvirno vsebino, izvajalce, organizacijo, vrste šol, pogoje za opravljanje te dejavnosti in podobno. Vse to služi ustvarjanju možnosti za pridobivanje ustrezne izobrazbe kot ene od ustavno določenih svoboščin. K uresničevanju zagotavljanja obravnavane možnosti pa sodi tudi izpodbijana določba ZGim.

12. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnica in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.