Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/1996 z dne 29. 2. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/1996 z dne 29. 2. 1996

Kazalo

568. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI), stran 862.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI)
Razglašam zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. februarja 1996.
Št. 001-22-20/96
Ljubljana, dne 14. februarja 1996.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU (ZPSI)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje javno veljavne poklicne in strokovne izobrazbe na ravni nižjega, srednjega in višjega izobraževanja.
2. člen
(cilji)
Poklicno in strokovno izobraževanje ima nalogo, da:
– na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, spretnosti in veščine, potrebne za opravljanje poklica,
– razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje,
– razvija sposobnost za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa tudi v italijanskem oziroma v madžarskem jeziku,
– spodbuja zavest o integriteti posameznika,
– razvija zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
– vzgaja za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi,
– razvija in ohranja lastne kulturne tradicije in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami,
– omogoča vključevanje v evropsko delitev dela,
– razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne demokratične in socialno pravične države,
– vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,
– razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,
– razvija nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje,
– omogoča izbiro poklica in pripravo na poklic.
3. člen
(stopnje izobrazbe)
Poklicna oziroma strokovna izobrazba se pridobi v:
– nižji poklicni šoli po programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe,
– srednji poklicni šoli po programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe,
– srednji tehniški in drugi srednji strokovni šoli po programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
– višji strokovni šoli po programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe.
Srednja strokovna izobrazba se pridobi tudi:
– v poklicnem tečaju s področja posameznih strok,
– z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim oziroma drugim ustreznim izpitom (v nadaljnjem besedilu: mojstrski izpit) v skladu z zakonom.
4. člen
(izpopolnjevanje in specializacija)
Programi poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja omogočajo poglabljanje in razširjanje poklicnih znanj ter prekvalifikacijo na isti stopnji poklicne oziroma strokovne izobrazbe, lahko pa tudi specializacijo na ožjem poklicnem ali strokovnem področju. S specializacijo se lahko pridobi poklicna oziroma strokovna izobrazba za nov poklic.
5. člen
(pridobitev izobrazbe)
Nižja in srednja poklicna izobrazba se pridobita po končanem izobraževanju z opravljenim zaključnim izpitom v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi. Zaključni izpit obsega strokovno-teoretični in praktični del.
Srednja strokovna izobrazba se pridobi po končanem izobraževanju z opravljeno poklicno maturo kot obliko zaključnega izpita.
Višja strokovna izobrazba se pridobi po končanem izobraževanju z opravljeno diplomo.
6. člen
(izvajanje izobraževalnih programov, dualni sistem)
Nižje in srednje poklicno izobraževanje izvajajo poklicne šole samostojno ali gospodarska družba oziroma podjetnik ali zavod (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) skupaj s poklicno šolo.
7. člen
(učna pogodba)
Če poklicno izobraževanje izvaja delodajalec skupaj s poklicno šolo, se medsebojne pravice in obveznosti vajenca in delodajalca uredijo z učno pogodbo, ki jo skleneta delodajalec in vajenec v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Če izvaja poklicno oziroma strokovno izobraževanje poklicna ali tehniška oziroma druga srednja strokovna šola in poteka del praktičnega izobraževanja pri delodajalcu, skleneta šola in delodajalec pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih ter o pravicah in obveznostih dijakov v času praktičnega izobraževanja.
8. člen
(učni jezik)
Učni jezik v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju je slovenski.
Učni jezik v poklicnih in strokovnih šolah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih poklicnih in strokovnih šolah pa slovenski in madžarski.
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se vajenci oziroma dijaki v poklicnih in strokovnih šolah s slovenskim učnim jezikom učijo italijanski jezik, vajenci oziroma dijaki v poklicnih in strokovnih šolah z italijanskim učnim jezikom pa slovenski jezik.
V soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), se del izobraževalnega programa, pri katerem sodeluje priznan tuji strokovnjak, lahko izvaja v tujem jeziku.
9. člen
(izobraževanje pod enakimi pogoji)
Državljani Republike Slovenije imajo pravico do poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja pod enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko poklicno oziroma strokovno izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci staršev slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni črti.
Tuji državljani se lahko poklicno oziroma strokovno izobražujejo v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti, sicer pa morajo plačati stroške izobraževanja.
V skladu z mednarodnimi pogodbami minister za vsako šolsko leto določi število vpisnih mest za tuje državljane, ki se po načelu vzajemnosti poklicno oziroma strokovno izobražujejo.
10. člen
(vajenci oziroma dijaki s posebnimi potrebami)
Poklicno in strokovno izobraževanje vajencev in dijakov ter študentov višjih šol, ki imajo posebne vzgojno-izobraževalne potrebe (v nadaljnjem besedilu: dijaki s posebnimi potrebami) se zaradi posebne nadarjenosti ali zaradi motenj v duševnem razvoju, zaradi slepote ali slabovidnosti, gluhote ali naglušnosti, govornih motenj, ovir pri gibanju oziroma gibalnih motenj, dolgotrajne bolezni, ter zaradi motenj vedenja osebnosti organizirata in izvajata v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.
II. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
Izobraževalni programi
11. člen
(nomenklatura poklicev)
Izobraževalni programi poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, se oblikujejo na podlagi nomenklature poklicev, ki jo na predlog zbornic, za področja, za katera zbornice niso organizirane, pa na predlog pristojnih ministrstev, določi minister, pristojen za delo.
Z nomenklaturo poklicev se določijo tudi poklici, za katere se pripravijo posebni oziroma prilagojeni izobraževalni programi za izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami.
Nomenklatura poklicev obsega seznam poklicev, raven zahtevnosti dela in tipična dela v okviru posameznega poklica.
12. člen
(trajanje izobraževanja)
Izobraževanje za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe traja:
– nižje poklicno izobraževanje do dve leti, za učence, ki niso uspešno zaključili osnovne šole pa največ tri leta,
– srednje poklicno izobraževanje tri do štiri leta,
– srednje tehniško oziroma drugo strokovno izobraževanje štiri do pet let,
– srednje poklicno-tehniško izobraževanje dve leti,
– poklicni tečaj od šest mesecev do enega leta,
– višje strokovno izobraževanje do dve leti.
Priprava za mojstrski izpit obsega najmanj 70 ur pedagoško-andragoškega izobraževanja.
Poklicno izpopolnjevanje in usposabljanje za specializacijo obsega najmanj 400 ur.
13. člen
(določanje pogojev)
Pogoje za prostor in opremo, ki jih mora izpolnjevati za izvajanje izobraževanja delodajalec, določita pooblaščena zbornica in minister.
III. STROKOVNI IN DRUGI ORGANI
14. člen
(zbornice)
Če z zakonom ni določeno drugače, zbornice predlagajo poklice, za katere se pripravijo programi poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja, in skrbijo za praktično izobraževanje za poklice v dejavnostih, za katere so usta- novljene.
V tem okviru zbornice predvsem:
– predlagajo standard praktičnih znanj, ki se preverjajo na zaključnem oziroma mojstrskem izpitu,
– organizirajo opravljanje praktičnega dela zaključnih izpitov za vajence in opravljanje mojstrskih izpitov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
– predlagajo programe izpopolnjevanja in usposabljanja pristojnemu strokovnemu svetu,
– imenujejo svoje člane v izpitne komisije za zaključne izpite na nižjih in srednjih poklicnih šolah,
– opravljajo verifikacijo in vodijo registre učnih mest za vajence in sklenjenih učnih pogodb,
– organizirajo izvajanje praktičnega dela izobraževanja za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe za vajence,
– opravljajo svetovalno delo in nadzor nad izvajanjem praktičnega izobraževanja vajencev,
– organizirajo medpodjetniške centre za skupni del praktičnega izobraževanja vajencev,
– organizirajo opravljanje vmesnih preizkusov, s katerimi se ugotavlja uspešnost praktičnega izobraževanja pri delodajalcu.
Podrobnejše določbe o verifikaciji in vodenju registra učnih mest ter o izbrisu iz registra predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
15. člen
(sosveti)
Za posamezno strokovno področje oziroma za posamezne gospodarske in obrtne panoge oziroma za več panog zbornice lahko organizirajo strokovne sosvete, ki Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno izobraževanje posredujejo strokovne predloge in mnenja o zadevah iz njegove pristojnosti.
16. člen
(sindikati)
Sindikati skrbijo za uresničevanje pravic vajencev, ki so določene z zakonom in učno ter kolektivno pogodbo.
Sindikati predlagajo svoje predstavnike v izpitne organe zbornic in šol izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja poklicnega izobraževanja.
IV. POGOJI ZA VKLJUČITEV
17. člen
(splošni pogoji)
V poklicno oziroma strokovno izobraževanje se lahko vključi, kdor izpolnjuje s tem zakonom in z izobraževalnim programom določene pogoje.
Z izobraževalnim programom se kot pogoj za vključitev lahko določijo posebna nadarjenost oziroma psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje dela v določeni dejavnosti oziroma stroki.
Če poklicno izobraževanje izvaja delodajalec skupaj s šolo, je pogoj za vključitev v šolo tudi sklenjena učna pogodba.
18. člen
(nižje poklicno izobraževanje)
V izobraževanje za pridobitev nižje poklicne izobrazbe se lahko vključi, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in uspešno končal najmanj sedmi razred osnovne šole ali je zaključil osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu ter izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.
19. člen
(srednje poklicno oziroma strokovno izobraževanje)
V izobraževanje za pridobitev srednje poklicne in srednje strokovne izobrazbe se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje ali nižjo poklicno šolo ter izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.
20. člen
(srednje poklicno-tehniško izobraževanje)
V poklicno-tehniško izobraževanje za pridobitev srednje strokovne izobrazbe se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil srednjo poklicno šolo in izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.
21. člen
(poklicni tečaj)
V poklicni tečaj se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil četrti letnik gimnazije in izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.
22. člen
(višje strokovno izobraževanje)
V višje strokovno izobraževanje se lahko vključi, kdor je končal srednjo strokovno šolo, tehniško šolo ali gimnazijo in izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.
V višje strokovno izobraževanje se lahko vključi tudi, kdor je opravil mojstrski izpit ali je končal srednjo poklicno šolo in ima tri leta delovnih izkušenj ter opravi preizkus znanj iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju.
23. člen
(razpis za vpis)
Šola si mora k obsegu vpisa pridobiti soglasje ministra.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, na predlog šol objavi skupen razpis za vpis v začetni letnik vsako leto, šest mesecev pred pričetkom šolskega leta. Število prostih mest mora zagotavljati vpis za vse vajence.
Šola lahko objavi razpis prostih mest za odrasle tudi v drugih rokih, kot je določen v prejšnjem odstavku.
24. člen
(objava učnih mest)
Zbornice objavijo vsako leto, šest mesecev pred pričetkom šolskega leta, razpis prostih učnih mest.
