Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/1997 z dne 11. 7. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/1997 z dne 11. 7. 1997

Kazalo

44. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi (BMKI), stran 653.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O IZROČITVI (BMKI)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi (BMKI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. junija 1997.
Št. 001-22-67/97
Ljubljana, dne 4. julija 1997
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O IZROČITVI (BMKI)
1. člen
Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi, podpisana v Skopju 6. februarja 1996.
2. člen
Pogodba se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:*
P O G O D B A
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O IZROČITVI
Republika Slovenija in Republika Makedonija (v nadaljevanju: državi pogodbenici) sta se v želji, da utrdita nadaljnje sodelovanje na področju pravne pomoči v kazenskih zadevah, zlasti pa uredita sodelovanje glede izročitev ter s tem olajšata pravni promet med njima na tem področju, sporazumeli, da skleneta to pogodbo.
1. člen
Državi pogodbenici se zavezujeta, da bosta skladno z določbami te pogodbe na prošnjo druga drugi izročali osebe, ki se v državi, ki prosi za izročitev (v nadaljevanju: država prosilka), preganjajo zaradi kaznivega dejanja ali se izročitev zaproša zaradi izvršitve kazni zapora ali varnostnega ukrepa.
Način občevanja
2. člen
(1) Pristojni organi držav pogodbenic občujejo pri uporabi te pogodbe s strani Republike Slovenije preko Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije in s strani Republike Makedonije preko Ministerstvo za pravda Republike Makedonije.
(2) V nujnih primerih lahko pristojni organi države pogodbenice pošiljajo zaprosila in obvestila iz te pogodbe pristojnim organom druge države pogodbenice preko Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL).
Jezik in legalizacija
3. člen
(1) Zaprosila in dokumentacija, ki jih je treba priložiti skladno z določbami te pogodbe, se pošiljajo v pisni obliki v jeziku države prosilke. Prevodov v jezik države, ki se prosi za izročitev (v nadaljevanju: zaprošena država), ni treba priložiti.
(2) Legalizacija listin iz prvega odstavka tega člena ni potrebna.
Dokumentacija
4. člen
Prošnji za izročitev se morajo priložiti:
1. sredstva za ugotovitev istovetnosti osebe, za katere izročitev se prosi;
2. potrdilo ali druge podatke o državljanstvu osebe, za katere izročitev se prosi;
3. obtožnico ali sodbo ali odločbo o priporu ali kakšen drug akt, ki je enak tej odločbi, v izvirniku ali overjenem prepisu. V aktih morajo biti navedeni: ime in priimek tistega, katerega izročitev se zaproša, in drugi podatki, potrebni za ugotovitev njegove istovetnosti, opis dejanja, zakonska označba kaznivega dejanja in dokazi za utemeljenost suma;
4. izpisek določb iz besedila kazenskega zakona, ki bodo uporabljene ali so bile uporabljene proti osebi, za katere izročitev se prosi, zaradi dejanja, ki je povod za zaprošeno izročitev;
5. podatke v zvezi z dolžino kazni, ki se še mora prestati, kadar gre za izročitev osebe zaradi prestajanja kazni in je le-ta del kazni že prestala.
5. člen
Zaprošena država lahko zahteva dopolnilna obvestila in dokumentacijo, če so podatki, predvideni v določbi 4. člena te pogodbe, nepopolni. Država prosilka mora na to zahtevo odgovoriti v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v šestdesetih dneh.
6. člen
Če država prosilka ne pošlje zahtevanih dopolnitev v roku, predvidenem v določbi 5. člena te pogodbe, zaprošena država takoj ustavi postopek izročitve, in osebo, za katere izročitev se prosi, izpusti na prostost.
Kazniva dejanja za katera se dovoli izročitev
7. člen
(1) Izročitev zaradi kazenskega pregona se dovoli samo takrat, če je za kaznivo dejanje po pravu obeh držav pogodbenic predpisana kazen odvzema prostosti ali varnostni ukrep za dobo, daljšo od enega leta, ali strožja kazen.
(2) Izročitev zaradi izvršitve pravnomočno izrečene kazni zapora ali varnostnega ukrepa se dovoli samo, če je dejanje, za katero je bila storilcu izrečena kazenska sankcija, določeno kot kaznivo dejanje po pravu obeh držav pogodbenic, še preden je bilo storjeno in če je bila izrečena kazen zapora ali varnostni ukrep za najmanj šest mesecev.
Izročitev se ne dovoli
8. člen
Izročitev se ne dovoli:
1. za osebe, ki so bile na dan, ko so pristojni organi v zaprošeni državi prejeli prošnjo za izročitev, državljani te države;
2. za osebe brez državljanstva s stalnim prebivališčem na ozemlju zaprošene države;
3. za osebe, ki na ozemlju zaprošene države uživajo pravico pribežališča.
9. člen
Izročitev se ne dovoli:
1. če se izročitev prosi zaradi dejanja, ki je po mnenju zaprošene države politično ali vojaško kaznivo dejanje;
2. če sta kazenski pregon ali izvršitev kazenske sankcije zastarala po pravu ene države pogodbenice;
3. če dejanje, zaradi katerega se prosi izročitev, ni kaznivo dejanje niti po zakonu zaprošene države, niti po zakonu države, v kateri je storjeno;
4. če je bila oseba, katere izročitev se prosi, zaradi istega dejanja že pravnomočno obsojena ali je bil zoper njo kazenski postopek pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njo pravnomočno zavrnjena;
5. če je zoper osebo, za katere izročitev se prosi, zaradi istega kaznivega dejanja uveden kazenski postopek v zaprošeni državi.
10. člen
Če je za kaznivo dejanje, zaradi katerega se prosi izročitev, po pravu države prosilke predpisana smrtna kazen, ni pa predpisana po pravu zaprošene države, se sme dovoliti izročitev le pod pogojem, da smrtna kazen ne bo izrečena.
Amnestija
11. člen
Amnestija, dana v zaprošeni državi, ni ovira za izročitev, razen če ima ta država lastno pravico do kazenskega pregona za dejanje, zaradi katerega se prosi izročitev.
Zavrnitev izročitve
12. člen
Izročitev se sme zavrniti:
1. če je bilo dejanje, zaradi katerega se prosi izročitev, storjeno na ozemlju zaprošene države, zoper njo ali njenega državljana;
2. če v zaprošeni državi zoper osebo, za katere izročitev se prosi, teče kazenski postopek zaradi drugega kaznivega dejanja, zaprošena država pa meni, da bi bilo v interesu ugotovitve pravega stanja stvari ali za odmero ali izvršitev kazni smotrno, če bi se sodilo v zaprošeni državi za vsa kazniva dejanja;
3. če je bila za osebo, katere izročitev se zaproša, v zaprošeni državi izdana oprostilna odločba le zaradi nepristojnosti ali če le zaradi tega ni bil zoper njo uveden kazenski postopek ali je bil začeti kazenski postopek ustavljen.
13. člen
Za izvršitev kazenske sankcije, ki je bila izrečena s pravnomočno sodbo v sodnem postopku v nenavzočnosti osebe, za katere izročitev se prosi, se izročitev dovoli samo, če država prosilka zagotovi, da bo kazenski postopek po izročitvi znova opravljen v navzočnosti izročene osebe.
Odložitev izročitve in začasna izročitev
14. člen
(1) Če se oseba, za katere izročitev se prosi, v zaprošeni državi preganja ali je bila v tej državi obsojena zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, ne pa tistega, ki je predmet izročitve, se sme dovoljena izročitev odložiti, dokler se ta postopek ne konča, v primeru obsodbe pa, dokler se kazenska sankcija ne izvrši.
(2) Če bi zaradi odložitve izročitve iz 1. odstavka tega člena v državi prosilki kazenski pregon zastaral ali bi bil njegov potek resno oviran, se sme na utemeljeno prošnjo države prosilke dovoliti začasna izročitev zaradi kazenskega postopka. Država prosilka mora v tem primeru izročeno osebo vrniti takoj, ko so opravljena nujna procesna dejanja, zaradi katerih je bila dovoljena začasna izročitev.
(3) Država prosilka mora začasno izročeno osebo med bivanjem na njenem ozemlju imeti v priporu. Čas pripora se od dneva, ko začasno izročena oseba zapusti ozemlje zaprošene države, do dneva, ko se vrne, všteje v kazen, ki bo v zaprošeni državi izrečena ali bi se morala izvršiti.
Več prošenj za izročitev
15. člen
(1) Če prosi za izročitev iste osebe več držav zaradi istega ali zaradi raznih kaznivih dejanj, se da prednost prošnji države, katere državljan je ta oseba. Če ta država ne zahteva izročitve, prošnji države na katere ozemlju je bilo kaznivo dejanje storjeno; če je bilo dejanje storjeno na ozemlju več držav ali če se ne ve, kje je bilo storjeno, pa prošnji države, ki je prva prosila za izročitev.
(2) Zaprošena država o odločitvi iz 1. odstavka tega člena obvesti ostale države prosilke in hkrati sporoči, da se strinja z morebitno nadaljnjo izročitvijo osebe iz države, ki ji je bila izročena, v drugo državo, ki je tudi prosila za izročitev.
Pripor v postopku za izročitev
16. člen
Kadar so izpolnjeni formalni pogoji za izročitev, zaprošena država pogodbenica po prejemu prošnje za izročitev nemudoma pripre osebo, na katero se prošnja nanaša, razen če skladno s to pogodbo izročitve ni mogoče dovoliti.
17. člen
(1) Na izrecno zahtevo se sme oseba začasno pripreti, preden država pogodbenica prejme prošnjo za izročitev, če se pristojni sodni organ države prosilke sklicuje na nalog o priporu ali na pravnomočno sodbo in napove prošnjo za izročitev. Ta izrecna zahteva se lahko pošlje po pošti, s telegramom ali po katerem koli sredstvu pisnega sporočanja.
(2) O tem, da je priprla osebo skladno s 1. odstavkom tega člena, mora zaprošena država nemudoma obvestiti državo prosilko.
(3) Država pogodbenica, obveščena po 2. odstavku tega člena, mora najpozneje v petnajstih dneh po prejemu obvestila o priporu sporočiti, ali bo vložila prošnjo za izročitev. Prošnjo za izročitev mora poslati v tridesetih dneh od dneva, ko je sporočila, da bo zahtevala izročitev.
(4) Pripor se odpravi, če v roku iz 3. odstavka tega člena država pogodbenica, na katere ozemlju je oseba priprta, ne prejme prošnje za izročitev.
Odločitev o prošnji za izročitev
18. člen
(1) Zaprošena država mora o prošnji za izročitev čim prej odločiti in o svoji odločitvi obvestiti državo prosilko.
(2) Vsaka popolna ali delna zavrnitev prošnje za izročitev mora biti obrazložena.
Načelo specialnosti
19. člen
(1) Izročena oseba se sme kazensko preganjati oziroma kazensko sankcijo izvršiti samo za kaznivo dejanje, za katero je dovoljena izročitev.
(2) Izročena oseba se ne sme preganjati zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred izročitvijo.
(3) Zoper izročeno osebo se ne sme izvršiti kazenska sankcija za kakšno drugo kaznivo dejanje, storjeno pred izročitvijo.
(4) Zoper izročeno osebo se ne sme uporabiti hujša kazen od tiste, na katero je obsojena.
(5) Izročena oseba se ne sme izročiti kakšni tretji državi v pregon zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storila, preden je bila dovoljena izročitev.
20. člen
Omejitve iz 2., 3. in 5. odstavka 19. člena prenehajo:
1. če država pogodbenica, ki je osebo izročila, da soglasje. Prošnji za soglasje je treba priložiti listine iz 4. člena te pogodbe. Zaprošena država pogodbenica da soglasje, če so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izročitev po tej pogodbi;
2. če izročena oseba v petinštiridesetih dneh od dneva, ko je bila izpuščena na prostost, ni zapustila ozemlja države, ki ji je bila izročena, čeprav jo je mogla in smela zapustiti, ali če se je potem, ko jo je zapustila, prostovoljno vrnila;
3. če se med postopkom v državi prosilki spremeni zakonska označba kaznivega dejanja (kvalifikacija), ki je veljala med izročitvenim postopkom, se sme izročena oseba preganjati ali obsoditi samo, če je izročitev dopustna tudi po novi označbi kaznivega dejanja.
21. člen
Če je bila izročena oseba v državi pogodbenici priprta zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila izročena, se ji čas, ki ga je prestala v priporu, všteje v kazen.
Spremljevalci
22. člen
(1) Spremljevalci, ki morajo osebo, ki se izroča, prepeljati na ozemlje druge države pogodbenice ali jo odpeljati z njega, imajo na ozemlju druge države pogodbenice pravico, da do predaje ali po prevzemu osebe, ki se izroča, ukrenejo vse potrebno, da bi preprečili njen beg.
(2) Spremljevalcem je pri opravljanju uradne dolžnosti na ozemlju druge države pogodbenice dovoljeno nositi službeno obleko, potrebno službeno orožje in opremo. Orožje se sme uporabljati samo v silobranu.
Predaja predmetov
23. člen
(1) Predmeti, pisanja ali spisi se smejo zaseči in izročiti drugi državi pogodbenici skladno z zakonom zaprošene države, če obstaja o tem odločba pristojnega organa države prosilke.
(2) Zaprošena država pogodbenica lahko preloži izročitev predmetov, pisanj ali spisov, če jih potrebuje v drugem kazenskem postopku, ki že teče.
(3) Država prosilka vrne predmete, pisanja ali spise zaprošeni državi pogodbenici po končanem postopku, za katerega so bili zaprošeni, če se zaprošena država temu ne odpove.
24. člen
(1) Če se dovoli izročitev osebe, se brez posebne prošnje dovoli tudi izročitev predmetov:
1. ki se utegnejo uporabiti kot dokaz;
2. ki jih je oseba, ki naj se izroči, pridobila s kaznivim dejanjem ali vnovčevanjem predmetov, ki izvirajo iz kaznivega dejanja.
(2) Če izročitev, ki bi bila po tej pogodbi dopustna, ni možna, ker je oseba, ki naj bi jo izročili, pobegnila ali umrla ali je ni mogoče izslediti na ozemlju zaprošene države, se izročitev predmetov kljub temu odobri.
(3) V nobenem primeru se ne posega v pravice zaprošene države ali drugih oseb na predmetih. Glede na takšne pravice država prosilka po končanem postopku predmete čim prej in brezplačno vrne zaprošeni državi.
(4) Za izročitev predmetov po tem členu se ne uporabljajo predpisi o uvozu in izvozu predmetov in deviz.
(5) Predmeti se lahko izročijo oškodovancu še preden je dovoljena predaja osebe, če država pogodbenica soglaša, da se predmeti neposredno vrnejo oškodovancu.
Uporaba procesnega prava in obvestila
25. člen
(1) Če s to pogodbo ni določeno drugače, se za postopek v zvezi z izročitvijo in za pripor na ozemlju zaprošene države uporablja pravo zaprošene države.
(2) Če se ta oseba izroča zaradi kazenskega pregona, država prosilka obvesti zaprošeno državo o izidu kazenskega postopka. Pravnomočna odločba se pošlje v enem izvodu ali v kopiji.
Tranzit
26. člen
(1) Če je potrebno osebo, ki jo tretja država izroča državi pogodbenici, prepeljati čez ozemlje druge države pogodbenice, se, če ni drugače določeno, prevoz dovoli pod enakimi pogoji kot izročitev.
(2) Prošnja za prevoz čez ozemlje države pogodbenice mora vsebovati vse podatke iz 4. člena te pogodbe.
(3) Zaprošena država lahko zavrne prošnjo za prevoz čez svoje ozemlje, če gre za osebo, zoper katero teče v tej državi kazenski postopek, ali je zoper njo izrekla sodbo, ki še ni bila izvršena, ali če bi po mnenju zaprošene države prevoz iz 1. odstavka tega člena utegnil škodovati interesom te države.
(4) Brez soglasja države, ki osebo izroča, je država pogodbenica, čez katero bo oseba prepeljana, ne sme preganjati zaradi dejanja, ki ga je storila pred prevozom in se zoper njo tudi ne sme izvršiti kazenska sankcija.
27. člen
(1) Če je treba pri izročitvi osebo iz 1. odstavka 26. člena te pogodbe prepeljati iz tretje države v državo pogodbenico po zračni poti čez ozemlje druge države pogodbenice brez vmesnega pristanka, ni potrebno izrecno dovoljenje države pogodbenice, čez katero je treba leteti. To državo bo država prosilka vnaprej obvestila, da je bila izdana ena od listin iz 3. točke 4. člena te pogodbe.
(2) Ob nepredvidenem vmesnem pristanku na ozemlju države, čez katero leti, ima obvestilo iz 1. odstavka tega člena enak učinek kot prošnja za pripor, ki je določena v 16. členu te pogodbe.
28. člen
Določbe o prevozu se smiselno uporabljajo tudi za predajo osebe, ki se čez ozemlje ene države pogodbenice prepelje na ozemlje druge države pogodbenice zaradi izvršitve kazni ali varnostnega ukrepa, ki ga je izreklo sodišče tretje države. Isto velja, če je bila oseba obsojena v eni državi pogodbenici in jo vodijo čez ozemlje tretje države, da bi bila kazen izvršena na ozemlju druge države pogodbenice.
Stroški
29. člen
(1) Stroške za izročitev plača država pogodbenica, na katere ozemlju so nastali.
(2) Stroške za tranzit plača država prosilka.
(3) Stroške prevoza z letalom plača država, ki je predlagala tak prevoz.
Končne določbe
30. člen
Ta pogodba ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz večstranskih pogodb.
31. člen
(1) To pogodbo je treba ratificirati.
(2) Pogodba se ratificira skladno z domačo zakonodajo države pogodbenice.
(3) Ta pogodba začne veljati trideseti dan po prejemu zadnjega od izmenjanih obvestil držav pogodbenic po diplomatski poti, da so izpolnjeni pogoji po notranji zakonodaji držav pogodbenic za njeno uveljavitev.
32. člen
Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Vsaka država pogodbenica jo lahko pisno odpove po diplomatski poti v šestmesečnem odpovednem roku.
Pogodba je sestavljena v Skopju dne 6. 2. 1996 dveh izvirnikih v slovenskem in makedonskem jeziku, pri čemer sta oba izvirnika enako verodostojna.
Za Republiko Slovenijo
Meta Zupančič l. r.
Za Republiko Makedonijo
Vlado Popovski l. r.
3. člen
Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo za pravosodje.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 700-01/97-48/1
Ljubljana, dne 26. junija 1997
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
* Besedilo pogodbe v makedonskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodne pravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.