Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/1996 z dne 12. 2. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/1996 z dne 12. 2. 1996

Kazalo

411. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote R7 del KS Ribnica v Občini Ribnica, stran 649.

Na podlagi 21. člena statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 44/95) in 25., 39. ter 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 11. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) je občinski svet na seji dne 9. 11. 1995 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote R7 del KS Ribnica v Občini Ribnica
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje planske celote R7 v občini Ribnica, ki jih je izdelal POPULUS Podjetje za prostorski inženiring, d.d., iz Ljubljane, v decembru 1994, pod št. projekta 09/94 in dopolnil na osnovi pripomb iz javne razgrnitve.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986–1990.
3. člen
Meje ureditvenih območij in morfoloških enot so razvidne iz grafičnih prilog preglednega topografskega in katastrskega načrta v M 1:5000.
4. člen
Predmet obdelave so naslednja ureditvena območja:
----------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka        Naziv       Površina     Namembnost                    Prostorsko
ureditvenega  območja         v ha                                   izvedbeni
območja                                                              akt
----------------------------------------------------------------------------------------
R7/C1         Ribnica         7,02    centralne dejavnosti           PUP
R7/C2         Ribnica         3,06    centralne dejavnosti           PUP do sprejetja ZN
R7/C3         Ribnica         3,50    centralne dejavnosti in 
                                      stanovanja                     PUP
R7/C4         Ribnica         0,19    centralne dejavnosti           PUP
R7/C5         Ribnica         2,52    centralne dejavnosti           PUP
R7/C6 (del)   Ribnica         3,55    centralne dejavnosti           PUP do sprejetja UN
R7/C6 (del)   Ribnica         2,79    centralne dejavnostiP          UP do sprejetja ZN
R7/C7         Ribnica         0,58    centralne dejavnosti           PUP
R7/I1         Ribnica        38,01    industrija                     PUP do sprejetja ZN
R7/I2         Ribnica        36,53    industrija                     PUP
R7/I3         Ribnica         4,31    industrija                     PUP
R7/K1         Ribnica         8,49    kmetijstvo                     PUP
R7/O1         Ribnica         2,00    obrt in stanovanja             PUP
R7/O2         Ribnica         8,06    obrt                           PUP
R7/O3         Ribnica         4,24    obrt                           ZN
R7/O4         Ribnica         9,68    obrt                           PUP do sprejetja ZN
R7/O5         Ribnica         9,87    obrt                           PUP
R7/P1         Ribnica         2,40    prometna                       PUP
R7/R1         Ribnica         5,33    rekreacija                     PUP
R7/S1         Gornje Lepovče  8,81    stanovanjska                   PUP
R7/S2         Mlake           6,88    stanovanjska                   PUP
R7/S3         Ribnica         3,36    stanovanjska                   PUP
R7/S4         Ribnica         7,94    stanovanjska                   PUP
R7/S5         Ribnica         4,35    stanovanjska                   PUP
R7/S6         Ribnica         6,88    stanovanjska                   PUP
R7/S7         Ribnica         3,63    stanovanjska                   ZN
R7/S8         Ribnica        13,20    stanovanjska                   PUP
R7/S9         Ribnica         4,04    stanovanjska                   PUP do sprejetja ZN
R7/S10        Ribnica         3,13    stanovanjska                   PUP
R7/S11        Ribnica        45,56    stanovanjska                   ZN
R7/S12        Ribnica         5,49    stanovanjsko poslovna          PUP do sprejetja ZN
R7/S13        Ribnica         2,33    stanovanjska                   PUP
R7/S14        Ribnica         1,08    stanovanjska                   PUP
R7/S15        Ribnica         3,14    stanovanjska                   PUP
R7/V1         Ribnica         2,44    voda in površine ob vodi       PUP do sprejetja UN
R7/Z1         Ribnica         6,61    zelene površine                PUP do sprejetja UN
R7/Z2         Ribnica         1,76    zelene površine                PUP
----------------------------------------------------------------------------------------
5. člen
Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
I. Uvodne določbe
II. Splošne določbe
III. Funkcijo območja
IV. Splošna merila in pogoji za urbanistično urejanje
V. Merila in pogoje za oblikovanje pri posegih v prostor
VI. Merila in pogoji za urejanje prometa in sistema zvez
VII. Merila in pogoje za kumunalno in energetsko opremljanje
VIII. Merila in pogoje za druge posege, ki trajno spremenijo porstor
IX. Merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine in drugih dobrin splošnega pomena
X. Varovanje kvalitete življenjskega okolja
XI. Merila in pogoji za potrebe obrambe države
XII. Prehodne in končne določbe.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
6. člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje:
ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA
Analiza obstoječega stanja M 1: 5000
Katalog obstoječih tipov pozidave
PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI
1.Tekstualni del:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
– priložena soglasja pristojnih organov in organizacij
– katalog prostorskih ureditvenih pogojev z obrazložitvijo.
2. Grafični del:
– prikaz načinov urejanja v merilu 1:5000
– prikaz razmejitev (ureditvenih območij in morfoloških enot) za posege v prostor na preglednem topografskem načrtu v merilu 1:5000
– prikaz razmejitev (ureditvenih območij in morfoloških enot) za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000
– prikaz razmejitev morfoloških enot za posege v prostor na območju naselij v merilu 1:1000.
7. člen
Katalog PUP in grafične priloge so sestavni del tega odloka.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
8. člen
Na obravnavanem območju Občine Ribnica se pojavljajo različne prevladujoče funkcije. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor. Za ohranjanje krajinske identitete prostora bomo varovali obstoječe zelene površine v kmetijski rabi in gozd. V že sedaj intenzivno pozidanih območjih so možne le dopolnilne gradnje. Za zadovoljevanje potreb po novogradnjah bomo usmerjali pretežni del na nepozidana stavbna zemljišča. Posegi v ta prostor so podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter načinu bivanja avtohtonega prebivalstva.
Glede na pretežno namembnost prostora se s prostorskimi ureditvenimi pogoji in s tem odlokom celotno območje obravnava kot:
– UREDITVENA OBMOČJA NAMENJENA POZIDAVI:
Kategorizacija morfoloških enot je bila narejena po naslednjem nomenklaturnem ključu:
1. Stanovanjska območja - pozidava z večstanovanjskimi hišami (bloki)
2. Stanovanjska območja - pozidava z enodružinskimi individualnimi hišami
3. Območje centralnih dejavnosti - šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo
4. Območje s poslovno namembnostjo
5. Območje proizvodne dejavnosti
6. Območje namenjeno drobnemu gospodarstvu
7. Območje komunalnih dejavnosti
8. Javne površine - parki, športna igrišča itd.
9. Pretežno kmetijske površine
10. Pretežno gozdne površine
11. Ostalo
Glede na tip, ločimo naslednje morfološke enote:
A) zazidava s prostostoječimi objekti
B) strnjena zazidava
C) razpršena gradnja
E) zazidava z enoetažnimi ali večetažnimi stavbami, v katerih se vrši proizvodnja
F) zazidava s tehnološkimi objekti in napravami za procesno proizvodnjo
G) odprte površine ali površine delno pokrite s pomožnimi ali začasnimi objekti (deponije, skladišča na prostem, pokopališče itd.)
– Ureditvena območja namenjena kmetijstvu: K
– Ureditvena območja vodotokov: V
IV. SPLOŠNA MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO UREJANJE
9. člen
Splošna merila in pogoji se nanašajo na vse tiste posege v prostor, za katere je predviden upravni postopek:
– po 50. členu ZUN, za posege, za katere mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje
– po 51. členu ZUN, za posege, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadošča priglasitev del pri pristojnem občinskem upravnem organu.
10. člen
Splošna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja obravnavanih prostorskih celot, razen če ni s posebnimi merili in pogoji za posamezno ureditveno območje ali ureditveno enoto drugače določeno.
Za vse posege v prostor, za katere je po ZUN potrebno dobiti lokacijsko dovoljenje ter za legalizacijo nedovoljenih gradenj objektov in naprav, je po tem odloku potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo.
11. člen
V območju kmetijskih površin so dovoljeni:
– kmetijski prostorski ureditveni posegi
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti
– ureditev športno-rekreacijskih in poljskih poti
12. člen
V območju gozdnih površin so dovoljeni:
– gozdnogospodarski ureditveni posegi
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno gozdnogospodarski dejavnosti
– gradnja in ureditev gozdnih cest in športno-rekreacijskih poti.
13. člen
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, ki so grafično prikazani, so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja stanovanjskih objektov (v stanovanjskih objektih je dovoljeno opravljanje mirne poslovne dejavnosti kot npr.: pisarna, frizer, šiviljstvo, prenočišča za goste ipd.)
– novogradnja stanovanjskih objektov s poslovno dejavnostjo v pritličju (servisna, storitvena dejavnost, proizvodna dejavnost, ki je ekološko neoporečna in ne povzroča prekomerne emisije hrupa)
– novogradnja delavnic za ekološko neoporečne dejavnosti
– novogradnja objektov za poslovno dejavnost (servisna, storitvena dejavnost, turizem)
– novogradnja objektov za proizvodno dejavnost
– novogradnja objektov namenjenih drobnemu gospodarstvu
– novogradnja objektov za centralne dejavnosti (šole, vrtci, zdravstveni domovi...)
– spreminjanje namembnosti objektov
– dozidave, nadzidave, vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije
– postavitev pomožnih in začasnih objektov
– odstranitev obstoječih objektov.
Odstranitve objektov, ki so dediščina ali spomeniki, niso dopustne.
V katalogu prostorskih ureditvenih pogojev je za vsako morfološko enoto posebej določeno, kateri od naštetih posegov so dovoljeni. Za te posege soglasje sosedov ni potrebno. Za posege, ki v katalogu za določeno morfološko enoto niso našteti, velja, da znotraj te morfološke enote praviloma niso dovoljeni. Za vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije velja, da so dovoljeni na vseh objektih.
Upravni organ pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje (npr.: za vse naknadno predvidene posege v prostor, ki so zaradi utemeljenih razlogov v neskladju s prostorsko ureditvenimi pogoji, predpisanimi v tem odloku)
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora,
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot lokacijska presoja za izdelavo lokacijske dokumentacije. V vseh zgoraj navedenih primerih je potrebno pridobiti soglasje lastnikov sosednjih parcel.
14. člen
V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom se dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela na tistih komunalnih in infrastrukturnih objektih in napravah, ki so predvideni s srednjeročnim družbenim planom oziroma v občinskih programih, programu krajevne skupnosti in sklada stavbnih zemljišč ter na pobudo posameznih investitorjev.
15. člen
V ureditvenih območjih, ki se začasno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, novogradnje niso dovoljene. Dovoljeni so le tisti posegi v prostor, ki niso v nasprotju z določbami srednjeročnega družbenega plana in ne ovirajo njegovega izvajanja in tistih, ki ne bodo ovirali izvajanja rešitev predvidenega prostorskega izvedbenega načrta, in ki upoštevajo merila in pogoje tega odloka.
V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PRI POSEGIH V PROSTOR
16. člen
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
1. velikost funkcionalnega zemljišča
2. lego objektov
3. dovozi in dostopi
4. oblikovanje objektov
5. dozidave in nadzidave
6. spreminjanje namembnosti objektov
7. pomožni in začasni objekti
8. vzdrževalna dela
9. urejanje okolice
10. urejanje kmetijskih zemljišč
11. urejanje gozdnih površin
12. vodnogospodarske ureditve.
17. člen
1. Velikost funkcionalnega zemljišča
Funkcionalno zemljišče je del gradbene parcele, na kateri stoji oziroma je predviden objekt ali naprava, in ki je potrebno za njeno normalno rabo.
Funkcionalno zemljišče mora imeti obliko in velikost prilagojeno potrebam objekta in njegove dejavnosti, z upoštevanjem naravnih možnosti.
Funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte in naprave določi za urejanje prostora pristojni upravni organ na zahtevo lastnika oziroma uporabnika, na podlagi lokacijske dokumentacije.
Za stanovanjske objekte naj velikost posamičnega funkcionalnega zemljišča ne odstopa od velikosti okoliških funkcionalnih zemljišč. Za prostostoječe stanovanjske objekte naj ta površina ne presega 800m2.
Za kmetijske objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi ob upoštevanju lege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja kmetijske proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije.
Za objete, ki so namenjeni izključno opravljanju obrtnih dejavnosti, se velikost funkcionalnega zemljišča določa na osnovi dejavnosti v objektu ter ob smiselnem upoštevanju tistih meril, ki veljajo tudi za določitev funkcionalnega zemljišča za kmetijske objekte.
Za vse objekte velja, da, kolikor je dejansko funkcionalno zemljišče manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi zgoraj navedenih meril, se upošteva dejanska površina parcele.
Na vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost.
18. člen
2. Lega objektov
Novozgrajeni objekti se morajo obstoječim objektom v morfološki enoti prilagoditi z gradbeno linijo. V območjih, kjer sistem pozidave ni enoten in gradbena linija ni izrazita, morajo biti odmiki od javnih cest usklajeni z zakonom o javnih cestah, oziroma prilagojeni zahtevam upravljalca cest. Novozgrajeni objekti, nadomestne gradnje, dozidani deli stavb ter pomožni in začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje, da ne ovirajo rabe zemljišča in ne zmanjšujejo osončenja sosednjih objektov. Minimalni odmik od parcelne meje je 4m. Za odmik, ki je manjši od 4m, si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. Za odmik, ki je manjši od 4m v območju strnjene pozidave, soglasje lastnika sosednje parcele ni potrebno.
Smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zazidavo, oziroma ambientalno ureditvijo gruče okoliških hiš.
19. člen
3. Dovozi, dostopi in parkiranje
Do vsake parcele mora biti urejen dostop preko odmerjene in kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti. Dovoz preko zasebnih zemljišč se dovoli le pod pogojem vknjiženja služnostne pravice pri pristojnem sodišču.
Za priključitev na javno cesto naj se uporabljajo obstoječi priključki. Kolikor to ni možno, morajo biti vsi dovozi in priključki za posamezno funkcionalno enoto vezani na stransko cesto, ki se priključi na javno cesto.
Za stanovanjske objekte je potrebno na njihovem funkcionalnem zemljišču predvideti vsaj po eno parkirno mesto na vsako stanovanjsko enoto. Pri novogradnjah ali spremembah namembnosti v prostore za delavnice, objekte za proizvodne dejavnosti, drobno gospodarstvo ali družbene dejavnosti je potrebno v sklopu funkcionalnega zemljišča objektov predvideti zadostno število parkirnih mest.
20. člen
4. Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
Pogoji za oblikovanje objektov so podrobneje predpisani v katalogu morfoloških enot, splošne usmeritve pa so naslednje:
4.1. Novogradnje
4.1.1. Prostostoječe stnovanjske hiše:
– tloris: razmerje stranic 1:1 do 1:1,5, okvirna dimenzija 10 × 10m do 8 × 12m
– po višini naj se objekti prilagajajo sosednjim objektom
– kolikor višina objektov za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja:
max. dovoljena višina je P+1+(M), pri čemer je kolenčni zid visok max. 40cm. Pri pritličnih objektih z izkoriščeno mansardo je dopustna večja višina kolenčnega zidu, če v katalogu morfoloških enot to ni drugače določeno
– višina notranjega tlaka pri vhodu sme biti max. 30 cm nad zunanjim tlakom pri nepodkletenih objektih, in max. 1,40m nad zunanjim tlakom pri objektih, ki so podkleteni
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine prilagojen sosednjim objektom, odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina ali strešna okna v ravnini strešine
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja:
kritina sme biti opečna ali po strukturi podobna opečni, temne barve. Valovita salonitna kritina ni dovoljena
4.1.2. Dopolnilne gradnje v strnjeni obcestni pozidavi:
– tloris naj se po dolžini in širini prilagaja sosednjim objektom
– po višini naj se objekti prilagajajo sosednjim objektom
– max. dovoljena višina je P+1+M
– višina notranjega tlaka pri vhodu sme biti max. 30 cm nad zunanjim tlakom pri nepodkletenih objektih, in max. 1,40m nad zunanjim tlakom pri objektih, ki so podkleteni
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno s cesto, naklon strešine prilagojen sosednjim objektom (praviloma 38°–45°) odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja:
kritina sme biti opečna ali po strukturi podobna opečni, temne barve. Valovita salonitna kritina ni dovoljena
4.1.3. Stanovanjski bloki:
– max. dovoljena višina P+4
4.1.4. Objekti namenjeni proizvodnji in drobnemu gospodarstvu
– tloris: razmerje med osnovnima stranicama 1:1,5 ali več, dolžina krajše stranice praviloma ne sme biti večja od 10m
– velikost objekta je odvisna od njegove funkcije
– višina: P+(M) ali P+1
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine prilagajati okoliškim objektom, odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina
4.2. Nadomestne gradnje:
Nadomestni objekt se mora graditi na lokaciji prvotnega objekta. Izjemoma je dovoljeno postaviti nadomestni objekt tik ob stari stavbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za novi objekt oziroma en mesec po selitvi v novi objekt. Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vključi v bremenskem listu zemljiško knjižnega vložka pri katerem je nepremičnina napisana.
Do preselitve nadomestnega objekta na novo zemljišče lahko pride v naslednjih primerih:
– ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali požarne varnosti ter sanitarno higienskih pogojev
– ko ima selitev objekta za cilj pridobiti površine za gradnjo in razvoj infrastrukturnih ali komunalnih objektov in naprav oziroma objektov javnega pomena.
Dopustna je ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso z enotno streho. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov ni dopustno.
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitektonske in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter ohranjati kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.
4.3. Legalizacija objektov zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja
Legalizacija je možna samo na osnovi lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
21. člen
5. Dozidave in nadzidave
Dozidave in nadzidave stavb so dovoljene, kolikor v katalogu za posamezno morfološko enoto ni drugače navedeno. Za dozidane in nadzidane dele stavb se smiselno uporabljajo ista oblikovalska določila kot za novogradnje. Dozidani ali nadzidani del se mora z obstoječim objektom povezati v enotno stavbno maso z enotno streho, ter se po oblikovanju in materialu ne sme bistveno razlikovati od prvotnega dela objekta. Dozidave z ravno streho niso dopustne.
22. člen
6. Spreminjanje namembnosti objektov
Dovoljeno je spreminjati namembnost obstoječih objektov skladno z namembnostjo, ki je dovoljena tudi za novogradnje v posamezni morfološki enoti.
23. člen
7. Pomožni in začasni objekti
7.1. Pomožni objekti:
Na območjih, ki jih ureja ta odlok, je možna gradnja pomožnih objektov v skladu z:
– 51. členom ZUN (Uradni list SRS, št. 18/84)
– z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih
– podrobneje so merila in pogoji opisani v katalogu morfoloških enot
7.2. Začasni objekti in naprave:
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko in turistično ponudbo ali občasne prireditve se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeročnem obdobju ni predviden trajni poseg v prostor, na osnovi lokacijskega dovoljenja. Po odstranitvi začasnega objekta je na tem mestu potrebno vzpostaviti prvotno stanje.
24. člen
8. Vzdrževalna dela
Za vse objekte so dovoljena vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije. Pri objektih v območju starega mestnega jedra je potrebno upoštevati smernice ZVNKD.
25. člen
9. Urejanje okolice objektov
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.
Zemljišče se zasadi z avtohtonim zelenjem.
Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna gradiva in značilno vegetacijo.
26. člen
10. Urejanje kmetijskih površin
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturnokrajinskega vzorca tako, da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (razmerje do gozdnih površin, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike terena in ograjevanje prostora)
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel.
27. člen
11. Urejanje gozdnih površin
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturnokrajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba.
28. člen
12. Vodnogospodarske ureditve
V območju varstva vodotokov in podtalja se lahko spuščajo le čiste vode, ki ustrezajo določilom strokovnega navodila o nevarnih in škodljivih snoveh in dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).
Za posege v prostor je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje oziroma dovoljenje v skladu z zakonom o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in zakona o varstvu okolja (Uradni list SRS, št. 32/93).
VI. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA IN SISTEMA ZVEZ
29. člen
Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja.
30. člen
Na kategoriziranih cestah je potrebno varovati predvidene rezervate za rekonstrukcijo.
Rekonstrukcije prometnic z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dopustne.
Pri rekonstrukciji cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne zmanjša.
Trase prometnic ne smejo posegati v območja brezen, jam in izvirov ali sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne propuste.
Tam, kjer ureditve prometnic prečkajo obstoječe poti, jih je potrebno na novo urediti.
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3m, razen v ostrih zavoji: pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
31. člen
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnostih morajo biti locirana ob ali za objektom ter opremljena z lovilci olj.
Večja parkirišča in počivališča ob magistralni cesti izven ureditvenih območij naselij, morajo biti urejena s objekti in opremljena s klopmi, smetnjaki, sanitarijami in pitno vodo.
32. člen
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za posamezne nove posege v 200m železniškem varovalnem pasu žel. proge Grosuplje-Kočevje, je potrebno upoštevati glede potrebnih odmikov od železniškega območja zakon o varnosti v železniškem prometu ter pravilnik o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditvi drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu glede min. dopustnih odmikov od osi tira, gradnje protihrupne zaščite in zaščite proti vplivu tokov elektrificirane železniške proge.
33. člen
Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto.
VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPREMLJANJE
34. člen
Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v obravnavanem območju.
35. člen
V rezervatu predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, pozidav, nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
36. člen
Vse obstoječe in predvidene nove objekte je potrebno priključiti na javno električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Vodovod:
V primeru izgradnje ali rekonstrukcije vodovodnega omrežja, je praviloma obvezna sanacija vseh komunalnih vodov in ureditev.
Vse nove objekte je obvezno priključiti na vodovodno omrežje v soglasju z upravljalcem.
Kanalizacija:
Vse nove objekte, prizidane in nadzidane stare objekte, spremembe namembnosti objektov, kot tudi vse obstoječe objekte je, v soglasju z upravljalce javne kanalizacije, obvezno priključiti na kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer se omrežje nahaja v oddaljenosti manj kot 40m od objekta.
Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistemu javne kanalizacije s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi. Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda, so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča.
Elektrika:
Za priključevanje na električno omrežje je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpiše upravljalec v elektro-energetskem soglasju.
Javna razsvetljava:
Za območja, ki so še brez javne razsvetljave se izdela projekt in predpiše enotne tipe svetilk za posamezna območja.
PTT omrežje:
Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem je potrebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in ga povezati s telefonsko centralo v Ribnici
Kabelsko razdelilni sistem KRS:
Izgradnja kabelskega sistema se izvaja po izdelani lokacijski dokumentaciji z vsemi soglasji.
Zagotavljanje požarne varnosti:
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja zaščite objektov pred požarom. Za požarno varnost je nujno upoštevati in zagotoviti ustrezne intervencijske poti in zadostne odmike od objektov.
V prostorsko izvedbenih načrtih je potrebno predvideti zunanje hidrantno omrežje in preveriti možnost priključitve na obstoječe vodovodno omrežje oziroma na drug način zagotoviti ustrezne količine vode.
Odpadki:
Vse stanovanjske, obrtne in ind. objekte je potrebno opremiti s kontejnerji za odpadke tako, da je omogočeno tudi sortiranje. Kontejnerji naj bodo pod nadstreškom tako, da ni mogoč vpliv izpiranja vsled meteornih voda.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMENIJO PROSTOR
37. člen
Pri vseh posegih v odprti prostor je potrebno poleg tehnično-funkcionalnih pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in varovanja naravne in kulturne dediščine ter kvalitete oblikovanosti kulturne krajine.
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IN DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
38. člen
Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z določili dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana ter odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Ribnica pridobiti soglasje pristojne službe - Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ti posegi so:
– gradnja prometnih in komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati pod nadzorom pristojne varstvene službe,
– na podlagi ugotovitev dobljenih pri raziskovanju območja je to možno prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo varovanja, kar opravi pristojna spomeniška služba.
Površinske, geomorfološke in hidrološke naravne znamenitosti in karakteristike naravne krajine se varuje s posebnim režimom.
Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine:
– gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej ni možna
– pri gradnji nadomestnih in novih stavb je potrebno upoštevati ulično linijo starih objektov
– z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave
– območja s karakterističnimi pogledi na naselja, naravne znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive.
X. VAROVANJE KVALITETE ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA
39. člen
1. Splošni pogoji
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebna:
– zaščita vodotoka pred onesnaženjem
– sanacija območij, ki so izpostavljeni hrupu
– odprava dimnih emisij.
2. Varstvo zraka
Podjetja in druge pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k strokovni sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje zakon o varstvu zraka.
3. Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnico.
4. Varstvo pred hrupom
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja.
Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju mora biti sestavni del lokacijske dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred hrupom.
Če je protihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena sočasno z izgradnjo objekta.
XI. MERILA IN POGOJI ZA OBRAMBO DRŽAVE
40. člen
Pri vsakem posegu v prostor je potrebno upoštevati veljavne predpise in občinski odlok o zakloniščih in drugih objektih.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Legalizacija objektov in naprav je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka, na osnovi lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
42. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in drugim skupnostim, pri pristojnem organu Občine Ribnica.
43. člen
S tem odlokom prenehajo veljati naslednji prostorsko izvedbeni akti
– odlok o potrditvi ureditveno zazidalnega načrta mesta Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 32/67)
– odlok o potrditvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/75)
– odlok o potrditvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za območje Mlaka (Skupščinski Dolenjski list, št. 25/75)
– odlok o potrditvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel Prijateljevega trga (Skupščinski Dolenjski list, št. 27/77)
– odlok o potrditvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel ob Majnikovi ulici (Skupščinski Dolenjski list, št. 29/78)
– odlok o potrditvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel ob bivšem domu JLA (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/80)
– odlok o sprejetju zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel Gornjih Lepovč (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/82)
– odlok o novelaciji zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel Mlaka (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/82)
– odlok manjšem odmiku od zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel Mlaka (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/87)
– odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu mestnega naselja Ribnica - vzhodni predel (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/77) (Trg V. Vlahoviča)
– odlok o zazidalnem načrtu P1 Urbanistične zasnove R7 območje dela KS Ribnica (za Oničem) (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/88)
– Popravek odloka o zazidalnem načrtu P1 Urbanistične zasnove R7 (območje za Oničem) Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/89)
– odlok o ureditvenem načrtu dela mestnega naselja Ribnica - KARE med Šeškovo ulico, Cesto na Ugar, Gallusovim nabrežjem in Urbanovo ulico (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/85)
44. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
45. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 01-DP-312-4-88
Ribnica, dne 9. novembra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Ribnica
mag. Andrej Mate l. r.