Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS), 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 21. seji dne 28. 1. 1996 sprejel
O D L O K
o prostorsko ureditvenih pogojih ob Tomšičevi ulici na Senovem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se odlok o prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) ob Tomšičevi ulici na Senovem, ki jih je izdelal Savaprojekt Krško pod številko PUP 127/94.
2. člen
Določbe tega odloka so dopolnjene z opisi in grafičnimi prikazi v prostorsko ureditvenih pogojih ob Tomšičevi ulici na Senovem, ki se nanašajo na izrabo območja ter na oblikovanje objektov, ureditve prometne, komunalne, energetske infrastrukture in varstvo okolja in zaščito.
PUP ob Tomšičevi ulici na Senovem vsebuje:
1. Odlok.
2. Tekstualni del:
– meja območja,
– planska izhodišča,
– parcelne številke in lastništvo,
– analiza obstoječega stanja,
– usmeritve za prostorske ureditve,
– prometna ureditev,
– komunalno energetska ureditev območja,
– omejitve in pogoji glede varovanja okolja in zaščite,
– pogoji pristojnih organov in organizacij,
– soglasja pristojnih organov in organizacij,
– izjava o upoštevanju normativov za varstvo pred prekomernim hrupom;
3. Grafični del:
– 1. Kopija katastrskega načrta M 1:2880,
– 2. Geodetska podloga M 1:5000,
– 3. Pregledna situacija M 1:5000,
– 4. Namenska raba površin M 1:5000,
– 5. Komunalno energetska situacija M 1:5000,
– 6. Možni posegi in omejitve M 1:5000,
– 7. Izsek iz grafičnih prilog spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 in
družbenega plana Občine Krško za obdobje
1986–1990 M 1:5000.
II. OPIS MEJE OBMOČJA
3. člen
Meja območja poteka ob Tomšičevi ulici in ob ulici Ilije Gregoriča in zajema območje med njima in stanovanjsko območje med Tomšičevo ulico in potokom. Namenska raba območja je stanovanjska, manjši del so tudi kmetijske površine.
4. člen
Območje PUP se nanaša na naslednje parcele k.o. Senovo:
264, 267, 193/1, 151/3, 151/2, 201/3, 201/8, 201/4, 201/2, stp. 166, 239/1, 238/1, stp. 236, 196, 240/2, 240/1, 242, 243, 194, 193/5, 193/2, 149/3, 719/1, 721, 722, 204, stp. 133/1, 201/1, 245, 201/6, stp. 148, stp. 133/2, 197/1, 197/2, stp. 167, 198/3, 198/2, 200, 149/1, stp. 192, stp. 191, stp. 198, 201/7, stp. 206, 151/4, 238/2, 201/15, 201/9, 193/6, 193/7, 195/2, 195/1, 239/2.
III. FUNKCIJE OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO, GRADITVE TER DRUGE POSEGE V PROSTOR
5. člen
V skladu z namensko rabo prostora, ki je opredeljena v planskih aktih občine so v PUP opredeljene funkcije območij za:
– območja za stanovanjsko gradnjo,
– kmetijska zemljišča (2. območje kmetijskih zemljišč),
– gozd,
– prometno omrežje ter koridorje komunalne in energetske infrastrukture.
6. člen
Na območju PUP je dovoljena:
– adaptacija, dozidava, nadzidava ter vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– gradnja nadomestnih objektov,
– novogradnja stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij za potrebe kmetijstva,
– gradnja pomožnih objektov,
– sprememba namembnosti dela objekta za manjše dejavnosti,
– legalizacija proizvodnega objekta in drugih objektov zgrajenih v skladu z določili tega odloka,
– rekonstrukcija ter izgradnja komunalnega in energetskega omrežja.
Merila in pogoji za posege v prostor, ki imajo značaj graditve in druge ureditve za potrebe poselitve
7. člen
Adaptacije, dozidave, nadzidave ter vzdrževalna dela za objekte in naprave so dovoljene za vse objekte in naprave, ki so zgrajene v skladu s predpisi oziroma jih je možno legalizirati pod pogojem, da se prilagajajo gabaritom obstoječe zazidave.
Površina dozidave objekta praviloma ne sme presegati površine obstoječega objekta.
8. člen
Gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov in gospodarskih objektov je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen. Namembnost novega objekta mora praviloma ostati nespremenjena. Pogoji oblikovanja so enaki kot pri novogradnjah. Gradnja je možna le na stavbišču ali na funkcionalnem zemljišču starega objekta.
9. člen
Novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne v sklopu stanovanjskih območij, kjer se ne posega na kmetijsko zemljišče. Novogradnje gospodarskih poslopij in drugih objektov so dopustne v sklopu kmečkih dvorišč. Izjemoma je zaradi utesnjenosti obstoječega gospodarskega dvorišča možna gradnja gospodarskega poslopja na 2. območju kmetijskih zemljišč pod pogojem, da se pridobi soglasje kmetijske službe.
10. člen
Gradnja pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, ki jih ni možno zadovoljiti v obstoječih objektih, je možna le v okviru funkcionalnih zemljišč objektov v skladu z odlokom o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 7/87 in Uradni list RS, št. 62/95).
Oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v skladu z določili tega odloka.
11. člen
Legalizacija proizvodnega objekta in drugih objektov je možna pod pogojem, da so vplivi na okolje v dovoljenih mejah v skladu s predpisi s tega področja in če so objekti oblikovno sprejemljivi v prostoru ali jih je s sanacijo možno prilagoditi oblikovnim pogojem.
Merila in pogoji za določanje velikosti gradbenih parcel in funkcionalnega zemljišča
12. člen
Gradbena parcela za posamezen stanovanjski objekt naj ne odstopa od velikosti okoliških parcel.
Velikost parcel na nepozidanih stavbnih zemljiščih znotraj območja, ki je namenjeno stanovanjski gradnji, naj ne presega 8 arov. Večja je lahko le zaradi neugodne lege in konfiguracije terena.
13. člen
Funkcionalno zemljišče se določi glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov in naravne danosti zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami.
Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta je praviloma najmanj 2,5 m. Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3,5 m.
Velikost funkcionalnega zemljišča za vse ostale objekte (kmečka gospodarstva, dejavnosti, ki potrebujejo večje število parkirnih mest) se določi glede na vrsto namembnosti in najnujnejše potrebe.
Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji. Načrt gradbene parcele je obvezna osnova za parcelacijo na terenu.
Merila in pogoji za lociranje in oblikovanje objektov
14. člen
Lokacija, odmiki od objektov in parcelne meje:
– lociranje objektov se določa v lokacijskem postopku na kraju samem na osnovi terenskih in krajevnih razmer ter v skladu s sanitarnimi, tehničnimi, požarnovarstvenimi in drugimi predpisi.
15. člen
Višinski gabarit objektov:
– vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako ne smejo presegati tega gabarita dozidave in nadzidave objektov,
– praviloma naj bo etažnost za individualne stanovanjske objekte vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– razmerje višine zidanega dela objekta proti strehi naj bo v razmerju značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju.
16. člen
Tlorisni gabarit objektov:
– tlorisne oblike novih objektov naj bodo podolgovate in praviloma v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2,
– smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti vsklajena z obstoječo zasnovo objektov. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
17. člen
Streha, fasade:
– strehe naj bodo simetrične dvokapnice. Naklon strešin naj bo 38–45 stopinj. Kritina naj bo opečna ali iz drugega materiala, obvezno temna,
– obdelava fasad naj izhaja iz funkcije objekta in se prilagaja sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja arhitekturne krajine,
– fasade proizvodnega objekta morajo biti prilagojene sosednji pozidavi in z zunanjo ureditvijo vizuelno zakrite.
18. člen
Pomožni objekti:
– pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin morajo biti oblikovani skladno z objektom ob katerem stojijo in skladno z določili tega odloka.
19. člen
Ureditev okolice objekta:
– pri zemeljskih posegih naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče se lahko izvedejo oporni zidovi, ki morajo biti po izvedbi maksimalno zazelenjeni,
– ozelenitve okolice objektov naj se izvajajo s krajevno značilnimi vrstami rastlinja, skladno z obstoječo kulturno krajino,
– ograjevanje parcel ni dovoljeno, razen v primeru, ko je potrebno zemljišče zavarovati pred nezaželenimi vplivi na okolje.
IV. MERILA IN POGOJI UREJANJA PROMETNE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
20. člen
Vsi objeki morajo biti priključeni na obstoječo oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.
Komunalna infrastruktura obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, naprave in omrežje za odvajanje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez ter plinovodno omrežje.
21. člen
Pogoji prometnega urejanja:
– preurejanje in rekonstrukcija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi s tega področja,
– vsi objekti morajo imeti zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto. Priključki morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža prometa,
– dovozi in priključki se smejo graditi in urejati samo s soglasjem vzdrževalca ceste.
22. člen
Vodooskrba:
– vse novogradnje morajo biti priključene na javni vodovod v skladu s pogoji upravljalca,
– priključki se izvedejo iz obstoječe trase, ki poteka ob Tomšičevi ulici.
23. člen
Odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda:
– vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo,
– pred gradnjo načrtovane čistilne naprave, pred priključkom na kanalizacijo se fekalne vode iz objektov spelje preko ustreznih pretočnih greznic,
– greznice in gnojišča morajo biti izvedene skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85),
– neustrezne greznice in gnojišča se sanira skladno z navodilom,
– izpust odpadnih voda v podtalnico ali vodotok brez predhodnega čiščenja ni dovoljen,
– kanalizacija mora biti grajena v ločenem sistemu. Fekalna kanalizacija se spelje preko greznic. Meteorne vode s streh in ostalih površin razen cestišča in parkirišč se spelje v potok. Meteorne vode s parkirišč in cestišča se odvaja preko lovilcev olj in maščob v potok,
– dejavnosti s tehnološko odpadno vodo morajo pred izgradnjo kanalizacije imeti lastni sistem čiščenja z izpustom vode preko kontrolnega jaška v potok. Za ureditev odvoda je potrebno predhodno mnenje upravljalca in upoštevati strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi.
24. člen
Energetika:
– energetski kabli se polagajo ob Tomšičevi ulici,
– priključitev novogradenj na električno omrežje je možno v skladu s pogoji upravljalca,
– izgradnja nizkonapetostnega omrežja se izvaja v kabelski izvedbi.
25. člen
Ptt omrežje in naprave:
– telefonsko in CATV omrežje se polaga v komunalnem koridorju med Tomšičevo ulico in predvidenimi objekti,
– izgradnja in vzdrževanje telefonskega in CATV omrežja se izvaja v skladu s pogoji upravljalca.
26. člen
Ravnanje z odpadki:
– odjemno mesto odpadkov je praviloma na funkcionalnem zemljišču posamezne parcele,
– zbiranje odpadkov, odvoz in odlaganje je določeno s predpisi, ki urejajo to področje (odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Krško, Uradni list RS, št. 40/92).
V. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
27. člen
Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost, ki povzročajo večje emisije in potrebujejo večje količine vode ali energije znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti mnenje in oceno vplivov na okolje.
28. člen
Varovanje vodotoka:
– varuje se obrežni pas potoka za vzdrževanje in obrežno vegetacijo v širini ne manj kot 3 m merjeno od gornjega urejenega roba brežine,
– prečkanje potoka s podzemnimi komunalno energetskimi vodi se izvaja po pogojih upravljalca,
– pri prečkanju se mora v največji možni meri ohranjati obrežno vegetacijo.
29. člen
Varstvo pred požari:
– pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati pogoje in normative, ki so določeni skladno z veljavnimi predpisi za področje varstva pred požari,
– objekte je potrebno locirati tako, da ni možen prenos požara z objekta na objekt,
– v primeru nezadostnega požarnega odmika je potrebno predpisati tehnične ukrepe za preprečitev širjenja ali prenosa požara.
30. člen
Varstvo pred hrupom:
– dopustne so le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa,
– v primeru prekoračitve predpisanih mejnih ravni hrupa pri obstoječih objektih se predpišejo ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa iz vira ali ukrepi za zmanjšanje širjenja hrupa v okolje.
31. člen
Varstvo pred potresom:
– objekte je potrebno graditi po kriterijih, ki veljajo za pričakovane potrese VIII. stopnje po MCS.
32. člen
Stabilnost terena:
– posegi se izvajajo na podlagi geotehničnih raziskav manjšega obsega v smislu ohranjanja stabilnosti,
– ob izkopu mora biti prisoten strokovnjak, ki določi način temeljenja ali dodatne raziskave.
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
33. člen
Poleg določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci posegov v prostor pri izvajanju posegov na območju PUP:
– zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje,
– racionalno urediti gradbišča,
– zagotoviti nemoten in varen promet v času gradnje,
– vzpostaviti po končani gradnji zemljišče in teren v prvotno stanje,
– upoštevati pogoje upravljalcev komunalne infrastrukture.
VIII. KONČNE DOLOČBE
34. člen
Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih ob Tomšičevi ulici je stalno na vpogled občanom pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško.
35. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka o PUP vršijo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik Občine Krško.
36. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-3/94-1/15
Krško, dne 28. novembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Krško
Franci Bogovič l. r.
