Uradni list

Številka 15
Uradni list RS, št. 15/1998 z dne 27. 2. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 15/1998 z dne 27. 2. 1998

Kazalo

698. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Šentjernej, stran 1070.

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) je Občinski svet Občine Šentjernej na 32. redni seji dne 26. 1. 1998 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Šentjernej
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Šentjernej – dopolnjene 1997 (Uradni list RS, št. 15/98) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Šentjernej. Strokovne podlage zanje je za območje Občine Novo mesto in s tem za del sedanje Občine Šentjernej pripravila Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Šola za arhitekturo pri Univerzi v Ljubljani, pod št. 48/89, nadaljnje uskladitve in dopolnitve odloka ter kartografskega dela pa je pripravil Topos, d.o.o, Dolenjske Toplice.
Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.
Tekstualni del obsega odlok o prostorskih ureditvenih pogojih ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti.
Kartografski del vsebuje grafične prikaze v M 1: 5000 na katastrski osnovi.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor in druge ukrepe v zvezi z urejanjem prostora na celotnem prostoru občine, razen na območju naselja Šentjernej, za katerega veljajo drugi prostorski ureditveni pogoji (odlok objavljen v SDL, št. 9/91) ter na območjih, na katerih na podlagi določb prostorskih sestavin planskih aktov občine veljajo prostorski izvedbeni načrti, in sicer:
II. Merila in pogoje za posege v prostor izven ureditvenih območij naselij
III. Merila in pogoje za posege v ureditvenih območjih naselij, zaselkov in razpršene gradnje
IV. Merila in pogoje glede vrste posegov
V. Merila in pogoje oblikovanja objektov in drugih posegov
VI. Merila in pogoje zunanje in druge ureditve
VII. Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
VIII. Merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine
IX. Merila in pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje ter zveze
X. Merila in pogoje za vodnogospodarsko urejanje
XI. Merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja
XII. Končne določbe
3. člen
Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, se nanašajo na posege v prostor, za katere si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in za posege, za katere zadošča priglasitev pri upravnem organu.
II. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR IZVEN UREDITVENIH OBMOČIJ NASELIJ
1. Kmetijska zemljišča
4. člen
Na kmetijskih zemljiščih 1. območja so poleg primarne rabe dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja nadomestnih kmetij, pri čemer je gradnja zidanih gospodarskih poslopij izven funkcionalnega zemljišča kmetije dovoljena le, če je urbanistično sprejemljiva in s soglasjem občinske strokovne službe,
– postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega prometa,
– gradnja podzemnih komunalnih naprav in objektov ter poljskih poti. Izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso možne alternativne rešitve,
– agrooperacije razen hidromelioracij,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah.
5. člen
Na kmetijskih zemljiščih 2. območja je poleg posegov iz prejšnjega člena dovoljena ureditev zelenih površin, gradnja in ureditev za šport in rekreacijo in gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjuje rekreacijsko dejavnost v območjih pod pogojem, da ni okrnjena osnovna namembnost prostora in s soglasjem občinske strokovne službe.
6. člen
Na območjih kmetijskih zemljišč 1. in 2. vinogradniškega območja je dovoljena:
– gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja ob pogoju, da je investitor lastnik najmanj 20 a vinograda oziroma sadovnjaka v 1. območju vinogradniških površin ter najmanj 10 a v 2. območju vinogradniških površin,
– adaptacije, rekonstrukcije ali nadomestne gradnje obstoječih objektov, pri čemer je lahko velikost vinograda tudi manjša od prej določene velikosti,
– gradnja vinotočev in objektov za turistično ponudbo ali preureditev obstoječih objektov za te dejavnosti ob pogoju, da je investitor lastnik najmanj 20 a vinograda na 1. območju vinogradniških površin ter najmanj 15 a na 2. območju vinogradniških površin in ob pogoju, da lokacija zagotavlja ureditev vseh potrebnih zunanjih površin brez večjih posegov v teren (večjih odkopov ali zasutij, izpostavljenih opornih zidov) ter ob pogoju zagotovitve ustrezne infrastrukturne opreme,
– posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja značilna krajinska slika z vinogradi podolžno po pobočju ter z gozdnimi robovi in pogozdenimi severnimi pobočji hribov. Novi objekti se lahko postavljajo le ob poteh, upošteva se smeri postavitve obstoječih objektov in dominantnost lokacije.
Priporočljiva je ohranitev vinogradov in sadovnjakov v tradicionalni obliki (brez teras).
7. člen
Posegi na območjih kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo;
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije in vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede.
2. Gozdna zemljišča
8. člen
Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe dovoljena:
– postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost, če je to prostorsko sprejemljivo,
– gradnja ali postavitev objektov, opredeljenih v 2., 3., 5., 6. in 7. alinei 4. člena,
– gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest in ostalih transportnih poti, pri čemer je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe Zavoda za gozdove Slovenije.
9. člen
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba, vzorec gozdnih cest in poti.
III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V UREDITVENIH OBMOČJIH NASELIJ, ZASELKOV IN RAZPRŠENE GRADNJE PO MORFOLOŠKIH, FUNKCIJSKIH IN ŠIRITVENIH KRITERIJIH
10. člen
1. Morfološki kriteriji
Določajo vrsto in obliko posegov v prostor glede na tip naselja oziroma na tip posamezne morfološke enote. Morfološki kriteriji so splošni in posebni, ki so določeni za šest tipološko različnih oblik naselij: A – gruča, B – vrsta, C – obcestna zasnova, D – razpršena gradnja in zaselek.
11. člen
Splošni morfološki kriteriji:
– novogradnje so dovoljene na gradbenih parcelah, ki so po obliki in velikosti usklajene z značilnim parcelnim vzorcem, pri vseh posegih je treba ohranjati tradicionalno merilo posameznih objektov,
– večji novi programi v naseljih naj se razporedijo v večje število manjših objektov ali pa se izoblikujejo nova območja za novogradnje večjih dimenzij, ki naj bodo od naselja ločeni z zelenim pasom in kompozicijsko uglašeni s podobo naselja v krajini,
– jedra vasi se ohranjajo in opremijo z urbano opremo, dovoljena je dopolnilna gradnja objektov z javnimi programi, ki se mora oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov,
– kmetije naj se oblikujejo okoli gospodarskega dvorišča, s katerega je zagotovljen vhod v gospodarske objekte. Vanj se odpirajo vse notranje fasade objektov. Nove tehnološke rešitve ne smejo rušiti harmoničnih prostorskih odnosov,
– novogradnje v okviru rekonstrukcije obstoječih kmečkih dvorišč morajo ohranjati merilo in velikost značilne drobne zazidave. Razvojno perspektivne kmetije naj se selijo na rob naselja, stare domačije pa usposobijo za nove (turistične) funkcije,
– ohranja in vzdržuje naj se značilne vaške robove in prehode med kmetijami in iz naselja v krajino, ki jih tradicionalno tvorijo sadovnjaki, na dvoriščih kmetij naj se zasadijo večja drevesa, vaške ceste in poti pa ozelenijo z nepravilnimi ali linijskimi zasaditvami dreves in grmovja.
12. člen
Posebni morfološki kriteriji:
A – kriteriji za urejanje gručastih naselij:
Ohranjati je treba križno zasnovo razvejanih komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje naselja in pogosto oblikuje na svojem presečišču osrednji prostor vasi. Jedra vasi z značilnim vaškim trgom se uredijo. Ohranja se značilno grupiranje objektov v funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter velikost objektov.
B – kriteriji za urejanje vrstnih vasi:
Ohranjati je treba značilnosti eno ali dvostranske obzidave vaške ceste, s katere vodijo poljske poti na posamezne zemljiške proge. Varovati je treba gradbeno linijo objektov, postavljenih pravokotno na vaško cesto in značilno razporeditev domačije, ki se linearno členi v: kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte (tip rastoče kmetije). Pri posegih v zavrtnice (sadovnjaki, vrtovi) je potrebno na novo oblikovati zeleni rob naselja.
C – kriteriji za urejanje naselij z obcestno zasnovo:
Objekti so postavljeni vzporedno s smerjo glavne ulice. Dovoljeno je zgoščanje naselja in rast naselja v prečni smeri. Dovoljena je sprememba stanovanjskih objektov ob glavni cesti v javne, služnostne, servisne in obrtne dejavnosti.
D – kriteriji za urejanje razpršene gradnje:
Z novimi posegi je treba težiti k lokalni koncentraciji in zaokroževanju heterogene poselitvene strukture v večje število manjših enot – zaselkov. Ob graditvi novih objektov v okviru obstoječih kvalitetnih območij naj se spoštuje način sestavljanja posameznih objektov v skupine, nove posege pa zasadi z avtohtonim drevjem. V primeru gradnje v okviru obstoječih nekvalitetnih območij pa je treba z novimi posegi vplivati na večjo urejenost in izboljšanje celotnega stanja na lokaciji.
E – kriteriji za urejanje zaselkov:
Obstoječi zaselki naj se ohranjajo, novogradnje je treba usmerjati v večja naselja. V primeru širitve zaselkov je potrebno preprečiti njihovo zlivanje v obliko naselij z obcestno zasnovo. Pri gradnji nadomestnih ali novih objektov je potrebno ohranjati kvalitetne gabarite naselja oziroma z novimi posegi težiti h korekcijam nekvalitetnih obstoječih ureditev v prostoru.
13. člen
2. Funkcijski kriteriji
Določajo današnje in bodoče vsebine naselij, ki se delijo na:
K - kmetijsko, S – stanovanjsko, U – urbano-javno, P – proizvodno, K/S/U/P – mešano.
K – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s kmetijsko funkcijo:
Vse nove posege v prostor je treba podrejati kmetijski organizaciji prostora. Dovoljene so dopolnilne dejavnosti, ki se vežejo na primarno dejavnost: kmečki turizem, živilske predelovalne obrti, umetne obrti in podobno. Posameznim kmečkim dvoriščem je potrebno zagotoviti primerno velikost in prost dostop do kmetijskih zemljišč.
S – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s stanovanjsko funkcijo:
V strnjenih stanovanjskih območjih, dejavnosti, ki niso v skladu z osnovno stanovanjsko funkcijo naselja (proizvodnja in druge hrupne in onesnaževalne dejavnosti), niso dovoljene.
U – Kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij z urbano-javno funkcijo:
Dovoljena je gradnja objektov in naprav, ki služijo skupnim urbanim potrebam prebivalcev naselja ali večjemu številu naselij ter umestitev kulturnih, storitvenih oziroma obrtnih programov, ki nimajo negativnih vplivov na prostor.
P – Kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s proizvodno funkcijo:
Proizvodne dejavnosti morajo biti dobro povezane s prometnim in ostalim infrastrukturnim omrežjem tako, ne motijo bivalne funkcije naselja. S smotrno postavitvijo objektov in s tehničnimi ukrepi je potrebno zmanjševati negativne učinke hrupa in ostale oblike onesnaženja.
K/S/U/P – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij z mešano funkcijo:
Treba je težiti k sožitju različnih dejavnosti in omejiti negativne vplive med dejavnostmi, tako da bo prednostna kmetijska dejavnost. Posamezne vsebine v naselju je treba grupirati v homogene morfološke enote ter jih smiselno povezati v funkcijo celotnega naselja.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti postavljeni praviloma ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski oziroma poslovno-stanovanjski objekti pa na ulico.
14. člen
3. Širitveni kriteriji
Določajo vrsto in obliko novih posegov v prostor:
Z - zapolnitve,
Š - širitve,
O - nova območja,
Z - kriteriji za urejanje dopolnilne gradnje:
Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene sklope vasi. Obstoječo novejšo disperzno pozidavo je potrebno zgoščati v kompaktnejši vzorec tako, da se vzpostavi nov prostorski red, večja izkoriščenost stavbnih zemljišč, boljša prometna dostopnost do stavbnih enot in kvalitetnejša urbanistična zasnova naselja. Posegi v prostor naj se prilagodijo okoliškim kvalitetnim objektom in ureditvam ter omilijo obstoječe prostorske konflikte.
Š - kriteriji za urejanje območij namenjenih širitvi naselij:
Novi posegi v prostor morajo biti usklajeni z urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi značilnostmi kraja. Posegi naj bodo usklajeni z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja (z obstoječo tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel in načinom umeščanja objektov na stavbno parcelo).