Podrobnejše določbe o razpisu in izvedbi vpisa ter o razpisu učnih mest določi minister.
25. člen
(omejitev vpisa)
Število vajencev, dijakov oziroma študentov višje šole, ki jih šola vpiše v začetni letnik, se lahko za posamezno šolsko leto omeji, če je število prijavljenih kandidatov bistveno večje, kot so kadrovske in prostorske zmogljivosti šole.
Šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje ministra.
26. člen
(merila za izbiro)
Merila za izbiro kandidatov se določijo z izobraževalnim programom.
Pri izbiri kandidatov se upoštevajo zlasti njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju ter znanja oziroma spretnosti, ki so pomembne za uspešno izobraževanje oziroma opravljanje določenega poklica.
V. VAJENCI
27. člen
(vajeniško razmerje)
Kdor se poklicno izobražuje pri delodajalcu in v poklicni šoli, je vajenec.
Vajeniško razmerje se sklene z učno pogodbo.
28. člen
(pogoji za sklenitev)
Učno pogodbo lahko sklene, kdor je uspešno končal osnovnošolsko izobraževanje ter z zdravniškim potrdilom izkaže, da je zdravstveno sposoben za poklic, za katerega se želi izobraževati.
Učno pogodbo lahko sklene tudi, kdor ni uspešno zaključil osnovnošolskega izobraževanja, je pa izpolnil osnovnošolsko obveznost in je zaključil prvi letnik nižje poklicne šole.
Mladoletnik lahko sklene učno pogodbo, če v to privolijo starši oziroma njegov zakoniti zastopnik.
Vajenec se lahko začne pri delodajalcu praktično usposabljati, ko dopolni 15 let.
29. člen
(pogoji za delodajalca)
Delodajalec lahko sklene učno pogodbo, če:
– ima ustrezne delovne prostore in opremo,
– njegovo poslovanje pretežno obsega dejavnost poklica, za katerega se vajenec izobražuje,
– ima mojstrski izpit oziroma ima zaposlenega delavca s takim izpitom.
Delovni prostori iz prve alinee prejšnjega odstavka se ne zahtevajo za dejavnosti, ki se po posebnih predpisih lahko opravljajo brez delavnic.
30. člen
(sestavine)
Učna pogodba obsega:
– priimek in ime, dan, mesec in leto rojstva, stalno bivališče vajenca in staršev oziroma drugega zakonitega zastopnika vajenca, če je vajenec mladoleten,
– šolsko izobrazbo vajenca,
– naziv, sedež in vrsto dejavnosti delodajalca, ki sklepa učno pogodbo,
– naziv poklica, za katerega se bo vajenec izobraževal,
– pričetek in trajanje izobraževanja vajenca,
– obseg praktične usposobljenosti in obseg znanj, ki jih mora delodajalec zagotoviti vajencu,
– časovno razporeditev in razčlenitev izobraževanja v času, predvidenem v izobraževalnem programu,
– ime delavca z ustrezno strokovno izobrazbo, ki je odgovoren za izobraževanje vajenca,
– obseg izobraževalnega dela v šoli,
– pogoje, pod katerimi se učna doba podaljšuje zaradi neizpolnjenih obveznosti vajenca v šoli,
– dolžnosti in pravice vajenca,
– dolžnosti delodajalca,
– mesečno nagrado, ki jo prejema vajenec ves čas izobraževanja, med počitnicami in bolezenskim dopustom v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo,
– obveznosti delodajalca v primeru, če razdre učno pogodbo v nasprotju z zakonom, ter v primeru, če vajenec razdre učno pogodbo zaradi neizpolnjenih dolžnosti delodajalca,
– obvezo, da delodajalec ne bo obremenjeval vajenca z deli, ki niso povezana z njegovim izobraževanjem.
31. člen
(dolžnosti delodajalca)
Dolžnosti delodajalca, ki sklene učno pogodbo, so zlasti:
– da vajencu omogoči izobraževanje za pridobitev poklicne izobrazbe,
– da skrbi, da bo vajenec redno obiskoval šolo in druge obvezne izobraževalne oblike,
– da vajencu poleg počitnic v skladu s tem zakonom omogoči še najmanj šest prostih delovnih dni za pripravo na zaključni izpit,
– da vajencu redno izplačuje dogovorjeno mesečno nagrado,
– da skrbi za varnost pri delu in za zdravje vajenca,
– da vajenca seznani s predpisi o varnosti pri delu,
– da skrbi za pravilne medsebojne odnose med delavci in vajenci,
– da izpolnjuje druge s pogodbo dogovorjene obveznosti.
Delodajalec lahko nalaga vajencu le tista dela, ki so določena v izobraževalnem programu.
32. člen
(dolžnosti vajenca)
Dolžnosti vajenca so zlasti:
– da redno izpolnjuje svoje učne obveznosti,
– da redno obiskuje pouk in druge obvezne izobraževalne oblike,
– da se pri izobraževanju ravna po navodilih delodajalca in šole,
– da varuje poslovno tajnost delodajalca,
– da se ravna po predpisih o varstvu pri delu.
33. člen
(obseg izobraževalnega dela vajenca)
Praktično in teoretično izobraževanje vajenca sme trajati skupno največ 8 ur dnevno, vendar tedensko ne sme presegati z zakonom in kolektivno pogodbo določene tedenske delovne obveznosti, zmanjšane za dve uri. Če traja splošno in strokovno-teoretično izobraževanje v dnevu 5 ur, isti dan ne sme biti praktičnega izobraževanja pri delodajalcu.
Če praktično izobraževanje traja strnjeno 4 ali več ur dnevno, mora biti vajencu zagotovljeno v tem času najmanj 30 minut odmora.
Vajencu, ki se izobražuje več kot devet mesecev, mora biti zagotovljeno najmanj 8 tednov počitnic v letu.
34. člen
(vmesni preizkus)
Vajenec opravlja enkrat v času vajeniškega razmerja vmesni preizkus praktične usposobljenosti pred strokovno komisijo pristojne zbornice.
Vsebino in način vmesnega preizkusa določi na predlog pristojne zbornice Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
35. člen
(pravice in obveznosti vajenca)
O dnevnem in tedenskem počitku, opravičenih plačanih odsotnostih z dela, posebnem varstvu mladine ter disciplinski in odškodninski odgovornosti delodajalca, s katerim ima sklenjeno učno pogodbo, se za vajenca smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
36. člen
(nagrada)
V času vajeniškega razmerja ima vajenec pravico do nagrade. Višina bruto nagrade se določi v odstotku od povprečne bruto plače v gospodarstvu Republike Slovenije in znaša najmanj:
---------------------------
  letnik               %
---------------------------
  prvi                10
  drugi               15
  tretji              20
  četrti              20
---------------------------
37. člen
(sprememba in odpoved pogodbe)
Učna pogodba se lahko spremeni na pobudo vsake od pogodbenih strank.
Delodajalec in vajenec lahko vsak čas sporazumno odpovesta učno pogodbo, če je tako določeno v pogodbi.
38. člen
(razdrtje pogodbe)
Vajenec lahko ob vsakem času na podlagi svoje zahteve enostransko razdre učno pogodbo.
Mladoletni vajenec lahko razdre učno pogodbo le s soglasjem staršev oziroma njegovega zakonitega zastopnika.
Delodajalec lahko razdre učno pogodbo:
– če je bila sklenjena na podlagi lažnih listin,
– če se vajenec brez opravičljivega razloga v osmih dneh ne vrne na učno mesto oziroma v šolo,
– če postane vajenec duševno ali telesno nesposoben za
izobraževanje za poklic,
– če bi po zdravnikovem mnenju strokovno izobraževanje ogrožalo vajenčevo življenje in zdravje,
– če vajenec trajno oboli za boleznijo, ki je po zdravnikovem mnenju nevarna drugim delavcem,
– če vajenec oboli za tako boleznijo, da po posebnih predpisih ne bi smel opravljati poklica, za katerega se izobražuje,
– če vajenec večkrat huje krši dolžnosti, ki so določene v 32. členu tega zakona,
– če je vajenec izključen iz šole.
Delodajalec mora svojo odločitev pisno utemeljiti.
Pogodba se razdre, če delodajalec ne izpolnjuje več pogojev za poklicno izobraževanje ali drugače ni več zmožen izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti.
39. člen
(prenehanje vajeniškega razmerja)
Vajeniško razmerje preneha:
– z iztekom pogodbeno določene učne dobe,
– ko vajenec opravi zaključni izpit,
– če se učna pogodba razdre.
40. člen
(podaljšanje vajeniškega razmerja)
Če se učna pogodba razdre zaradi nezmožnosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti delodajalca, se vajeniško razmerje vajencu podaljša do sklenitve nove učne pogodbe, vendar najdlje za eno leto.
Za čas iz prejšnjega odstavka prevzame obveznosti iz pogodbe pristojna zbornica. Zbornica omogoči sklenitev nove pogodbe z drugim delodajalcem.
Če vajenec v šoli ne napreduje, se mu učna pogodba podaljša, vendar najdlje za eno leto.
Če je vajenec izkoristil pravico do podaljšanja učne pogodbe in v šoli ne napreduje, se učna pogodba razdre.
41. člen
(zavarovalna doba)
V času trajanja vajeniškega razmerja ima vajenec pravice iz zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu z zakonom.
Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vajencev iz prvega odstavka tega člena plačujeta država in delodajalec, in sicer:
– država v celoti za prvi letnik in 50% za naslednje letnike,
– delodajalec razliko do polnega zneska prispevka.
42. člen
(smiselna uporaba drugih določil)
Določbe tega zakona, ki urejajo pravice in obveznosti dijakov srednjih šol, se primerno uporabljajo tudi za vajence, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.
Določbe tega zakona, ki urejajo pravice in obveznosti iz vajeniškega razmerja, se uporabljajo tudi za dijake in študente višje šole v strokovnem izobraževanju.
43. člen
(inšpekcija)
Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, ki urejajo vajeniško razmerje, opravlja inšpekcija, pristojna za delo.
Nadzor nad izpolnjevanjem pravic in obveznosti vajencev v zvezi z izobraževanjem opravlja inšpekcija, pristojna za šolstvo.
VI. DIJAKI SREDNJIH ŠOL TER ŠTUDENTI VIŠJIH ŠOL
44. člen
(dijak srednje šole)
Kdor se vpiše v nižjo oziroma srednjo poklicno šolo, v srednjo tehniško oziroma drugo srednjo strokovno šolo, je dijak.
45. člen
(študent višje šole)
Kdor se vpiše v višjo strokovno šolo, je študent višje šole (v nadaljnjem besedilu: študent).
46. člen
(vzporedno izobraževanje)
Dijak oziroma študent ima pravico, da se hkrati izobražuje po več izobraževalnih programih.
Če izobraževalne programe iz prejšnjega odstavka izvajata dve ali več šol, šole z dogovorom uskladijo način izpolnjevanja obveznosti dijaka na posamezni šoli.
47. člen
(prenehanje statusa dijaka in študenta)
Status dijaka oziroma študenta preneha:
– za dijaka oziroma študenta zaključnega letnika 30 dni po izteku šolskega leta,
– če se med izobraževanjem ne vpiše v naslednji letnik v predpisanih rokih,
– če se izpiše,
– če je bil izključen,
– če je sklenil delovno razmerje ali je pridobil status zasebnika ali samostojnega podjetnika.
48. člen
(podaljšanje statusa dijaka oziroma študenta)
Ne glede na določbi prve in druge alinee prejšnjega člena se lahko dijakom oziroma študentom vzporednega izobraževanja, perspektivnim in vrhunskim športnikom, dijakom oziroma študentom, ki ne napredujejo ali ne končajo izobraževanja zaradi starševstva, vojaških obveznosti, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin, motenj v razvoju ali zaradi bolezni, podaljša status dijaka oziroma študenta največ za dve leti.
O tem odloči ravnatelj šole.
49. člen
(hitrejše napredovanje)
Dijak oziroma študent lahko napreduje in dokonča izobraževanje v krajšem času, kot je predvideno z izobraževalnim programom. O tem odloči učiteljski oziroma predavateljski zbor šole.
50. člen
(prestop)
Dijak oziroma študent ima med izobraževanjem pravico prestopiti v drugo šolo. Ravnatelj šole, v katero želi dijak oziroma študent prestopiti, določi, katere obveznosti mora opraviti, da bi lahko nadaljeval izobraževanje, in roke, v katerih mora te obveznosti izpolniti.
Pred odločitvijo si mora ravnatelj pridobiti mnenje učiteljskega oziroma predavateljskega zbora.
51. člen
(ponavljanje)
Dijak oziroma študent, ki do konca šolskega leta ni opravil obveznosti iz izobraževalnega programa, lahko enkrat ponavlja letnik v istem izobraževalnem programu.
Dijak iz prejšnjega odstavka lahko v zaključnem letniku manjkajoče obveznosti opravi tudi z opravljanjem izpitov.
52. člen
(večkratno obiskovanje)
Ne glede na določbo prejšnjega člena ima dijak oziroma študent pravico večkrat obiskovati isti letnik, če zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov, določenih v 48. členu, ni izpolnil obveznosti iz izobraževalnega programa.
Ravnatelj šole lahko odloči, da dijak oziroma študent iz prejšnjega odstavka napreduje v naslednji letnik in mu določi pogoje, ki jih mora izpolniti.
53. člen
(prekinitev izobraževanja)
Dijaku oziroma študentu, ki je za več kot dve leti prekinil izobraževanje, ravnatelj določi pogoje za nadaljevanje in dokončanje izobraževanja, če se je izobraževalni program bistveno spremenil.
54. člen
(pohvale, nagrade in drugi vzgojni ukrepi)
Šola določi merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom in študentom.
55. člen
Za kršitev dolžnosti in za neizpolnjevanje obveznosti se po določbah tega zakona in splošnih aktov šole dijaku lahko izrečejo naslednji vzgojni ukrepi: opomin, ukor in izključitev iz šole.
Izključitev iz šole se lahko za najtežje kršitve dolžnosti oziroma za ponavljajoče se neizpolnjevanje obveznosti izreče tudi študentu, vendar največ za dve leti.
Podrobnejše določbe o odgovornostih dijakov in študentov, o postopku in načinu izrekanju ukrepov ter o šolskem redu predpiše minister.
56. člen
(posebne pravice dijakov in študentov)
Dijakom oziroma študentom, ki se vzporedno izobražujejo, perspektivnim in vrhunskim športnikom in dijakom oziroma študentom, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju, se lahko prilagodi opravljanje obveznosti iz izobraževalnega programa na način, ki ga določi minister.
57. člen
(zdravstveno varstvo)
Dijaki in študenti imajo pri praktičnem pouku ter na strokovnih ekskurzijah pravico do zdravstvenega zavarovanja in do zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni kot učenci in študenti v skladu z zakonom.
58. člen
(bivanje v dijaškem domu)
Dijak oziroma študent, ki izpolnjuje predpisane pogoje, ima pravico bivanja v dijaškem domu.
Pogoje in merila ter postopek sprejema v dijaški dom določi minister.
59. člen
(prehrana)
Šola za vse dijake oziroma študente organizira vsaj en obrok hrane dnevno.
60. člen
(sodno varstvo pravic)
Zoper dokončno odločitev pristojnega organa o pridobitvi oziroma izgubi statusa dijaka oziroma študenta se lahko sproži upravni spor.
61. člen
(skupnost dijakov)
Dijaki oziroma študenti lahko organizirajo skupnost dijakov oziroma študentov (v nadaljnjem besedilu: skupnost). Skupnost deluje na ravni šole in v oddelkih.
Skupnost vodi odbor, v katerem so predstavniki vseh oddelčnih skupnosti.
Skupnost organizira obšolsko življenje in delo in obravnava vprašanja, povezana z vzgojno-izobraževalnim oziroma študijskim delom in upravljanjem ter daje organom šole svoje predloge.
Dijaki oziroma študenti se lahko povezujejo v združenja dijakov oziroma študentov.
VII. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
62. člen
(odrasli)
Kdor je zaposlen ali ima status brezposelnega ali mu preneha status dijaka oziroma študenta ali kdor ni zaključil osnovnošolskega izobraževanja ali je star 16 let ali več, se lahko poklicno izobražuje kot odrasli.
63. člen
(izobraževalni programi za odrasle)
Odrasli se izobražujejo po izobraževalnih programih za mladino, s prilagojeno organizacijo, časovno razporeditvijo izobraževanja ter prilagojenim preverjanjem, ocenjevanjem znanja in napredovanjem, po posebnih izobraževalnih programih za odrasle ali po delih izobraževalnih programov.
Šole, drugi zavodi in enote, ki izvajajo izobraževanje odraslih, v skladu z navodili ministra prilagajajo izobraževalne programe posameznemu udeležencu izobraževanja, pri čemer upoštevajo predhodno pridobljena znanja, ki jih odrasli dokaže z javno listino oziroma pri preizkusu znanja.
64. člen
(doseganje enakovrednega izobrazbenega standarda)
Programi iz prejšnjega člena morajo za posamezno stopnjo izobrazbe oziroma za posamezni poklic zagotavljati enak izobrazbeni standard, kakršnega določajo izobraževalni programi za mladino.
Za odrasle se uporabljajo izpitni katalogi za zaključne izpite, ki veljajo za mladino.
65. člen
(priprava na mojstrski izpit)
Kot izobraževanje odraslih se organizira tudi priprava na mojstrski izpit.
66. člen
(pravice in dolžnosti v izobraževanju)
Za odrasle se glede statusa, pravic in dolžnosti ter vodenje dokumentacije in evidenc uporablja zakon, ki ureja izobraževanje odraslih.
67. člen
(napotilo na izobraževanje)
Delavci, ki jih na izobraževanje napoti delodajalec, imajo pravico do odsotnosti z dela v času izobraževanja in v času opravljanja izpitov, do povračil stroškov v zvezi z izobraževanjem ter druge pravice in obveznosti, določene z zakonom, izvršilnim predpisom, kolektivno pogodbo ter pogodbo o izobraževanju.
VIII. IZOBRAŽEVALNO DELO
1. Obseg in organizacija
68. člen
(obremenitev)
Organizirano izobraževalno delo obsega:
– pouk oziroma predavanja splošnoizobraževalnih in
strokovnoteoretičnih predmetov ter vaje, (v nadaljnjem besedilu: teoretični pouk),
– praktični pouk,
– interesne dejavnosti,
– strokovne ekskurzije,
– delovno prakso,
– seminarje in drugo samostojno študijsko delo za študente.
Teoretični pouk za dijake lahko obsega brez športne vzgoje največ 30 ur tedensko, obseg vseh oblik izobraževalnega dela pa ne sme presegati 36 ur tedensko.
Teoretični pouk in seminarji za študente lahko obsegajo največ 25 ur tedensko, obseg vseh oblik izobraževalnega dela pa ne sme presegati 35 ur tedensko.
69. člen
(šolsko oziroma študijsko leto)
Šolsko oziroma študijsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto.
Organizirano izobraževalno delo za dijake in študente traja največ 42 tednov v šolskem oziroma v študijskem letu.
Razporeditev pouka, pouka proste dneve in trajanje ter razporeditev šolskih počitnic določi minister s šolskim koledarjem.
70. člen
(letni delovni načrt)
Izobraževalno delo se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje:
– obseg in razporeditev pouka in drugih oblik izobraževalnega dela po predmetniku,
– načrt vpisa,
– razporeditev dijakov oziroma študentov v letnike, oddelke in skupine,
– roke za opravljanje izpitov,
– strokovno izpopolnjevanje učiteljev, svetovalnih in strokovnih delavcev,
– sodelovanje z drugimi šolami, z delodajalci, zbornicami, društvi in združenji in
– druge naloge.
Ob sprejemanju letnega delovnega načrta se posebej preveri finančna izvedljivost načrta.
Šola lahko v letnem delovnem načrtu za dijake, ki to želijo, v soglasju z njihovimi starši, predvidi organizirano izobraževalno delo, ki ni sestavina predmetnika.
Šola mora dijakom in staršem v posebni publikaciji predstaviti pravice in dolžnosti dijakov ter značilnosti izobraževalnega programa in organizacijo dela šole.
Obvezne dele publikacije iz prejšnjega odstavka določi minister.
Šola vodi šolsko kroniko.
71. člen
(prilagajanje izobraževalnih programov)
Šola dijakom in študentom s posebnimi potrebami prilagodi izvajanje in trajanje izobraževalnega programa.
Šola dijakom in študentom s posebnimi potrebami zagotavlja v skladu z normativi in standardi dodatno pomoč, zagotavlja uporabo potrebne dodatne opreme in oblikuje manj številčne oddelke.
2. Preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje
72. člen
(preverjanje in ocenjevanje)
S preverjanjem in ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost dijakov in študentov pri doseganju standardov znanj, določenih s katalogi, oziroma izpolnjevanje obveznosti, določenih z izobraževalnim programom.
73. člen
(načini)
Znanje se preverja in ocenjuje pri posameznih predmetih oziroma drugih sestavinah izobraževalnega programa, in sicer pisno oziroma ustno ali pri izpitu, z vajami, s seminarskimi nalogami oziroma z izdelki, nastopi in na druge načine.
Učitelj dijakom omogoči sodelovanje pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja znanja.
Dijak oziroma študent mora biti z oceno pri ustnem preverjanju znanja seznanjen takoj, ocenjeno pisno nalogo pa mu je treba vrniti v vpogled.
Dijaku se ob koncu pouka v šolskem letu oceni tudi doseženi splošni učni uspeh.
Znanje študentov se preverja in ocenjuje z izpiti, vajami in seminarskimi nalogami.
74. člen
(napredovanje)
Dijak oziroma študent napreduje v naslednji letnik, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen iz vseh predmetov in je opravil vse obveznosti, ki jih določa izobraževalni program.
Dijak, ki je ob koncu pouka negativno ocenjen iz največ treh predmetov, ima pravico opravljati popravne izpite.
Študent ima v šolskem letu pravico trikrat opravljati izpit iz istega predmeta.
75. člen
(podzakonski predpis, ocenjevanje, evidence, javne listine)
Minister podrobneje predpiše način in postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ter obliko in vsebino javnih listin o končanem izobraževanju.
Minister predpiše izpitni red, s katerim podrobneje določi postopek, način in pogoje za opravljanje zaključnih izpitov ter sestavo izpitnih komisij. V postopku priprave sodeluje s pristojno zbornico.
Praktični del zaključnih izpitov za vajence in mojstrski izpit se opravljata v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.
76. člen
(pravica do ugovora)
Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala, študent pa v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z oceno pri izpitu, predloži ravnatelju šole ugovor zoper oceno. Ravnatelj mora v treh dneh imenovati komisijo, ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje dijaka oziroma študenta. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v šoli.
Dijak lahko v treh dneh po seznanitvi z oceno pri zaključnem izpitu predloži ravnatelju šole obrazložen ugovor zaradi kršitve predpisanega postopka pri opravljanju izpita oziroma ugovor na oceno, če je prišlo do pisne oziroma računske napake pri pisnem delu izpita. Ravnatelj mora v treh dneh s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, imenuje komisijo, ki ponovno oceni znanje dijaka.
Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.
77. člen
(pravica do ugovora pri mojstrskem izpitu)
Ugovor zoper postopek pri mojstrskem izpitu se v treh dneh po končanem izpitu predloži komisiji za ugovore, ki jo imenuje minister, pristojen za področje dejavnosti, za katero se opravlja mojstrski oziroma njemu ustrezni izpit.
Komisija za ugovore mora v treh dneh s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, minister, pristojen za področje dejavnosti, za katero se opravlja mojstrski oziroma njemu ustrezni izpit, imenuje komisijo, ki ponovno oceni znanje kandidata.
Odločitvi komisij sta dokončni.
Pogoje in način uveljavljanja ugovora zoper postopek pri mojstrskem izpitu določi v skladu z zakonom, ki ureja področje obrti, minister, pristojen za obrt, v soglasju z ministri, pristojnimi za dejavnosti, za katere se opravlja mojstrski oziroma njemu ustrezni izpit.
78. člen
(omejitev opravljanja izpitov)
Zaključni izpiti se lahko opravljajo največ trikrat v letu.
IX. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
79. člen
(seznami evidenc z osebnimi podatki)
Šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki dijakov in študentov:
1. evidenco prijavljenih kandidatov za vpis,
2. evidenco vpisanih ter evidenco vpisanih po letnikih, oddelkih in skupinah v redovalnicah,
3. osebni list, ki se vodi za vsakega vpisanega od vključitve do končanja izobraževanja oziroma do izpisa,
4. matično knjigo, ki obsega splošne podatke o vpisanih, o poteku njihovega izobraževanja od vključitve do končanja izobraževanja oziroma do izpisa,
5. evidenco podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih vpisanih,
6. zapisnike sej izpitnega odbora za zaključni izpit,
7. zapisnike zaključnih izpitov,
8. poročilo o zaključnem izpitu,
9. zapisnike o izpitih, ki obsegajo prijavo k izpitu, potek izpita in doseženo oceno,
10. evidenco o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba,
11. evidenco odraslih, ki se izobražujejo, in evidenco odraslih, ki opravljajo izpite,
12. evidenco o preverjanju in ocenjevanju znanja,
13. evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju.
Dijaški domovi vodijo evidence in dokumentacijo iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka in podatke o premoženjskem stanju za dijake, ki pri plačilu oskrbnine uveljavljajo olajšavo.
Evidence 1. do 4., 6. do 9. ter 11. do 13. točke prvega odstavka tega člena obsegajo: ime in priimek dijaka oziroma študenta, spol, datum, kraj, občino in državo rojstva, stalno in začasno bivališče ter predhodno pridobljeno izobrazbo.
Evidenca iz 3. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena obsega še: podatke o splošnem učnem uspehu, o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju izobraževanja.
Evidenca iz 5. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena obsega še podatke o: gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih dijaka, ki se nanašajo na telesno višino, voluminoznost telesa, hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa, fizična vzdržljivost trupa, gibljivost, mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok, sprintersko hitrost in vzdržljivost v submaksimalnem kontinuiranem naprezanju.
Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko zbirajo s soglasjem dijaka.
Evidenca iz 10. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena obsega še:
– družinsko in socialno anamnezo,
– razvojno anamnezo,
– diagnostične postopke,
– postopke strokovne pomoči,
– strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.
Osebne podatke iz 10. točke prvega odstavka tega člena lahko svetovalna služba zbira v soglasju z dijakom, starši oziroma skrbniki dijakov. Če je dijak v družini ogrožen in ga je treba zavarovati, zadostuje soglasje dijaka.
Svetovalni delavci so dolžni podatke iz 10. točke prvega odstavka tega člena varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela.
Podrobnejše določbe o vsebini evidenc in dokumentacije iz tega člena določi minister.
80. člen
(uporaba evidenc)
Osebni podatki vpisanih iz evidenc iz prejšnjega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe šole, dijaških domov, ministrstva, pristojnega za šolstvo, in pristojne zbornice, v drugih primerih pa le v skladu s posebnimi predpisi.
Pri izdelavi statističnih in drugih analiz se smejo osebni podatki uporabiti in objaviti tako, da ni razvidna identiteta vpisanega.
81. člen
(shranjevanje evidenc)
Evidence iz 79. člena tega zakona se trajno hranijo v skladu s posebnimi predpisi, če ni v tem zakonu drugače določeno.
82. člen
(dokumentacija)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki. Dokumenti o predhodni izobrazbi se po končanem vpisnem postopku vrnejo vpisanemu.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
83. člen
(postopnost uvajanja)
Izobraževalni programi po tem zakonu se postopno uvajajo tako, da bodo uvedeni za vse, ki se bodo vključili v prvi letnik poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja v šolskem letu 1998/99.
Odločitve o poklicih, za katere se pripravljajo izobraževalni programi iz prejšnjega odstavka, morajo biti sprejete najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Dokler ne bo določena nomenklatura poklicev, za katere se pripravljajo izobraževalni programi poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja po tem zakonu, se uporab- ljajo kot podlaga za pripravo izobraževalnih programov dosedanji predpisi.
Dokler se ne pričnejo izvajati novi programi osnovne šole, se lahko ne glede na določbo 18. člena zakona, vpiše v nižjo poklicno šolo, kdor je uspešno končal najmanj šesti razred osnovne šole po programu, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.
84. člen
(pravice dijakov)
Dijaki, ki so se do uveljavitve tega zakona vpisali v vzgojno-izobraževalne programe po zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89), imajo pravico, da nadaljujejo in končajo izobraževanje po teh programih, vendar najpozneje v roku, določenem za njihovo izvedbo, podaljšanem za dve leti.
85. člen
(izpolnjevanje pogojev za vpis)
Ne glede na določbe 19. do 22. člena tega zakona se v izobraževanje po posameznih programih lahko vključijo osebe, ki so končale izobraževanje po zakonu o usmerjenem izobraževanju, in sicer:
– v program za pridobitev srednje poklicne in srednje strokovne izobrazbe, kdor je uspešno zaključil izobraževanje po skrajšanem programu srednjega izobraževanja,
– v program priprave za opravljanje mojstrskega izpita, kdor je uspešno končal triletni program srednjega izobraževanja,
– v poklicni tečaj, kdor je uspešno zaključil izobraževanje po programih srednjega izobraževanja: naravoslovno-matematična tehnologija, naravoslovno-matematična dejavnost, splošno-kulturni, družboslovno-jezikovna dejavnost, družboslovni in kulturni, učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, pedagoški, predšolska vzgoja,
– v program višjega strokovnega izobraževanja, kdor je uspešno zaključil izobraževanje po štiriletnem programu srednjega izobraževanja ali po nadaljevalnem programu srednjega izobraževanja.
86. člen
(evidenca o maturi)
Poleg evidenc iz 79. člena šole vodijo za dijake, ki imajo pravico opravljati maturo po dosedanjih predpisih, tudi po uveljavitvi tega zakona evidenco o maturi v skladu z zakonom.
87. člen
(komisija za ugovor)
Minister, pristojen za področje dejavnosti, za katero se opravlja izpit iz 3. člena zakona, imenuje komisijo iz prvega odstavka 77. člena tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
88. člen
(mojstrski izpit)
Delodajalci, ki do dneva uveljavitve tega zakona niso opravili mojstrskega izpita, opravljajo pa svojo dejavnost več kot pet let, lahko sklepajo učne pogodbe, če si predhodno pridobijo pedagoško-andragoško izobrazbo po posebnem programu, ki ga predpiše minister.
Minister predpiše program iz prejšnjega odstavka v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
89. člen
(zavarovalna doba)
Do sprejema zakona iz prvega odstavka 41. člena tega zakona se vajencu šteje učna doba v zavarovalno dobo tako, da se 12 mesecev vajeniškega razmerja šteje za 6 mesecev zavarovalne dobe.
Osnova za plačevanje prispevkov iz drugega odstavka 41. člena tega zakona je mesečna nagrada vajenca, povečana za davke in prispevke po stopnji iz 43. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96).
Osnova za plačevanje prispevkov iz drugega odstavka 41. člena ne more biti nižja od zneska zajamčene plače.
90. člen
(podzakonski predpisi)
Podzakonski predpisi iz tega zakona se sprejmejo najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
Do sprejema predpisov, določenih s tem zakonom, se uporabljajo izvršilni predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, če niso v nasprotju s tem zakonom, in sicer:
– pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81, 29/85, 10/88 in 6/90),
– pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81, 6/85, 6/90 in RS, št. 9/91-I, 7/92, 10/93 in 5/94),
– pravilnik o šolskem koledarju za srednje izobraževanje (Uradni list RS, št. 22/90 in 24/91),
– pravilnik o pedagoški dokumentaciji in evidencah v srednjem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81, 10/88 in 6/90).
91. člen
(prenehanje pristojnosti strokovnega sveta)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje za področje poklicnega izobraževanja (zakon o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, Uradni list SRS, št. 1/80, 25/89 in 32/89).
92. člen
(prenehanje veljavnosti zakona o usmerjenem izobraževanju)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89).
93. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 602-12/94-1/3
Ljubljana, dne 6. februarja 1996.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.