Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/1997 z dne 31. 7. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/1997 z dne 31. 7. 1997

Kazalo

2497. Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, stran 4125.

Na podlagi 1. točke prvega odstavka 36. člena zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), izdaja minister za zdravstvo
P R A V I L N I K
o zdravstveni ustreznosti pitne vode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik predpisuje zahteve za zdravstveno ustreznost pitne vode in pogoje za njeno zagotavljanje zaradi varovanja zdravja ljudi.
2. člen
Zdravstveno ustrezna pitna voda je voda, ki v naravnem stanju ali po pripravi ustreza zahtevam, predpisanim v tem pravilniku in jo lahko ljudje uporabljajo za pitje, osebno higieno in pripravo hrane.
3. člen
Pitna voda po tem pravilniku je voda iz javnih vodooskrbnih sistemov ter voda za embaliranje, namenjena javni porabi.
Določila tega pravilnika ne veljajo za mineralno vodo.
4. člen
Normativi za presojanje kakovosti pitne vode na podlagi laboratorijskih preiskav veljajo kot priporočila tudi za individualno oskrbo z vodo ter za embalirano pitno vodo v prometu, ki mora imeti označen rok uporabe.
5. člen
Javni vodooskrbni sistem po 3. členu tega pravilnika je sistem, ki zagotavlja oskrbo:
– najmanj petih gospodinjstev ali dvajsetih ljudi,
– javnih objektov,
– objektov za proizvodnjo in promet z živili,
– javnih prometnih sredstev.
6. člen
Javni vodooskrbni sistem po tem pravilniku, zajema:
(1) del, s katerim neposredno upravlja upravljalec in obsega del od objekta za zajem vode (zajetje) do priključka posameznega porabnika,
(2) del pred zajetjem, ki vpliva na zdravstveno ustreznost pitne vode.
7. člen
Upravljalec javnega vodooskrbnega sistema (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) mora zagotavljati zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost vodooskrbe.
Upravljalec mora imeti odgovorno osebo za vprašanja zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti vodooskrbe, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne usmeritve.
8. člen
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ) in območni zavodi za zdravstveno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ZZV) so upravljalci zbirke podatkov o javni vodooskrbi in o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
9. člen
Glede na izvor je voda lahko podzemna, površinska ali meteorna. Zajem vod za javno vodooskrbo je urejen z objektom – zajetjem.
Podzemna voda je v vodonosnikih z medzrnsko, razpoklinsko in s kraško poroznostjo. Za določitev vrste poroznosti je potrebna hidrogeološka ocena.
Površinske vode – tekoče ali stoječe, so vode, ki so v stiku z atmosfero in so pod vplivom spiranja tal.
Meteorne vode so na lovilni površini zajete padavine.
Ne glede na izvor se uvrščajo med površinske tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena znatna prisotnost mikro ali makroorganizmov ali vode z znatnimi in hitrimi spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode.
10. člen
Pri izbiri vode za javno vodooskrbo ima prednost naravna zdravstveno ustrezna voda, pred vodo, za katero je potrebna priprava ali je potrebno izvesti posebne ukrepe v vodovarstvenih pasovih.
Zdravstveno ustreznost vode je treba varovati. Vsebnosti snovi, ki neugodno vplivajo na zdravstveno ustreznost pitne vode, je treba vzdrževati na čim nižji vrednosti.
11. člen
Za varovanje zalog in zdravstvene ustreznosti pitne vode so določeni varstveni pasovi, ki upoštevajo geološke in hidrogeološke razmere, kakovost in izdatnost, tehnični način rabe ter vrste in položaja zajetja.
Lastnik zemljišča mora pred vsakim posegom ali spremembo dejavnosti na območju varstvenih pasov pridobiti predhodno strokovno mnenje IVZ ali območnega ZZV.
12. člen
Materiali, ki so v stiku z vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode in ne smejo škodovati pripravi vode. Pri gradnji in vzdrževanju vodooskrbnih sistemov se zdravstveno ustreznost materialov izkazuje z analizami.
13. člen
Vsi deli javnega vodooskrbnega sistema morajo biti urejeni tako, da se prepreči onesnaženje vode in da je zagotovljena čim boljša zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost vodooskrbe.
II. PRIPRAVA VODE
14. člen
Priprava je obdelava vode, s katero se zagotovi kakovost, določena s tem pravilnikom. Upravljalec zagotovi stalnost in brezhibnost postopkov priprave.
Načini in postopki priprave se določajo za vsak posamezni primer vodooskrbe na podlagi ocene razmer v vodovarstvenih pasovih, značilnosti zajetja, ugotovitev laboratorijskih preiskav vode ter ocene stanja ostalih elementov vodooskrbnega sistema.
Za pripravo se uporabljajo sredstva in postopki, ki jih predhodno odobri IVZ ali območni ZZV.
15. člen
Vodi se ne sme dodati nobenih drugih snovi, razen snovi, ki so potrebne za pripravo.
Snovi, ki se dodajajo pri pripravi in nečistoče, ki jih te snovi vsebujejo, ne smejo biti v pitni vodi v višjih koncentracijah, kot jih določa ta pravilnik in ne smejo posredno ali neposredno vplivati na zdravje.
Pričakovani stranski in razgradni produkti so v pitni vodi lahko le v koncentracijah, ki jih določa ta pravilnik.
16. člen
Izjemoma se pitna voda lahko pripravi z mešanjem vod različnih kakovosti, kar pa mora biti časovno omejeno in pogojeno s potrebnimi sanacijskimi ukrepi.
17. člen
Parazite ali njihove razvojne oblike v vodi je treba pred dezinfekcijo mehansko odstraniti.
III. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI
18. člen
Pitna voda ne sme vsebovati patogenih mikroorganizmov in parazitov ter njihovih razvojnih oblik, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje.
Pitna voda lahko vsebuje le tolikšne količine sestavin, ki same ali v kombinaciji z drugimi sestavinami niso nevarne za zdravje ljudi, ki bi tako vodo uživali celo življenje.
Za kancerogene snovi so dopustne vrednosti določene s tveganjem.
Za indikatorske parametre vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje.
Radioaktivnost v pitni vodi ureja poseben predpis.
19. člen
Zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost vodooskrbe se ugotavlja s terenskim pregledom ter odvzemom in preiskavami vzorcev v okviru strokovnega in inšpekcijskega nadzora.
Zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost vodooskrbe v okviru strokovnega nadzora ugotavljajo IVZ in območni ZZV.
IVZ in območni ZZV ter zdravstvena inšpekcija se morajo medsebojno obveščati o ugotovitvah in ukrepajo z odpravo pomanjkljivosti v okviru svoje pristojnosti.
IVZ in območni ZZV letno izdelajo poročilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode in varnosti vodooskrbe ter predlaganih in izvedenih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti. O stanju vodijo evidenco, ki se hrani deset let.
20. člen
Terenski pregled obsega preverjanje vseh elementov vodooskrbnega sistema, zlasti pa:
a) izvajanje režima v varstvenih pasovih,
b) stanja zajetja in naprav,
c) ustreznosti delovanja naprav za pripravo vode,
č) stanja vodovodnega omrežja,
d) stanja ostalih elementov sistema, ki so pomembni iz higienskega vidika.
Terenski pregled mora biti opravljen najmanj enkrat letno.
21. člen
Preiskave vzorcev pitne vode so: mikrobiološke, fizikalne, kemijske in biološke.
Preiskave iz prejšnjega odstavka izvaja v okviru strokovnega in inšpekcijskega nadzora laboratorij IVZ ali območnega ZZV kot redne, občasne in preiskave po higienskih indikacijah.
Parametri rednih in občasnih preiskav ter njihove vrednosti so v prilogi A, B, C in D in so sestavni del tega pravilnika.
22. člen
Pred vključitvijo novega zajetja v javno vodooskrbo se opravi preiskave iz prilog A oziroma B in D ter druge ob upoštevanju higienskih indikacij in nato še najmanj trikrat v letu v enakih časovnih presledkih občasne preiskave, dopolnjene s parametri, ki jih zahtevajo rezultati prve preiskave. Enkratno preiskavo iz prilog A oziroma B in D ter druge ob upoštevanju higienskih indikacij je treba opraviti tudi pri ponovni uporabi vodnega vira, ki ni bil v javni uporabi najmanj 6 mesecev.
Pri vodooskrbnih sistemih v obratovanju mora biti število vzorcev v okviru strokovnega nadzora enakomerno razporejeno preko leta v skladu z zahtevami, ki so navedene v prilogi E tega pravilnika.
Če obstajajo indikacije, da je ali bi lahko prišlo do onesnaženja pitne vode, določijo IVZ oziroma ZZV poleg parametrov iz prilog A, B in D tudi parametre v skladu z indikacijo in določijo pogostnost vzorčenja. Indicirane preiskave je na zahtevo Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije treba izvesti takoj in po potrebi ponavljati v krajših časovnih razmikih.
Med raziskovalnimi deli ter vsakih 5 let pri vsakem sistemu v obratovanju je treba opraviti celostno preiskavo v obsegu preiskav nacionalnega monitoringa podtalnic.
23. člen
Biološko preiskavo je treba opraviti:
– če se uporablja površinska voda ali voda, ki ima lastnosti površinske vode,
– pri senzoričnih spremembah vode pri sumu na biološke vzroke.
Obseg in pogostnost preiskav iz prejšnjega odstavka določi v okviru strokovnega nadzora IVZ ali območni ZZV.
24. člen
Odvzem vzorcev pitne vode se v okviru strokovnega nadzora opravlja na odvzemnih mestih, ki jih določi IVZ ali območni ZZV na podlagi rezultatov terenskega pregleda, izbranih preiskav oziroma parametrov in postopka priprave vode. IVZ ali območni ZZV določi stalna in naključna odvzemna mesta. Najmanj polovica vzorcev mora biti odvzetih pri porabnikih na končnih mestih razdeljevalnega omrežja, kjer se odvzame vzorec v soglasju z odjemalcem.
Za odvzem vzorcev iz naprav za pripravo vode, rezervoarjev in dela omrežja, ki je v upravljanju upravljalca, morajo biti nameščene posebne pipe.
25. člen
V objektih za proizvodnjo in promet živil se vzorec pitne vode odvzame na mestu, kjer voda vstopa v območje proizvodnje in prometa živil.
V objektih za embaliranje pitne vode je treba vzorce pitne vode odvzeti na mestu, kjer se voda polni.
26. člen
Odvzem, konzerviranje, transport in hranjenje vzorcev morajo potekati tako, da se ohrani enaka kakovost vzorca do začetka preiskave.
Vzorce za analize je treba odvzeti po metodologiji, predpisani s standardi, ki so navedeni v prilogi F, ki je sestavni del tega pravilnika.
Ob odvzemu se izpolni zapisnik na obrazcu, ki je priloga G tega pravilnika.
27. člen
Preiskave vzorcev se opravijo v pooblaščenih laboratorijih IVZ in območnih ZZV po metodah iz priloge F tega pravilnika.
Za fizikalno – kemijske preiskave se lahko uporablja tudi druge metode, če so rezultati validacij teh metod enakovredni rezultatom validacij metod iz standardov, določenih v navedeni prilogi.
Pri oceni rezultatov je treba upoštevati napako analize uporabljenih metod.
28. člen
Pitna voda se ocenjuje kot zdravstveno ustrezna ali neustrezna, vodooskrba pa je lahko varna ali ni varna.
Zdravstveno ustrezna pitna voda je tista, za katero preiskave vzorcev pokažejo ustreznost zahtevam tega pravilnika.
Zdravstvena neustrezna pitna voda je tista, za katero preiskave vzorcev vode pokažejo, da so vrednosti posameznih parametrov presežene in zato lahko ogroža zdravje ljudi.
Varna vodooskrba je tista, za katero terenski pregled pokaže ustreznost zahtevam tega pravilnika.
Vodooskrba, ki ni varna je tista, za katero terenski pregled pokaže, da uživanje take vode predstavlja zdravstveno tveganje.
29. člen
Kadar je voda zdravstveno neustrezna ali kadar vodooskrba ni varna, mora zdravstvena inšpekcija začasno prepovedati ali omejiti uporabo ter prebivalcem posredovati navodila za ravnanje. Če obstaja utemeljen sum, da bo voda ocenjena za več kot 24 ur kot neustrezna oziroma da vodooskrba ne bo varna, mora upravljalec vodooskrbnega sistema zagotoviti nadomestno preskrbo.
Pri presoji ukrepov v primeru, da je voda zdravstveno neustrezna ali, da vodooskrba ni varna, morajo IVZ in območni ZZV upoštevati tveganje za zdravje, ki ga predstavlja prepoved ali omejavanje uporabe.
Za vodooskrbo, ki ni varna, se šteje tudi oskrba po izvajanju novih ali sanacijskih delih v oziroma na sistemu, dokler se s preiskavo vzorcev ne oceni vode kot ustrezne. Po izvedbi novih del in po sanacijah na kateremkoli delu sistema je treba izvesti najmanj dezinfekcijo dela sistema, ki bi lahko bil vzrok neustreznosti.
30. člen
Ministrstvo za zdravstvo lahko na predlog upravljalca in na podlagi strokovnega mnenja IVZ, ki ga ta izdela v sodelovanju z območnim ZZV za določeno časovno obdobje dovoli uporabo pitne vode, v kateri delež posameznih substanc presega predpisano mejo, če ne pomeni nevarnosti za zdravje ljudi in če ni mogoče drugače zagotoviti preskrbe prebivalstva s pitno vodo. Odstopanja niso možna pri mikrobioloških zahtevah, razen pri indikatorskih parametrih. Pri določanju odstopanja je treba navesti:
– vzrok,
– parameter,
– dopustno vrednost,
– območje, število ljudi in dnevno količino vode,
– shemo vzorčenja s povečanim številom vzorcev, kjer je to potrebno,
– čas oziroma trajanje,
– načrt sanacije stanja vključno s časom in stroški,
– ali je prizadeta prehrambena industrija
Odstopanja iz prejšnjega odstavka niso možna pri vodi, namenjeni embaliranju.
Upravljalec mora porabnike obveščati o odstopanjih v kakovosti pitne vode in jih po potrebi poučiti in seznaniti z morebitnimi tveganji ter potrebnimi ukrepi.
31. člen
Če IVZ ali območni ZZV oceni, da vodooskrba ni varna, vendar to ne ogroža zdravja ljudi, poda zdravstveno oceno glede uporabnosti v prehranske namene.
32. člen
IVZ ali območni ZZV opozorijo upravljalca na približevanje parametrov normativnim vrednostim ter predlagajo preventivne ukrepe, da se zagotovi varna vodooskrba, če se registrirajo okoliščine, ki to varnost zmanjšujejo.
Upravljalec mora ukrepati že pri sumu na poslabšanje kakovosti vode.
33. člen
Podatki o zdravstveni ustreznosti pitne vode morajo biti na razpolago uporabnikom pri upravljalcu.
IV. NADZOR
34. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega pravilnika opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
35. člen
Upravljalec mora zagotoviti zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost vodooskrbe najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
36. člen
Upravljalec mora določiti odgovorno osebo za vprašanje zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti vodooskrbe najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
37. člen
Za odvzem vzorcev in naprav za pripravo vode, rezervoarjev in dela omrežja, ki je v uporabljanju upravljalca, morajo biti nameščene posebne pipe najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
38. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87 in 13/91).
39. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-5/97
Ljubljana, dne 23. julija 1997.
dr. Marjan Jereb l. r.
Minister
za zdravstvo