O - Kriteriji za urejanje novih območij, namenjenih pozidavi:
Dovoljene so gradnje objektov, ki niso nujno vezane na tradicionalni tip vaške arhitekture, izhajajo pa iz temeljnih topografskih in klimatskih pogojev ter iz funkcije objekta. Dovoljeno je oblikovanje novih tipov morfoloških enot, ki po svoji strukturi in teksturi, videzu strešne krajine in materialih sledijo avtohtonim naselbinskim strukturam. Posamezne tipe objektov je treba združevati v razpoznavne prostorske enote in oblikovati kvalitetno kompozicijsko razmerje med krajino in novimi ter starimi naselji. Dosledno je treba ohranjati zelene predahe med posameznimi enotami v naselju in s tem preprečiti zlivanje naselja v nepregledno urbano strukturo.
** Kriteriji za urejanje novogradenj za potrebe kmetijstva:
Če novih objektov ni mogoče funkcionalno in oblikovno prilagoditi prostorskim možnostim v okviru obstoječih kmetij, je dovoljena prestavitev na rob naselja tako, da povezava z matično kmetijo funkcionira.
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV
15. člen
Novogradnje
Oblikovanje novih objektov in posegov mora ohranjati likovno identiteto območja in upoštevati značilnosti zazidave v svoji neposredni okolici ali širšem območju. Obliko, barvo ter velikost streh in orientacijo slemen je treba prilagoditi splošni podobi naselja ali njegovega posameznega dela.
Nadomestne gradnje
Nadomestni objekti na mestu starih so dovoljeni ob pogoju, da se stari objekt z urbanističnega vidika lahko podre. Nov objekt mora tedaj pokrivati vsaj 50% površine obstoječega. Izjemoma se objekt lahko zgradi tik ob starem objektu, le-ta pa se mora po zgraditvi novega odstaniti. V primeru arhitektonsko kvalitetnega oblikovanja se lahko stari objekt ohrani in vključi v novo stavbno celoto. Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.
Dozidave in nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela
Dograditev in prenavljanje objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih objektov. Možne so nadzidave do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote.
Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena vsa nujna vzdrževalna dela tako, da je omogočena normalna uporaba objektov.
Začasni in pomožni objekti
Objekti in naprave, namenjene začasnemu zadovoljevanju potreb za storitvene dejavnosti, šport in rekreacijo, za sezonsko turistično ponudbo ali občasne prireditve, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer po družbenem planu ni predviden trajen poseg v prostor, na osnovi lokacijskega dovoljenja. Dovoljenje za postavitev začasnega objekta izda upravni organ, v njem pa mora biti opredeljeno, kdo je objekt dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku. Tak objekt mora biti montažen – enostavno odstranljiv.
Pomožne objekte se lahko postavlja le v funkcionalnem okviru kmetije (gospodarsko dvorišče) ali stanovanjskih objektov. Vezani morajo biti na obstoječe dostope in postavljeni tako, da ne ovirajo ostalih objektov na parceli.
Kioski se lahko postavljajo na javno površino na mestih, kjer to ni prostorsko moteče in kjer bi smiselno dopolnili obstoječo ponudbo, vendar samo v primerih, ko v obstoječih objektih ni možno zagotoviti tovrstnih programov. V kioske je dovoljeno umestiti prodajo neživil (drobnih artiklov) ali uslužnostne obrti manjšega obsega.
Vsi omenjeni objekti morajo biti arhitektonsko kvalitetno oblikovani in prilagojeni oblikovnim značilnostim prostora, vendar lahko sodobno oblikovani.
Gradnja drugih objektov
Oblikovanje tehnoloških objektov ali naprav z višino, ki bistveno odstopa od povprečnega gabarita njihovega okolja, mora težiti za tem, da ti objekti ne dominirajo v prostoru. Oblikovanje teh objektov se prilagodi tehnologiji, pa tudi značilnostim prostora.
Oblikovanje manjših objektov komunalnega značaja (trafo postaje...) v posameznem naselju mora biti enotno in ne smejo postati dominanta.
Območja s cerkvijo in pokopališčem se ohranjajo, ob širitvi pokopališča ali gradnji poslovilnih objektov je treba upoštevati logiko obstoječe zasnove, se prilagajati značilnostim terena in respektirati obstoječe dominante.
Avtobusna postajališča, parkirišča in druge javne ureditve:
Bus postajališča so lahko montažni objekti, oblikovani transparentno ter usklajeni s prostorom ali objekti, usklajeni z značilno arhitekturo. Objekte se opremi z oblikovno usklajeno urbano opremo (koši za smeti, klopi, oglasni panoji...). Za poenotenje teh objektov je treba pripraviti študijo.
Javne ureditve v naseljih naj bodo v čimvečji meri ozelenjene s tradicionalnim zelenjem in oblikovno poenotene. Javne površine naj bodo praviloma tlakovane z naravnimi materiali (avtohtoni kamen, granitne kocke ali tlakovci), v primeru uporabe asfaltov, pa naj se le-ti kombinirajo s prej navedenimi materiali. Za naselje se uporabi en tip (cestne ali ulične) svetilke ter druge ulične opreme (klopi, koši za smeti).
Panoji pa plakatiranje in izjemoma displayi se dovolijo le v naseljih, na neizpostavljenih mestih – na slepih fasadah objektov ali tam, kjer se pano lahko primerno vključi v ureditev prostora. Postavitev panojev ni dovoljena v odprtem prostoru.
V. MERILA IN POGOJI OBLIKOVANJA OBJEKTOV
16. člen
Stanovanjski in gospodarski objekti:
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1: 1,4.
– Etažnost je lahko klet in pritličje, klet in nadstropje ali klet in mansarda in samo izjemoma (v strminah) vkopana klet, pritličje in podstrešje, kolenčni zid je skrit pod kapjo strehe.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 38 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve; opečna, betonska – sive ali opečne barve ali druga temna kritina, ki je kompatibilna s tradicionalno. Dovoljeni so čopi in strešna okna, frčade pa dvokapne in le centralno na fasadi, nad glavnim vhodom. Na območjih strnjene pozidave so dovoljene tudi drugačne oblike frčad.
– Fasade naj bodo ometane, omet je lahko tudi dvo-ali tribarven s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, ogelniki ipd.) in v kombinaciji z lesom. Omet naj bo v svetlih odtenkih toplih barv. Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov naj bodo v vertikalnem lesenem opažu.
– Sušilnice in prostostoječi silosi so dovoljeni, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje.
Poslovni in poslovno-stanovanjski objekti:
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1: 1,4.
– Etažnost je lahko klet in pritličje, klet, pritličje in nadstropje, klet, pritličje in mansarda, kolenčni zid skrit pod kapjo.
– Streha naj bo simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in kolenčnim zidom, skritim pod kapjo strehe ter naklonom 40–45 stopinj. Manjši naklon se dovoli v primerih, ko je potrebna širina objekta prevelika in bi bila s tem porušena osnovna kompozicija objekta, tak objekt mora biti še posebej usklajen z 11. in 15. členom. Za kritino veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske hiše. Dovoljena je po ena centralna dvokapna frčada v osi objekta. Sicer se za osvetljevanje mansarde uporabljajo strešna okna in odprtine na zatrepih. Izjemoma se, glede na značaj lokacije, dovoli več frčad – vendar največ tri na strešini. Naklon strešin frčade je enak osnovnemu naklonu strehe. Na območjih strnjene pozidave so dovoljene tudi druge oblike frčad.
– Omet naj bo v svetlih odtenkih toplih barv, lahko v kombinaciji z lesom. Dovoljene so tudi sodobno koncipirane fasade.
– Poslovno-stanovanjski objekti imajo lahko dejavnost le v pritličju in izjemoma v nadstropju, v tem primeru mora biti vsaj ena etaža stanovanjska.
– V naseljih se dovoli največ do 200m2 velike obrtne objekte.
Zidanice
– Tlorisna zasnova objektov je največ 7x 5 m z odstopanjem do ± 10% m oziroma največ 15% v primerih, ko gre za velikost vinograda nad 15 arov in če je to prostorsko sprejemljivo.
– Etažnost je lahko delno vkopana klet in podstrešje s kolenčnim zidom največ 1,40m.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno z značilnimi bližnjimi objekti (lahko tudi prečno na pobočje). Naklon strešin mora biti 40 do 45 stopinj, lahko s čopi. Kritina mora biti temne barve (opečna, betonska, skodle) in usklajena z bližnjimi kvalitetnimi objekti. Dovoli se po ena osna trikotna frčada na posamezni strešini.
