Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/1996 z dne 14. 6. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/1996 z dne 14. 6. 1996

Kazalo

2043. Odlok o preskrbi in odjemu pitne vode na območju Občine Hodoš-Šalovci, stran 2603.

Občinski svet občine Hodoš-Šalovci je na podlagi 41. člena zakona o komunalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 8/82) in 15. člena statuta Občine Hodoš-Šalovci (Uradni list RS, št. 39/95) na seji občinskega sveta dne 30. maja 1996 sprejel
O D L O K
o preskrbi in odjemu pitne vode na območju Občine Hodoš-Šalovci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejajo pogoji glede oskrbe s pitno vodo, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov glede na naprave in oskrbo pitne vode, priključitev na vodovodno omrežje, vgrajevanje in vzdrževanje vodomerov, odčitavanje in obračun porabljene vode, varčevanje z vodo, prijavo in odjavo odjema vode, prekinitev dobave vode ter odgovornost upravljalcev in uporabnikov v zvezi z oskrbo s pitno vodo.
2. člen
Uporabnik vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda. Upravljalci pitne vode pa so delovna organizacija in krajevne skupnosti, kateri oskrbujejo uporabnike s pitno vodo.
3. člen
Vodovodno omrežje in naprave delimo glede na odgovornost za vzdrževanje na upravljalca in na uporabnika. Vodovodne naprave, ki so zgrajene iz družbenih sredstev in sredstev zbranih iz samoprispevka občanov so družbeno premoženje in jih je dolžan vzdrževati upravljalec, t.j. delovna organizacija ali krajevne skupnosti. Za naprave, katere vzdržuje uporabnik sam, pa se štejejo: hišni priključki in hišne inštalacije.
II. VODOVODNO OMREŽJE IN NAPRAVE
4. člen
Naprave za katere je odgovoren upravljalec so:
a) primarno omrežje:
– zajetje,
– vodnjaki,
– črpališče,
– naprave za prečiščevanje vode,
– vodohrami,
– transportni cevovodi od črpališča do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohrama,
– tranzitni cevovodi med več sosesk oziroma naselij;
b) sekundarno omrežje in naprave:
– omrežje za oskrbovanje naselij za neposredno priključevanje uporabnikov,
– hidrantno omrežje,
– črpališča in hidroforske naprave.
Upravljalec vodovoda mora skrbeti za zadostne količine zdrave pitne vode. Ravno tako mora vzdrževati vodovodne naprave.
Za morebitne večje izpade električne energije je upravljalec dolžan priskrbeti agregat za črpališča.
5. člen
Kadar je zaradi načrtovanih del na vodovodnem omrežju in drugih vodovodnih napravah nujno začasno prekiniti dobavo vode, mora upravljalec vodovoda o prekinitvi dobave obvestiti prizadete uporabnike neposredno ali po sredstvih javnega obveščanja oziroma na drug krajevno običajen način.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
6. člen
Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost pridobiti na območju oskrbovalnega sistema priključek na vodovodno omrežje na podlagi prijave in predpisane investicijsko tehnične dokumentacije.
7. člen
Upravljalec je dolžan dati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži ustrezno lokacijsko dovoljenje za novogradnjo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja.
8. člen
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljalec upoštevati:
– minimalne odmike vseh novogradenj od vodovodnega omrežja,
– konkretne pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom novogradenj,
– določitev trase, globine in profila priključne cevi,
– določitev profila vodomera,
– določitev lokacije, oblike in velikosti vodovodnega jaška,
– križanje podzemnih komunalnih vodovodov in ostalih objektov z vodovodnim omrežjem,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer se predvideva trasa priključnega cevovoda.
9. člen
Vsak investitor novogradnje, uporabnik, mora predložiti k vlogi za izdajo soglasja naslednjo dokumentacijo:
– lokacijsko dovoljenje za novogradnjo,
– opis specifičnosti objekta,
– projekt in sheme instalacij (na vpogled).
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljalca za vse gradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki vplivajo na dobavo vode.
10. člen
Upravljalec je dolžan izvesti priključek, če je uporabnik izpolnil pogoje, ki so določeni v soglasju za priključek. Vodovodni priključek pomeni spojno cev od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno vodomera z vsemi vgrajenimi elementi in je praviloma krajši od 50 m. Priključek je del omrežja, ki ga plača uporabnik in le tega tudi prenese upravljalcu vodovoda v nadzor.
Stroški vzdrževanja pa bremenijo uporabnika.
11. člen
Vodovodni priključek se izvede za vsak objekt uporabnika posebej upoštevaje velikost in namembnost objekta, ki se priključuje na vodovodno omrežje. Vse vodovodne priključke je upravljalec dolžan voditi v katastru komunalnih naprav.
Začasni ali provizorični priključek na javno vodovodno omrežje (gradbišče) mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim soglasjem upravljalca.
12. člen
Vsa dela na javnih vodovodnih ali hišnih priključkih vključno na vodomerih, izdaja in nadzira upravljalec oziroma do upravljalca pooblaščena oseba.
13. člen
Na oskrbnem območju Občine Hodoš-Šalovci je investitor novogradnje dolžan plačati prispevek za priključitev za vodovodno omrežje. Pogoje in način plačevanja tega prispevka določi upravljalec s sklepom.
IV. VODOMERI
14. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnimi navodili. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer mora biti dostopen upravljalcu vodovoda.
15. člen
Vodomer namesti upravljalec vodovoda, kateri določi tudi tip in velikost vodomera. Vodomeri so sestavni del priključka, namenjeni pa so za obračun porabe vode.
Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Dela z nameščanjem in premeščanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo dobavitelj pitne vode.
16. člen
Stroški prve nabave vode in namestitve vodomera bremenijo uporabnika. Stroški kontrole, popravila in zamenjave nosi odjemalec z mesečnim plačilom vodarine.
Stroški za popravilo okvar, ki nastanejo na priključku ali vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
17. člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljalcu vodovoda.
Uporabnik lahko vsak čas sam zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
V. UGOTAVLJANJE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
18. člen
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po stanju odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka.
Vodomere odčitava in vodarino pobira pooblaščeni delavec upravljalca vodovoda na gospodinjstvo in industrijo vsak mesec. Upravljalec lahko določi tudi drugače.
Cena m3 vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih in na podlagi zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen.
Izjemoma se sme vodarina zaračunavati po pavšalni določitvi.
19. člen
Uporabniki plačujejo tekočo porabo vode na podlagi računa upravljalca. V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
20. člen
Uporabnik vode plača vodo takoj po prejemu računa oziroma najkasneje 8 dni po izstavitvi računa.
Če uporabnik vode ne plača v 15 dneh po prejemu opomina, v katerem mora biti navedena posledica neplačanega računa, lahko dobavitelj uporabniku brez predhodnega opozorila prekine dobavo vode.
21. člen
Uporabnik, ki mu je bila odmerjena vodarina lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži pismeni ugovor upravljalcu vodovoda, če meni, da mu vodarina ni pravilno odmerjena. Ugovor ne zadrži plačila računa.
VI. PREKINITEV DOBAVE VODE
22. člen
Dobavitelj vode lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
– kadar stanje interne naprave ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v javnem vodovodnem omrežju,
– če je priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljalca,
– če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik vzroka oviranja noče odstraniti,
– če brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo,
– če onemogoča delavcem upravljalca preglede in odčitavanje na vodomeru in interni inštalaciji,
– če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
– če krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno (redukcija),
– če ne plača računa v 15 dneh po prejemu opomina pred tožbo.
23. člen
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih del na omrežju, vendar mora o tem pravočasno obvestiti na krajevno običajen način uporabnike na katere vpliva prekinitev.
Upravljalec je dolžan obvestiti uporabnike o prekinitvi dobave vode tudi v primerih poškodb na mreži, zajetjih ali črpališčih in drugih intervencijskih delih ter v slučaju višje sile.
Upravljalec je dolžan praviloma opravljati vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju in napravah takrat, ko najmanj moti delovni proces v delovni organizaciji oziroma uporabnike.
24. člen
Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja varčno trošiti.
Upravljalec pa je dolžan porabo vode nadzirati in sme omejiti čezmerno rabo, za kar izda navodila za racionalno uporabo vode.
25. člen
V primeru večjega pomanjkanja vode sme uporabnik trošiti vodo samo za osebno potrošnjo vendar po vrstnem redu, ki ga na predlog upravljalca določi župan občine.
VII. JAVNI HIDRANTI
26. člen
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih in o vseh spremembah na njih posreduje upravljalec vodovoda pristojni gasilski enoti.
27. člen
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požara ali ob drugih elementarnih nesrečah brez soglasja upravljalca vode.
O uporabi hidranta mora uporabnik obvestiti upravljalca vodovoda, o trajanju odvzema vode in morebitne pomanjkljivosti, ki jih je opazil pri odvzemu vode.
Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice, ki bi morebiti nastale.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1. če se kot uporabnik priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo vodomera,
2. če kot uporabnik ne prijavi okvare na vodovodnem priključku,
3. če kot uporabnik onemogoča delavcem upravljalca preglede in odčitavanje vodomera,
4. če kot uporabnik sam brez privolitve upravljalca odstrani plombe na vodovodnih objektih,
5. če kot uporabnik koristi hidrant v nasprotju s 27. členom tega odloka,
6. če kot uporabnik v primeru pomanjkanja vode troši vodo v nasprotju z navodili o racionalni rabi vode,
7. če lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vodnjaka zasuje vodnjak ali ne skrbi za neoporečno pitno vodo v vodnjaku.
29. člen
Z denarno kaznijo do 200.000 tolarjev se kaznuje upravljalec vodovoda, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo do 20.000 tolarjev:
– če ne skrbi za redno vzdrževanje in delovanje vodovodnih naprav in,
– če ne skrbi za zdravo pitno vodo.
IX. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo sanitarna, vodnogospodarska in komunalna inšpekcija ter upravljalec vodovodnih objektov in naprav.
31. člen
Krajevna skupnost, ki upravlja z lastnim vodovo- dom, lahko v skladu s predpisi odda vodovodno omrežje v upravljanje za to pooblaščeni delovni organizaciji. O prenosu vodovodnega omrežja na delovno organizacijo skleneta krajevna skupnost in organizacija pogodbo oziroma sporazum.
32. člen
Organ upravljalca je dolžan sprejeti pravilnik o pogojih in načinu plačevanja prispevka za priključitev na vodovodno omrežje najkasneje v roku 2 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
V enakem roku je dolžan sprejeti sklep o višini prispevka za priključitev na vodovodno omrežje.
33. člen
Lastniki oziroma imetniki pravice uporabe vodnjakov so dolžni skrbeti za neoporečnost pitne vode v vodnjakih.
Vsako ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) upravljalca ali uporabnika, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter okolje je nedopustno in sta za takšno ravnanje kazensko in materialno odgovorna.
Prepovedano je zasutje vodnjakov.
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 11/96
Hodoš-Šalovci, dne 30. maja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Hodoš-Šalovci
Emil Balek l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti