Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/1995 z dne 20. 10. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/1995 z dne 20. 10. 1995

Kazalo

2804. Statut občine Gornja Radgona, stran 4769.

Izhajajoč iz opredelitev ustave Republike Slovenije o vlogi in položaju občine kot samoupravne lokalne skupnosti in zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I 13/94, 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95), sprejema Občinski svet občine Gornja Radgona na seji dne 28. 9. 1995
S T A T U T
Občine Gornja Radgona
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
S tem statutom se urejajo temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacija občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.
Občina skrbi za zadovoljevanje potreb in interesov svojih prebivalcev in za izpolnjevanje drugih nalog v skladu z zakonom.
2. člen
Občina Gornja Radgona je temeljna lokalna samoupravna skupnost in je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94)
Območje Občine Gornja Radgona obsega območja naslednjih naselij:
Apače, Aženski vrh, Črnci, Črešnjevci, Drobtinci, Gornji Ivanjci, Gornja Radgona, Grabe, Hercegovščak, Ivanjski vrh, Ivanjševci ob Ščavnici, Ivanjševski vrh, Janhova, Kunova, Lešane, Lutverci, Lokavci, Lastomerci, Lomanoše, Mahovci, Mele, Nasova, Negova, Norički vrh, Novi vrh, Očeslavci, Orehovci, Orehovski vrh, Plitvica, Podgorje, Podgrad, Pogled, Police, Ptujska cesta, Plitvički vrh, Radvenci, Rodmošci, Segovci, Spodnji Ivanjci, Stavešinci, Stavešinski vrh, Spodnje Konjišče, Stogovci, Spodnja Ščavnica, Vratja vas, Vratji vrh, Zbigovci, Zgornje Konjišče, Zagajski vrh, Žepovci, Žiberci.
3. člen
Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje izvirne zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država, če zato zagotovi tudi sredstva.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
5. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog na načelih prostovoljnosti in solidarnosti lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Zaradi kulturnih, gospodarskih in občecivilizacijskih interesov in potreb obmejne občine, si bo občina prizadevala, da se doseženo sodelovanje in tradicionalno dobri sosedski odnosi z ljudmi in organi avstrijskih lokalnih oblasti okrepi in poglobi.
6. člen
V skladu z zakonom in s tem statutom se občina lahko združi z eno ali več drugimi občinami v novo občino ali pa razdeli na dvoje ali več novih občin.
Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena se lahko iz občine izloči naselje ali več sosednjih naselij in ustanovi novo občino.
Del občine se lahko tudi izloči in priključi k drugi občini.
7. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine in imajo pravico do odgovora v roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni od vložitve zahtevka ali pobude.
8. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež Občine Gornja Radgona je v Gornji Radgoni, Partizanska cesta 13.
9. člen
Občina Gornja Radgona ima svoj grb.
Grb ima obliko ščita, ki je spodaj zaokrožen, zgoraj pa sta stranici spiralno zaviti.
Grb Občine Gornja Radgona je razdeljen na tri polja: zgornje levo polje je rumene barve z vzhajajočim soncem in predstavlja sončno srečno deželo Slovenskih goric, zgornje desno polje je bele barve z grozdom, kar pomeni ekološko značilnost pokrajine, spodje polje je modre barve s petimi valovitimi črtami in predstavlja mejno reko Muro.
10. člen
Občina ima lahko svojo zastavo. Oblika in vsebina zastave se določi z odlokom.
11. člen
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike, s premerom 32 mm. V sredini pečata je grb občine, nad grbom beseda Občina, pod njim pa Gornja Radgona.
Organi občine in občinski upravni organi lahko imajo svoje pečate, ki morajo biti v skladu s tem statutom in veljavnimi predpisi.
12. člen
Območje občine je razdeljeno na naslednje krajevne skupnosti: Apače, Črešnjevci-Zbigovci, Gornja Radgona, Spodnji Ivanjci, Negova, Stogovci in Spodnja Ščavnica.
V krajevni skupnosti se lahko v skladu s tem statutom in z zagotovitvijo finančnih sredstev občine opravlja del nalog, ki so po zakonu v pristojnosti občine.
13. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
14. člen
Kadar odloča občinski svet o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev posamezne krajevne skupnosti, si mora o tem predhodno pridobiti pisno mnenje sveta krajevne skupnosti.
II. NALOGE OBČINE
15. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– sprejema načrt varstva pred požarom,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
2. pospešuje:
– dejavnosti predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine ter socialnega skrbstva,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in druge dejavnosti na svojem območju,
– razvoj športa in rekreacije,
– razvoj požarne varnosti, civilne zaščite in gasilstva,
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi,
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta in njegovih delovnih teles, župana, podžupana, tajnika občine in občinske uprave,
– zagotavlja delovanje krajevnih skupnosti,
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– zagotavlja sredstva za požarno varnost, civilno zaščito in gasilstvo,
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe,
– zagotavlja pogoje za delo političnih strank in nosilcev samostojnih kandidatur,
5. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine na vseh področjih gospodarstva,
– pospešuje razvoj kmetijstva in skrbi za ohranjanje naravne krajine,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, gozdov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje socialnega sklada stanovanj,
6. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov,
7. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine,
8. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere vstopa občina.
16. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet in pokrajino,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, gozdov in varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja in določanje kazni za nepravilno parkiranje,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
– opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo.
17. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve;
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– davek na dobiček od kapitalskih vložkov,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, ribolovne površine, lovišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
18. člen
Občina odloča s posamičnimi akti v upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
III. ORGANI OBČINE IN DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
1. Skupne določbe
19. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
Organi občine se volijo za štiri leta.
20. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
21. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
22. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja komisije in odbore kot svoja delovna telesa,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje člane volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana in tajnika občine,
– nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana, podžupana, tajnika občine, sekretarja sveta, ter nadomestila članov občinskega sveta, njihovih delovnih teles in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– ustanavlja sklade in nadzoruje njihovo delo,
– podeljuje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
23. člen
Občinski svet ima 22 članov.
Člani občinskega sveta in njegovih delovnih teles praviloma opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi. Za delo v občinski upravi se šteje tudi delo tajnika KS, kolikor opravlja dela iz pristojnosti občine.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
24. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
25. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
26. člen
Člani občinskega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet za opravljanje teh del lahko imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
27. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
V primeru, da predsednik občinskega sveta ni izvoljen, se postopek volitev ponovi.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik, se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
28. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, nadzornega odbora, na zahtevo najmanj četrtine članov in na predlog župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkat v dveh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti na dnevnem redu točka vrapašnja, predlogi in pobude svetnikov.
29. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi v obsegu in pogojih, ki niso v nasprotju z ustavo.
30. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva večina navzočih članov.
31. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov in delovnih teles občinskega sveta.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
32. člen
Člani občinskega sveta, župan in podžupan niso kazensko odgovorni za mnenje ali glas, ki ga dajo na sejah sveta ali njegovih organov in delovnih teles.
33. člen
Za člane občinskega sveta, župana, podžupana in tajnika se uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti.
34. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
3. Župan
35. člen
Občina ima župana in podžupana.
Mandatna doba župana traja 4 leta.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 34. člena tega statuta.
Župan opravlja svoje delo praviloma profesionalno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa na predlog župana imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov.
V primeru, da je član občinskega sveta imenovan za podžupana, mu mandat člana občinskega sveta ne preneha, vendar pa ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta, dokler opravlja funkcijo podžupana. Podžupan ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta od dneva imenovanja.
36. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo za nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
37. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.
4. Nadzorni odbor
38. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah po potrebi, vendar najmanj enkrat letno.
39. člen
Nadzorni odbor ima pet članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov oblikuje predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Delovna telesa občinskega sveta
40. člen
Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor za proračun, finance in premoženjske zadeve
– odbor za gospodarstvo, obrt in podjetništvo
– odbor za področja družbenih dejavnosti
– odbor za kmetijstvo in turizem
– odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe.
41. člen
Odbor ima 7 članov, od tega največ 3 člane, ki niso člani občinskega sveta.
42. člen
Odbor v okviru svojega delovnega področja zlasti predlaga svetu sprejem odločitev in sprejema akte za delo odbora.
Odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet.
Podrobnejše naloge in pristojnosti odbora se določijo z aktom o imenovanju odbora in s poslovnikom.
43. člen
Člane odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.
Predsednik odbora se praviloma izvoli izmed članov občinskega sveta.
O izvolitvi članov odbora se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani. Predlog kandidatne liste oblikuje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov odbora, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu. Ne glede na to mora biti na listo uvrščen vsaj en kandidat izmed občanov.
44. člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
45. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico odboru.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.
46. člen
Občinski svet ima naslednje komisije kot stalna delovna telesa:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– statutarno pravna komisija,
– komisija za izvensodno poravnavo,
– komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– komisija za priznanja, pohvale in nagrade.
Za oblikovanje kandidatne liste in imenovanje članov komisij, se smiselno uporabljajo določila 43. člena tega statuta.
47. člen
Po potrebi lahko občinski svet ustanovi komisije kot začasna delovna telesa.
Naloge in pristojnosti delovnih teles se določijo z aktom o imenovanju komisije in s poslovnikom.
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
48. člen
Krajevna skupnost ima lahko svoje premoženje in z njim prosto razpolaga ob pogojih in na način, ki jih določata zakon in njen statut.
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo nepremičnine, premične stvari, delovna sredstva in pravice.
49. člen
Krajevna skupnost lahko v okviru zakonov in tega statuta, samostojno planira, ureja in opravlja zadeve javnega pomena, ki so namenjene potrebam njenih krajanov, vendar samo v obsegu svojih sredstev, denarnih prispevkov občanov in drugih materialnih prispevkov, ki si jih pridobi za uresničitev posamezne naloge.
50. člen
Naloge krajevne skupnosti so zlasti:
– sprejema program razvoja, ki mora biti usklajen s programom razvoja občine,
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte
– opravlja druge naloge, ki v skladu s tem statutom prenese na njo občinski svet,
– opravlja druge naloge krajevnega značaja.
Krajevne skupnosti se financirajo iz:
– lastnih virov (iz premoženja KS),
– odstopljenega dela proračuna občine za financiranje prenesenih pristojnosti,
– krajevne rente,
– komunalne takse in prispevkov,
– krajevnega samoprispevka,
– drugih virov.
51. člen
Dvoje ali več krajevnih skupnosti se lahko združi v eno krajevno skupnost, če se na referendumu izreče za združitev večina polnoletnih prebivalcev vsake krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost se lahko razdeli na dvoje ali več krajevnih skupnosti, če se je na referendumu večina polnoletnih prebivalcev v posameznem delu krajevne skupnosti odločila za predlagano delitev.
Naselje ali več naselij ene krajevne skupnosti, se lahko izloči in priključi drugi krajevni skupnosti, če se na referendumu zato odloči večina prebivalcev dela, ki se želi izločiti in večina prebivalcev krajevne skupnosti, k kateri se ta del krajevne skupnosti želi priključiti. Tako odločitev ugotovi in razglasi občinski svet s svojim aktom.
52. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti se voli za štiri leta.
Prve volitve v nove svete krajevnih skupnosti se opravijo najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega statuta.
Stroške za izvedbo volitev krije občina.
Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi sveti nadaljujejo z delom do konstituiranja novoizvoljenih svetov, vendar v okviru pristojnosti, ki so skladne s tem statutom.
Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti, kot ga določata zakon in statut krajevne skupnosti.
53. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
54. člen
Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
55. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
56. člen
Zbori občanov se lahko skličejo na območju celotne občine ali pa na območju ene ali več krajevnih skupnosti.
57. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o statutu in spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana, podžupana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.
58. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.
59. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
Zbor občanov v krajevni skupnosti lahko skliče predsednik sveta KS na lastno pobudo ali na pobudo sveta KS.
60. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
61. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
62. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 60. in 61. člena tega statuta.
63. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v dveh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
VI. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
64. člen
Organizacija in delovno področje občinske uprave se določita z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.
65. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan skrbi za izvajanje predpisov in odločitev občinskega sveta.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občine, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika občine za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
66. člen
Za delo občinske uprave je tajnik odgovoren županu.
67. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
68. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdaja občinski svet.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
69. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
70. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
71. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom pristojnega ministrstva.
72. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
73. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan, če ni z zakonom drugače določeno. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma organ v njegovi sestavi.
74. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
75. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
76. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
77. člen
Občina Gornja Radgona organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gasilstvo in varstvo pred požarom.
78. člen
Občina Gornja Radgona skrbi zlasti za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih in gozdnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– oskrbo s plinom.
79. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
80. člen
Občinski svet z odlokom določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
81. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. Odločitve o odtujitvi nepremičnine se sprejemajo z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
Občinski svet lahko pooblasti župana za odtujitev in pridobitev premičnin, v skladu s pogoji in merili, ki jih določi svet.
82. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom ter dohodkov od njenega premoženja.
83. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski svet sprejema proračun z dvetretjinsko večino prisotnih članov sveta.
84. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
85. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
86. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
87. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5% prihodka.
Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
88. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
89. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun proračuna.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
90. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil. Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
91. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
92. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
93. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
94. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– ekološki davek,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
95. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
96. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
97. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
98. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
99. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
100. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
101. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
102. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
103. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
104. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
105. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
106. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta tudi, kadar on ni predlagatelj.
107. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
108. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
109. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
110. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
111. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih večina članov, glasuje najmanj večino navzočih članov.
112. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15 dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
113. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
114. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan oziroma od njega pooblaščena uradna oseba.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
115. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravico občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
116. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
117. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
118. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
119. člen
Odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
120. člen
Občina Gornja Radgona se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ko so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti na pokrajino.
121. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.
122. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
123. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
124. člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko podajo:
– občinski svet
– župan
– 5% volivcev v občini.
125. člen
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in dopolnitev statuta.
126. člen
Spremembe in dopolnitve statuta se posredujejo predsedniku občinskega sveta.
Spremembe in dopolnitve statuta pripravi statutarno pravna komisija, katera jih posreduje predsedniku sveta.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
127. člen
Predpisi prejšnje občine v delih, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz 21. člena zakona o lokalni samoupravi, veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot občinski predpisi in jih izvršuje ter s svojimi predpisi nadomešča občinski svet.
128. člen
Pred sprejemom statuta ter njegovih sprememb in dopolnitev, se opravi javna razprava.
129. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep (Uradni list RS, št. 3/95).
Št. 280-03/95
Gornja Radgona, dne 28. septembra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Gornja Radgona
Peter Fridau l. r.