– Pri oblikovanju naj se upoštevajo elementi tradicionalne arhitekture.
– Kleti naj bodo praviloma zidane iz kamna ali v betonskem oplesku, fasade naj bodo ometane in beljene v svetlih barvnih tonih (zemeljskih barv npr. oker, opečna).
– Še ohranjene stare zidanice se ohranjajo in varujejo kot dokument arhitekture. Pri obnovi je potrebno ohraniti njihovo identiteto.
Vinotoči in objekti za kmečki turizem:
– Tlorisna zasnova objektov lahko presega za zidanice predpisane gabarite do + 50%, pri čemer morajo biti tlorisni in višinski gabariti prilagojeni terenskim pogojem in izpostavljenosti leg.
– Ostali pogoji so isti kot v 3., 4. in 5. alineji za zidanice.
Posebnosti pri oblikovanju objektov:
Izjemoma se lahko objekti oblikujejo tudi v kontrastu z obstoječim okoljem (zaradi estetskih ali simbolnih razlogov), kadar ima drugačnost za cilj:
– poudariti vsebinsko, funkcionalno ali lokacijsko različnost novogradnje glede na okolje,
– vzpostaviti prostorsko dominanto,
– doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ipd.,
– prikazati kako drugo posebnost objekta kot je začasni ali sezonski značaj obratovanja ipd.
Tako oblikovanje pa je v neposredni bližini kulturnega spomenika oziroma v območju obstoječe zazidave s pretežno historičnim izvorom in veliko oblikovno homogenostjo dovoljeno le ob soglasju strokovne službe varstva naravne in kulturne dediščine.
VI. MERILA IN POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE
17. člen
Vrtovi, sadovnjaki, brežine:
Vrtovi med objekti in sadovnjaki naj se oblikujejo in obdelujejo na tradicionalen način.
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani pred erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni možno drugače zavarovati. Zidani morajo biti s kamnom.
Javne zelene površine, parki:
Vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje linijskih ali nepravilnih zasaditev ob pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Rekreacijske površine:
Ureditve trim stez, tekaških prog in konjeniških poti naj izkoristijo obstoječo mrežo poljskih in gozdnih poti. Oprema naj bo v naravnih materialih.
Travnata ali peščena igrišča brez spremljajočih objektov se lahko uredijo le tam, kjer je možno urediti naravni prostor brez večjih posegov v teren. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to s planskim dokumentom predvidenih površinah.
Dostopi do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami:
Dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši možni poti z javne ceste in so utrjeni (s peskom, kamnom, mačjimi glavami v betonu, tlakovci, asfaltom oziroma z drugimi avtohtonimi materiali). Meteorno vodo z dostopnih poti je potrebno speljati v ponikovalnico ali meteorno cestno kanalizacijo, na javno cesto je ni dovoljeno spuščati.
Parkirišča naj bodo utrjena in protiprašno zaščitena (veljajo materiali kot pri prejšnji alineji) in zazelenjena, odvod meteorne vode s parkirišč se izvede preko lovilcev olj in maščob.
Razmejitve med parcelami se izvedejo z lesenimi plotovi po vzoru tradicionalnih. Mreže so dovoljene le izjemoma, kadar je to funkcionalno najbolj primerno. Zidovi niso dovoljeni, razen če so zaradi terena potrebni podporni zidovi.
VII. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
18. člen
Velikost gradbene parcele se določi glede na:
– namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih objektov in funkcionalnih površin,
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih parcelnih mej in lastništva,
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste oziroma poti, poteka komunalnih in energetskih vodov,
– sanitarno-tehnične zahteve.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
19. člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter obliko zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo biti praviloma 4m od roba objekta. Manjši odmiki so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od sosednjih objektov.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
20. člen
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine je treba upoštevati naslednja merila in pogoje:
– posegi v območjih dediščine, kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, so dovoljeni v skladu z režimi varovanja,
– za posege v predvidenem naravnem parku Krka in na objektih kulturne in naravne dediščine, ki so navedeni v strokovnih osnovah in so sestavni del tega odloka, je treba pridobiti soglasje pristojne strokovne službe in omogočiti njenim strokovnim delavcem dostop do objektov dediščine in konservatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi dodatne raziskave na objektu in njegovi okolici,
– obnova mlinov in žag ter energetska izraba voda je dovoljena, če se bistveno ne spremenijo gabariti objektov in vodni režim. Obnova se mora izvesti po smernicah pristojne službe za varstvo naravne dediščine.
IX. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER ZVEZE
21. člen
Na območju urejanja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, tt omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov.
Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:
Prometno urejanje:
– Rekonstrukcije in novogradnje cest in poti z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dovoljene brez ustrezne prostorske in projektne dokumentacije. Pri urejanju cest je treba urediti, zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti oporne zidove in obcestne kamne oziroma jih praviloma nadomestiti z novimi ali z odbojnimi ograjami. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem upravljavca ceste.
– Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste. Dostop mora biti urejen tako, da zagotavlja ustrezno preglednost in omogoča pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč.
– Če se v objektu opravlja dejavnost, se morajo urediti parkirišča. Njihovo število je odvisno od dejavnosti in števila zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču tega objekta.
Vodovod:
– Vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca, drugje se za oskrbo s pitno vodo zgradi higienske kapnice. V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode.
Kanalizacija:
– Do izgradnje kanalizacije morajo obstoječi in predvideni objekti imeti zgrajeno nepropustno, nepretočno greznico na praznjenje. Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok ustrezno očistiti in nevtralizirati v interni čistilni napravi. Meteorno vodo s streh in ostalih površin se mora odvajati v ponikovalnico ali vodotok, s cestišč, parkirišč in ostalih utrjenih površin pa le preko lovilcev olj in maščob. Za odvajanje odplak iz gospodarskih poslopij je treba izvesti nepropustno gnojišče z gnojno jamo na praznjenje. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje vod.
– Komunalne odpadke je treba zbirati v posebnih zabojnikih, postavljenih na utrjeno površino, praviloma z nadstrešnico na prometno dostopnem mestu. Ostale odpadke je treba sortirati in jih odstranjevati skladno s predpisi s tega področja.
Elektrika in zveze:
– Priključitve na nizkonapetostno električno omrežje in tt omrežje morajo biti predvidene in izvedene pod pogoji upravljavcev v skladu z individualnim soglasjem.
– Vse novo ali rekonstruirano elektro in tt omrežje se v območju naselja izgradi kabelsko.
– Za sprejem TV programov preko satelita se zgradi kabelski razdelilni sistem in se ga naveže na skupinsko anteno. Samostojne satelitske antene je dovoljeno locirati zgolj na vizualno neizpostavljene lokacije.
– Posamezno prostostoječe kabelske omarice se locirajo na vizualno neizpostavljena mesta, kar naj velja tudi za omarice na fasadah.
22. člen
Komunalni in energetski vodi se praviloma izvedejo podzemno. Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven osrednjih prostorov naselja ter objektov in območij varstva naravne in kulturne dediščine. Oblikovani morajo biti podrejeno oblikovanju sosednjih, krajevno značilnih objektov. Zračni vodi morajo upoštevati smeri značilnih pogledov.
V varovalnih koridorjih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljavca posameznega voda. Na obstoječih objektih je dovoljeno samo redno vzdrževanje.
X. MERILA IN POGOJI ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
23. člen
Posegi niso dovoljeni v ožjih in širših varstvenih pasovih zajetij, črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo, določenih z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 61/95) in na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev.
Izjemoma so posegi dovoljeni v širših varstvenih pasovih, če določena dejavnost ni v neskladju s predpisanim režimom in z varovanjem drugih širših interesov.
24. člen
Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih jezov na mestu mlinov in žag. Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna za utrjevanje in zatesnjevanje le pod pogojem, da beton ni viden. Smer in linija jezu se ne sme spreminjati.
XI. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
25. člen
Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih pogojev upoštevati, da dejavnost ne povzroča emisij v zrak, ne presega ravni hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter prekomerno ne obremenjuje cestnega omrežja.
Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno tehničnimi rešitvami.
XII. KONČNE DOLOČBE
26. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha na prostoru Občine Šentjernej veljati odlok o urbanističnem redu Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/73).
27. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh prostorskih ureditvenih pogojev opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto.
28. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled v prostorih Občine Šentjernej.
29. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-00-08/98-02
Šentjernej, dne 26. januarja 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
Občine Šentjernej
Alojz Simončič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti