Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/1996 z dne 31. 7. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/1996 z dne 31. 7. 1996

Kazalo

2650. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Slovenske Konjice, stran 3594.

Na podlagi 26. in 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ter v skladu s 7. in 13. členom statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na 17. seji, 17. 7. 1996 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Slovenske Konjice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se določajo vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki) in ravnanje z njimi na območju Občine Slovenske Konjice (v nadaljevanju: občina).
2. člen
(cilji ravnanja z odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
– preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov,
– zajetje in ločeno zbiranje odpadnih materialov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
– vračanje odpadnih materialov v ponovno uporabo (recikliranje),
– sprejemljivost ukrepov za okolje,
– uveljavitev načela “stroške plača povzročitelj”,
– preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov.
3. člen
(subjekti ravnanja z odpadki)
Subjekti ravnanja z odpadki so:
– Občina Slovenske Konjice,
– izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki in druge osebe javnega in zasebnega prava, kadar opravljajo dejavnost ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalci) na podlagi koncesije občine,
– povzročitelji obremenitev, torej pravne in fizične osebe, ki so lastniki, uporabniki ali upravljalci stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter površin in pri katerih nastajajo odpadki (v nadaljevanju: povzročitelji).
4. člen
(sistem ravnanja z odpadki)
Na področju ravnanja z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:
– ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka ter prevažanje, sortiranje in skladiščenje odpadkov,
– vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
– okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
– odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih,
– saniranje divjih odlagališč.
5. člen
(obveznost ravnanja z odpadki)
Na celotnem območju občine je obvezno ravnanje z odpadki iz vseh virov na način, opisan v tem odloku.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da subjekti iz 3. člena tega odloka ravnajo po določilih, kot je predpisano s tem odlokom.
6. člen
(opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki)
Dejavnost ločenega zbiranja odpadkov opravljajo izvajalci po programu ločenega zbiranja odpadkov, ki ga sprejme občinski svet v skladu s predpisi in s tem odlokom.
II. ODPADKI
7. člen
(vrste odpadkov)
Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih, ki so v javni rabi.
Določbe tega odloka ne veljajo za posebne odpadke iz industrije in obrti, ki vsebujejo nevarne snovi in je treba ravnati z njimi v skladu s posebnimi predpisi.
Komunalni odpadki iz gospodinjstev so:
– trdni organski in anorganski odpadki (ostanki hrane oziroma bioodpadki, ohlajen pepel, ohlajeni ogorki, steklo, keramika, porcelan, manjši kovinski, tekstilni, papirni in plastični odpadki),
– kosovni odpadki (pohištvo, gospodinjski stroji, ostanki vozil in koles, hišna oziroma stanovanjska oprema, kot na primer školjke, umivalniki, kadi ipd...),
– nevarni odpadki iz gospodinjstev, s katerimi je treba ravnati v skladu s posebnimi predpisi.
Ostali komunalni odpadki so:
– odpadni gradbeni material, kamenje, jalovina iz manjših gradbenih posegov,
– večje vejevje, štori in drugi inertni materiali v urbanih naseljih,
– trdne usedline cestne kanalizacije in usedline iz komunalnih čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov,
– fekalije iz greznic.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
8. člen
(prostor za odjemno mesto)
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci redno ali občasno odvažajo odpadke.
Povzročitelji, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, odlagajo odpadke v vrečke za odpadke iz tretje alinee prvega odstavka 12. člena tega odloka, ki jih zagotovi izvajalec, ali v kesone iz druge alinee prvega odstavka istega člena. Odpadke v vrečkah so povzročitelji dolžni na dan odvoza dostaviti na odjemno mesto.
Povzročitelji iz drugega odstavka tega člena si morajo pri izvajalcu zagotoviti ustrezno število vrečk glede na količino odpadkov, letno pa najmanj 12.
9. člen
(pogoji za ureditev odjemnega mesta)
Odjemno mesto za odpadke mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim ter požarno-varnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
10. člen
(določanje in vzdrževanje odjemnih mest)
Odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji, vzdržujejo pa jih povzročitelji. Ti se lahko dogovorijo za skupno odjemno mesto z uporabo skupne posode za odpadke.
Kjer ni organiziran individualen odvoz, se v programu izvajanja ravnanja z odpadki, ki ga potrdi svet občine, določi število skupnih odjemnih mest. Lokacijo odjemnega mesta določi izvajalec po predhodni pridobitvi ustreznega zemljišča.
11. člen
(načrtovanje odjemnih mest)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka in tehnologijo izvajalcev.
12. člen
(vrste posod za odpadke)
Povzročitelji morajo odlagati odpadke v:
– tipizirane posode in zaboje na kolesih velikosti 80, 120, 240 do 1100 l
– tipizirane velike zaboje (kesone), 4 do 8 m3
– posebne vrečke za odpadke v soglasju z izvajalcem
(v nadaljevanju: posode za odpadke).
Vrsto in število posod za odpadke določijo izvajalci v skladu s tehnologijo odvažanja oziroma strukturo in vrsto odpadkov.
13. člen
(prepoved odlaganja odpadkov izven posod za odpadke)
Na odjemnih mestih je prepovedano odlagati odpadke izven posod za odpadke.
14. člen
(prepoved nepravilnega odlaganja v posamezne posode za odpadke)
V tipizirane posode in zaboje na kolesih ter posebne vrečke za odpadke je prepovedano odlagati:
– večje količine gradbenega materiala, kamenja in zemlje,
– odpadke v večjih kosih (večja embalaža, kosovni odpadki, komunalnim odpadkom podobni odpadki iz drugih virov),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov.
V katerokoli posodo za odpadke iz 12. člena tega odloka pa je prepovedano odlagati:
– odpadke v tekočem stanju,
– kužen odpadni material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
– tleče, lahko vnetljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive in strupene snovi ter radioaktivne odpadke skupaj z embalažo oziroma vse nevarne snovi, s katerimi je treba ravnati v skladu s posebnimi predpisi.
V tipizirane velike zaboje (kesone), ki so po programu zbiranja in odvoza odpadkov namenjeni za zbiranje kosovnih odpadkov, navedenih v 7. členu tega odloka, je prepovedano odlagati katerekoli druge odpadke.
15. člen
(relacija zbirno mesto – odjemno mesto)
Povzročitelji so dolžni v času odvoza posode za odpadke, razen tipizirane velike zaboje (kesone), pripeljati iz zbirnega na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj.
16. člen
(vzdrževanje čistoče na odjemnih mestih)
Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na odjemnih mestih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. Povzročitelji so tudi v zimskem času dolžni omogočiti izvajalcu dostop do odjemnih mest.
Izvajalec je dolžan izprazniti tipizirane posode tako, da ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posode ali okolice, kjer se opravlja delo. Kadar izvajalci pri praznjenju posod onesnažijo odjemno mesto, so ga dolžni takoj očistiti.
Skupna odjemna mesta, navedena v drugem odstavku 10. člena tega odloka, vzdržuje in čisti povzročitelj.
17. člen
(ravnanje z ostanki hrane)
Obrati družbene prehrane, prehrambene trgovine, gostinska podjetja in zasebni gostinci so dolžni odlagati ostanke hrane in druge biološke odpadke (gnilo sadje, zelenjava itd...) v zaprte posode za zbiranje in odvoz ostankov hrane, ali pa morajo te vrste odpadkov odlagati v plastične vrečke, le-te pa v posode za odpadke. Inšpekcijske službe določijo mesto za posode in pogostost odvoza. Pristojne inšpekcijske službe lahko zahtevajo tak način odlaganja tudi v drugih primerih, kjer zbiranje bioloških odpadkov povzroča motnje za okolico (smrad).
18. člen
(organiziranje javnih prireditev)
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke. Po končani prireditvi, najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne po pričetku prireditve, morajo poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki.
19. člen
(vzdrževanje čistoče na javnih površinah)
Lastniki so dolžni na igriščih, avtobusnih postajah, parkih, parkiriščih in drugih javnih površinah namestiti potrebno število posod za odpadke, prazni pa jih izvajalec.
20. člen
(ravnanje s posodami za odpadke)
Izvajalci so dolžni posode za odpadke na zahtevo povzročiteljev oziroma pristojnih inšpekcijskih služb čistiti in vzdrževati. Dotrajane posode je potrebno nadomeščati z novimi ali rabljenimi na stroške povzročiteljev, v kolikor poškodb in potrebne zamenjave niso povzročili izvajalci sami.
Povzročitelji so dolžni plačati stroške popravila, čiščenja oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali.
21. člen
(nabava posod za odpadke)
Po sprejemu tega odloka izvajalci nabavljajo tipizirane posode za odpadke na svoje stroške in za njih zaračunavajo obrabnino. Za še neiztrošene posode povzročiteljev izvajalci ne zaračunavajo obrabnine.
IV. ODVAŽANJE ODPADKOV
22. člen
(pogostost odvoza)
Izvajalci so dolžni posode za komunalne odpadke od povzročiteljev prazniti skladno z razporedom odvoza. Letni razpored odvoza, ki ga pripravijo izvajalci in ga potrdi občinski svet, se objavi v javnih občilih na krajevno običajen način. Razpored mora ustrezati značilnostim in količini posameznih odpadkov. Pristojne inšpekcijske službe imajo pravico zahtevati večjo pogostost odvoza.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza ipd...) so izvajalci dolžni opraviti odvoz odpadkov najkasneje v naslednjih dveh dneh po prenehanju ovire oziroma po praznikih.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo naložijo izvajalcu večjo pogostost odvoza na stroške povzročitelja.
23. člen
(način odvoza)
Izvajalci smejo odvažati komunalne odpadke iz prve alinee prvega odstavka 7. člena samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje.
24. člen
(odvoz posameznih vrst odpadkov)
Kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev odvažajo izvajalci po posebnem naročilu in jih odložijo na za to določena mesta oziroma predajo pooblaščenim organizacijam.
Kosovne odpadke lahko odvažajo tudi povzročitelji sami v dogovoru z izvajalci, vendar morajo za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, prevažanje in praznjenje ali na način, ki omogoča takšno nakladanje, prevažanje in praznjenje.
Izvajalci so dolžni najmanj dvakrat letno v spomladanskem in jesenskem času organizirati odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na celotnem območju občine. Odvoz teh odpadkov se objavi na krajevno običajen način.
V. ODLAGANJE ODPADKOV
25. člen
(odlagališče odpadkov)
Izvajalci in povzročitelji morajo odlagati odpadke na za to dejavnost določeno odlagališče komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odlagališče).
26. člen
(sprejemljivost odlagališča)
Na odlagališče je dovoljeno odlagati odpadke iz prvega in drugega odstavka 7. člena.
27. člen
(odlaganje odpadnih gradbenih materialov)
Odpadni gradbeni materiali se lahko uporabljajo na odlagališču za lastne potrebe, možno pa jih je odlagati v opuščenih gramoznicah ali pa jih uporabiti za izravnave pri urejanju okolij ter za nasipe.
Investitor si mora pridobiti pred izdajo gradbenega dovoljenja soglasje za deponiranje gradbenega materiala izven stavbnega zemljišča od upravnega organa za urbanistično načrtovanje občine.
28. člen
(režim odlaganja odpadkov)
Odlagališče upravlja upravljalec. Upravljalec sprejme poslovnik o upravljanju in vzdrževanju odlagališča. Poslovnik potrdi občinski svet.
Upravljalec s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču. Poslovnik ureja evidenco dovoza odpadkov na odlagališče, ravnanje z odpadki na odlagališču, tehnologijo deponiranja odpadkov, nadzor in dela, ki se izvajajo na odlagališču, delovni čas odlagališča, postopek izdaje dovoljenj za odlaganje posebnih odpadkov iz industrije, obrti in drugih dejavnosti, čiščenje izcednih vod in kontrolo vpliva na okolje, požarno varnost ter vzdrževanje okolice odlagališča.
29. člen
(obratovalni čas)
Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec. Povzročitelji so dolžni pripeljati odpadke na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec.
30. člen
(odlaganje odpadkov izven odlagališča)
Če so odpadki odloženi izven odlagališča odpadkov ni mogoče odkriti povzročitelja, jih na zahtevo pristojnih inšpekcijskih služb odstrani izvajalec na stroške proračuna občine.
31. člen
(prepoved kurjenja odpadkov)
Prepovedano je kuriti komunalne odpadke na prostem.
VI. NAČIN OBRAČUNAVANJA RAVNANJA Z ODPADKI
32. člen
(načelo plačila za obremenjevanje okolja z odpadki)
Stroške za ravnanje z odpadki so dolžni plačati vsi povzročitelji odpadkov.
33. člen
(določanje cen)
Cene za ravnanje s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev se določajo na osnovi stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju z občinskim svetom oziroma na osnovi določil koncesijske pogodbe med občino in izvajalci. Cena za ravnanje s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev vključuje:
– stroške zbiranja in odvoza odpadkov,
– stroške odlaganja odpadkov na odlagališču in
– stroške ravnanja s posodami za komunalne odpadke (stroški čiščenja, vzdrževanja in nabave posod – obrabnina).
Cene za ravnanje z ostalimi komunalnimi odpadki iz industrije, obrti in drugih dejavnosti se oblikujejo na podlagi pogodbenih odnosov med povzročitelji in izvajalci in morajo pokrivati vse potrebne stroške ravnanja s temi odpadki.
Stroške za organiziran odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev krije občina iz proračuna.
34. člen
(izgradnja novih kapacitet odlaganja odpadkov)
Občinski svet lahko k stroškovni ceni ravnanja z odpadki določi tudi del cene za izgradnjo novih kapacitet za odlaganje odpadkov in sanacijo divjih odlagališč. V tem primeru mora izvajalec ravnanja z odpadki voditi posebno evidenco zbranih sredstev za ta namen in jih v soglasju z občinskim svetom namensko uporabljati.
35. člen
(način obračunavanja ravnanja z odpadki)
Cene za odvoz odpadkov od gospodinjstev se zaračunavajo na podlagi števila oseb v gospodinjstvu.
Gospodinjstva, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, plačujejo 50% cene iz prejšnjega odstavka tega člena.
Cena ravnanja z odpadki iz poslovnih površin se obračunava na podlagi odpeljanih posod glede na velikost posod, razen industrijskih obratov, kjer se računa po odpeljanih zabojnikih. Za poslovne površine se štejejo vsi prostori, ki služijo za izvajanje poslovne dejavnosti (vključno skladišča in manipulativni prostori).
Cena ravnanja z odpadki, ki se odvažajo po naročilu ali pogodbi, se obračunava po m3 odpeljanih in odloženih odpadkov.
Povzročiteljem, ki pripeljejo odpadke sami na odlagališče, se stroški odlaganja odpadkov zaračunavajo po m3 pripeljanih odpadkov po veljavni ceni, ki je določena za odlaganje (s stroški ureditve odlagališča) brez prevoza.
36. člen
(spremembe podatkov)
Povzročitelji so dolžni v roku 30 dni sporočiti izvajalcem podatke in spremembe, ki se nanašajo na prvi in drugi odstavek 35. člena tega odloka.
37. člen
(pridobivanje podatkov)
Če povzročitelji v roku 30 dni ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalci pridobijo podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc.
VII. OSTALE DOLOČBE
38. člen
(evidentiranje strukture in količine odpadkov)
Izvajalci so dolžni ocenjevati in evidentirati strukturo in količino odpadkov, ki so zajeti v odvoz odpadkov in se odlagajo na odlagališču ter zadevne podatke konec meseca januarja za preteklo leto posredovati upravnemu organu občine, pristojnemu za varstvo okolja.
Način evidence določi upravni organ občine, pristojen za varstvo okolja.
39. člen
(obveznost sklenitve pogodbe za ravnanje z odpadki)
Vse pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, so dolžne pred pričetkom opravljanja dejavnosti skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki. Če ne sklenejo pogodbe v roku 30 dni, nadomesti to pogodbo odločba upravnega organa občine, pristojnega za komunalno dejavnost.
VIII. NADZOR
40. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in občinski redar v okviru svojega delovnega področja in zakonitih pooblastil ter policija.
Organi iz 1. odstavka tega člena lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvrševanja tega odloka.
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru kršitev določil tega odloka so dolžni kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
41. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek izvajalci, če:
– ne namestijo potrebnega števila posod za odpadke na javnih površinah, jih ne praznijo redno, jih ne čistijo in vzdržujejo (19. člen),
– na zahtevo povzročiteljev oziroma pristojnih inšpekcijskih služb ne čistijo in vzdržujejo posod za odpadke, jih sproti ne popravljajo in dotrajanih ne nadomeščajo z novimi ali rabljenimi (prvi odstavek 20. člena),
– ne praznijo posod za odpadke skladno z razporedom odvoza oziroma pogosteje na zahtevo pristojnih inšpekcijskih služb (prvi odstavek 22. člena),
– ne opravijo odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire ali višje sile (drugi odstavek 22. člena),
– ne odvažajo odpadkov iz prve alinee prvega odstavka 7. člena s posebej urejenimi komunalnimi vozili (23. člen),
– ne odvažajo odpadkov skladno s 24. členom,
– odlagajo odpadke izven določenega odlagališča (25. člen),
– ne ocenjujejo in evidentirajo strukture in količine odpadkov ter podatkov ne posredujejo upravnemu organu občine, pristojnemu za varstvo okolja (prvi odstavek 38. člena),
– odlagajo na odlagališče posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi in odpadke, za katere si niso pridobili mnenja upravnega organa občine, pristojnega za varstvo okolja oziroma mnenja strokovne institucije,
– ne ugotavljajo nepravilnega ravnanja z odpadki in kršitelja ne prijavijo pristojni inšpekciji (tretji odstavek 40. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
42. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če kot povzročitelj:
– ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta (prvi odstavek 10. člena),
– ne odlaga odpadkov v posode za odpadke po 12. členu oziroma odlaga odpadke izven posod za odpadke (13. člen),
– odlaga odpadke v nasprotju s 14. členom,
– v času odvoza ne pripelje posod za odpadke na odjemno mesto ali jih po izpraznitvi ne vrne na zbirno mesto (15. člen),
– ne vzdržuje čistoče na zbirnih in odjemnih mestih ter dovoznih poteh ali v zimskem času ne omogoči izvajalcu dostopa do odjemnih mest (prvi odstavek 16. člena),
– ne odlaga ostankov hrane in drugih bioloških odpadkov v zaprte posode za odpadke ali v tipizirane posode za odpadke v plastičnih vrečkah (17. člen),
– ne odvaža odpadkov z ustreznimi vozili (drugi odstavek 24. člena),
– odlaga komunalne odpadke izven odlagališča odpadkov (30. člen),
– si ne pridobi soglasja za deponiranje odpadnega gradbenega materiala izven stavbnega zemljišča pred izdajo gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 27. člena),
– kuri odpadke na prostem in povzroča emisije, ki škodujejo okolju (31. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
43. člen
Z denarno kaznijo najmanj 35.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost organizatorja kulturne dejavnosti, športnih ali drugih prireditev, če ne poskrbi, da so prireditveni prostori v času prireditve opremljeni s posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in za odvoz odpadkov na odlagališče (18. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
44. člen
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje posameznik, če stori prekršek, naveden v prvem odstavku 42. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če kot povzročitelj stori prekršek, neveden v 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9 in 10. alinei 42. člena tega odloka.
45. člen
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje delavec izvajalca, ki takoj ne očisti odjemnega mesta, ki ga je pri praznjenju posod za odpadke onesnažil (drugi odstavek 16. člena).
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje posameznik, ki namerno poškoduje posodo za odpadke, jo prevrne ali razsipava odpadke.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
V programu ravnanja z odpadki, ki ga pripravi izvajalec in ga sprejme občinski svet, se določi postopen prehod na organizirano ravnanje z odpadki na celotnem območju občine.
Občinski svet z odredbo določi način in časovni razpored zbiranja in odvažanja odpadkov za posamezna območja občine.
47. člen
(obveznost plačila ravnanja z odpadki)
Obveznost plačila ravnanja z odpadki nastane z dnem, ko izvajalec organizira odvoz odpadkov iz določenega območja občine in ko pismeno obvesti povzročitelja o načinu odlaganja in o njegovih dolžnostih.
Za povzročitelje, za katere je z dnem uveljavitve tega odloka že organiziran reden odvoz odpadkov, določilo iz prvega odstavka tega člena ne velja.
Obveznost plačila ravnanja z odpadki za povzročitelje iz 44. člena tega odloka nastane z dnem začetka izvajanja dejavnosti.
48. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvozu odpadkov v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 13/88).
49. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03100/0015/96
Slovenske Konjice, dne 17. julija 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Slovenske Konjice
Stanislav Frim l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti