Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/1995 z dne 1. 9. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/1995 z dne 1. 9. 1995

Kazalo

2384. Poslovnik Občinskega sveta občine Brežice, stran 3892.

Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95; 20/95 - odločba US RS) in na podlagi 17. ter 25. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) je Občinski svet občine Brežice na 7. seji dne 20. 7. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Brežice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje odborov in komisij občinskega sveta in njihovih članov.
3. člen
Občinski svet, njegovi odbori in komisije poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta, njegovih odborov in komisij je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec.
6. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, odbore in komisije pa predsednik le-teh.
7. člen
Svet ima svoj pečat, ki je podrobneje določen s posebnim odlokom. V notranjem krogu pečata je naziv občinski svet.
Pečat sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi odbori in komisije sveta in nadzorni odbor.
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo sekretar občinskega sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
9. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi sejo sveta najstarejši svetnik.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov v skladu s statutom komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
10. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
11. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
12. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu odborov in komisij sveta, katerih člani so.
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih odborov in komisij in na njih razpravljajo.
13. člen
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, odborov in komisij) in druge informacje, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Za udeležbo na sejah sveta, odborov in komisij pripada svetnikom in ostalim članom nagrada in potni stroški. Višino nagrade določi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
14. člen
Na začetku dnevnega reda vsake redne seje sveta je predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
15. člen
Župan, občinska uprava, odbor ali komisija sveta so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratka in postavljena tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
16. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji praviloma prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
17. člen
Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, odboru oziroma komisiji sveta ali tajniku občine. Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno na seji sveta. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute.
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu (županu, predsedniku odbora ali komisije sveta, tajniku občine) na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor najakasneje v 15 dneh po tem, ko je bilo vprašanje posredovano tistemu na katerega se nanaša, razen če svet v posameznih primerih ne določi krajšega roka.
18. člen
Na ustno ali pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa tista vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezni odbor ali komisija lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj na sami seji, mora nanj odgovoriti pisno najmanj tri dni pred prvo naslednjo sejo.
Na posredovani odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
19. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
20. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, odboru oziroma komisiji sveta ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut.
Svet s sklepom odloči o sprejemu oziroma zavrnitvi pobude.
21. člen
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali odboru oziroma komisiji sveta, ki morajo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda dana.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta mora predsednik občinskega sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta, odborov in komisij
22. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in odborov ter komisij, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali odbora oziroma komisije, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika odbora ali komisje ali sekretarja sveta najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov svetnik ne more obvestiti o svoji odsotnosti predsednika ali sekretarja sveta do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
23. člen
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neopravičeno.
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi klub politične stranke, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta.
O razlogih za odsotnost s seje sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
24. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
25. člen
Pristojnosti občinskega sveta določa statut občine.
V. SEJE SVETA
1.a) Program dela
26. člen
Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom, podžupanom, presedniki odborov in komisij, tajnikom občine in sekretarjem sveta. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge odborov in komisij ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto.
Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu predsednik sveta.
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z županom.
b) Sklicevanje sej
27. člen
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine.
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, odbora ali komisije sveta ali na zahtevo 5 svetnikov. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo pooblaščenega predlagatelja (župana, nadzornega odbora, 5 svetnikov ali kluba politične stranke, ki je zastopana v svetu) ne skliče seje sveta v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo.
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanom, tajniku občine in načelniku Upravne enote Brežice. Samo gradivo pa se pošlje krajevnim skupnostim in političnim strankam, ki so sodelovale na zadnjih občinskih volitvah.
28. člen
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim osebam, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
Po odločitvi presednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.
c) Dnevni red
29. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripavi predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z županom.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za obravnavo katerih so izpolnjeni pogoji določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
30. člen
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo.
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in h katerim ni dal svojega mnenja oziroma ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj.
d) Predsedovanje na seji
31. člen
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši svetnik.
Pri predsedovanju seje sveta sta podpredsednik in najstarejši svetnik, če predsedujeta, glede pravic in dolžnosti izenačena s predsednikom.
e) Udeležba na seji
32. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah.
Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
33. člen
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta.
2. Potek seje
34. člen
Na začetku seje predsednik obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Če je udeležbo potrebno ugotavljati med sejo še enkrat, opravi to sekretar sveta po potrebi tudi s poimenskim klicanjem svetnikov.
Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči ali sekretar sveta poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
35. člen
Prvi dve točki dnevnega reda sta rezervirani za odločanje o sprejemu zapisnika prejšnje seje in pregled poročila o realizaciji sklepov sveta.
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet brez obravnave.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
36. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Kadar župan predlaga umik točke, katere predlagatelj je on sam, se o tem ne glasuje ampak se šteje točka za umaknjeno, dovoljena pa je razprava.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje, in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda sveta razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
Seja sveta praviloma traja največ 4 ure.
37. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda na predlog župana, predsednika sveta ali 5 svetnikov.
38. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15 minut.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot 10 minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa.
39. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsednik lahko vzame besedo.
Zoper odvzema besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupana, tajnika občine idr.), ki sodelujejo na seji sveta.
40. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebno po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute.
41. člen
Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v odboru ali komisiji in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo prekine za tisti dan.
42. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
43. člen
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
44. člen
Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
45. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
46. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
47. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
48. člen
Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
49. člen
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
50. člen
Svet veljavno odloča, oziroma je sklepčen, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi.
51. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
52. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Svet sprejme odločitev s tajnim glasovanjem, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju, ali če tako določa zakon, statut ali ta poslovnik.
53. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
54. člen
Pri javnem odločanju lahko posamezni svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti” sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje “vzdržan”.
55. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika, 5 članov sveta ali kluba politične stranke, ki je zastopana v svetu.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”.
56. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali “PROTI”. Kadar se glasuje o več kandidatih so ti napisani z imenom in priimkom pred katerim je zaporedna številka, ki se obkroži.
57. člen
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter enega od svetnikov, ki ga izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja sekretar sveta.
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico.
Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
58. člen
Ko je glasovanje končano, predsednik in njegova pomočnika ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
59. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen, če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem.
60. člen
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsednika.
5. Zapisnik seje sveta
61. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku za arhiv je treba predložiti original gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Na izrecno zahtevo razpravljalca se v zapisnik vnese njegova dobesedna razprava.
Za pripravo zapisnika skrbi sekretar sveta.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči seji sveta, sekretar sveta in zapisnikar.
62. člen
O delu na seji sveta se vodijo tudi dobesedni zapisi (magnetogramski posnetek seje), ki se hranijo skupaj z zapisnikom in drugim gradivom.
63. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegovi odbori oziroma komisije, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
64. člen
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji sveta, odborov in komisij, in ki se hrani v občinski upravi.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami.
6. Predsednik sveta
65. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– po predsednikih odborov in komisij koordinira delo med posameznimi odbori in komisijami,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
66. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
67. člen
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednika sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik.
7. Sekretar sveta
68. člen
Občinski svet imenuje za opravljanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe sveta, odborov in komisij, sekretarja sveta, ki je po svojem položaju izenačen s pravicami in obveznostmi predstojnikov občinske uprave.
Sekretar opravlja svoje naloge ob sodelovanju občinske uprave.
Sekretar sveta pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta. Sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu.
Sekretarja imenuje svet na predlog predsednika s tajnim glasovanjem.
8. Odbori in komisije sveta
69. člen
Svet ima stalne in občasne odbore in komisije, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika.
70. člen
Občinski svet ima stalne in občasne odbore in komisije kot to določa statut, ki opredeljuje tudi njihovo sestavo, pristojnosti in organizacijo le-teh.
Poleg odborov in komisij ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet odbore in komisije tudi s sklepi, s katerimi določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
71. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupne odbore ali komisije s posebnim aktom. V aktu o ustanovitvi skupnega odbora ali komisije se določi njihova sestava in naloge.
72. člen
Seje odborov in komisij sklicuje predsednik odbora oziroma komisije na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta in na zahtevo predsednika sveta ali na predlog župana.
Gradivo za sejo odbora oziroma komisije mora biti poslano članom odbora ali komisije najmanj tri dni pred sejo.
Glasovanje v odboru ali komisiji je javno. Odbor oziroma komisija sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Za delo odborov in komisij se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
73. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
74. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa: temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
Pomen ostalih aktov določa statut.
2. Sprejemanje odlokov
a) Splošna določila
75. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, odbor sveta ali 5 % volivcev v občini.
Osnutek ali predlog odloka pošlje predlagatelj sekretarju sveta.
76. člen
Predlagatelja odloka se povabi na sejo, na kateri se ta obravnava in se mu omogoči obrazložitev, če meni, da je to potrebno, sicer pa daje med obravnavo pojasnila in mnenja.
Odlok se sprejema praviloma po dvofaznem postopku.
77. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
b) Osnutek odloka
78. člen
V osnutku odloka mora biti predložena obrazložitev, ki vsebuje:
– načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na posameznem področju,
– cilje, katere se želi doseči,
– glavne ali alternativne rešitve in posledice,
– finančna sredstva, vire in način zagotovitve teh sredstev, ki so potrebna za izvedbo odloka,
– mnenje župana, če ni predlagatelj.
Če se odlok le spreminja in dopolnjuje, se v osnutku v celoti navedejo besedila členov, kateri se spreminjajo.
79. člen
K osnutku podajo svetniki konkretne predloge, pripombe in mnenja in kolikor je mogoče se le pojasnijo s strani predlagatelja že na sami seji.
Po končani razpravi občinski svet glasuje in sprejme sklep, katere pripombe, predloge in mnenja mora predlagatelj upoštevati pri pripravi predloga ali pa osnutek zavrne.
Če so v osnutku predlagane alternativne rešitve o njih svet glasuje.
c) Predlog odloka
80. člen
Predlogu odloka mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje:
– podatke o tem, kako so bile upoštevane pripombe, predlogi in mnenja dana na osnutek. Razlogi, zakaj se posameznih ni upoštevalo, se posebej obrazložijo
– rešitve, ki so drugačne od osnutka.
V predlogu odloka, s katerim se spreminja ali dopolnjuje odlok, ni potrebno več navajati osnovnega besedila členov, kateri se spreminjajo.
81. člen
Pri drugi obravnavi predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka.
Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani sveta o njem glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
d) Amandmaji
82. člen
Pri obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti predložen svetu v pisni obliki najmanj dva dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji lahko predlaga amandma v pisni obliki najmanj pet članov sveta ali predlagatelj.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakem amandmaju.
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi odbor oziroma komisija.
83. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Amandmaji se sprejemajo z enako večino, kot se zahteva za sprejem celotnega akta.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
Najprej se glasuje o amandmajih, ki so vsebinsko najbolj oddaljeni od osnovnega besedila, kadar je več amandmajev podanih na en člen.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarno pravna komisija.
Če statutarno pravna komisija ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
84. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, ali v drugih primerih lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
85. člen
O predlogu naj se odlok sprejme po hitrem postopku odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za redni postopek.
86. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
4. Sprejem drugih aktov sveta
87. člen
O drugih aktih odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
88. člen
Po postopku kot velja za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta.
5. Vsebina gradiva za svet
89. člen
Predlagano gradivo za svet mora vsebovati: naslov gradiva, navedbo predlagatelja, izdelovalce, predlog postopka obravnave, mnenje župana, kadar ni on predlagatelj, oblikovane predloge sklepov, cilj in namen z obrazložitvijo in finančnimi posledicami za proračun. Gradivo se lahko obravnava le izjemoma, če nima vseh sestavin, na pisno zahtevo predlagatelja ali župana.
6. Referendum
90. člen
Svet lahko o svoji odločitvi razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum, če tako zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Svet je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma.
Za vložitev zahteve za razpis referenduma in za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zakonodajni referendum.
91. člen
Svet lahko na svojo pobudo razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svet mora razpisati svetovalni referendum, če to zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Svet razpiše svetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Svet ni vezan na izid svetovalnega referenduma.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za celotno območje, ali za del območja občine.
92. člen
Svet razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu RS.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi na krajevno običajen način.
93. člen
Izid referenduma se objavi na enak način, kakor razpis referenduma.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
94. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih statuta in tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje, če to ni že določeno s kakšnim drugim aktom.
Če svet odloči, da se glasuje tajno se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
95. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
96. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ali poslovnikom ni določene drugačne večine.
97. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
98. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju nobeden kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
Pri javnem glasovanju se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika za tajno glasovanje.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
99. člen
Volitve predsednika in podpredsednika sveta se opravijo v skladu s statutom.
3. Imenovanja članov odborov in komisij
100. člen
Odbore in komisije sveta imenuje svet v skladu z določbami statuta.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Predsednika, podpredsednika in člane komisij in odborov imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovnja.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet na predlog klubov političnih strank zastopanih v svetu.
4. Imenovanje podžupanov
101. člen
Na predlog župana imenuje svet največ 3 podžupane. Imenovanje se opravi tajno.
5. Imenovanje tajnika in ostalih funkcionarjev
občine
102. člen
Tajnika občine imenuje svet na predlog župana s tajnim glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov vseh svetnikov.
Predstojnike občinske uprave imenuje svet na predlog župana. Imenovanje se izvede tajno. O vsakem kandidatu se odloča posebej.
6. Postopek za razrešitev
103. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje.
Funkcionar je razrešen z imenovanjem oziroma izvolitvijo novega.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihove razrešitve.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje.
7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
104. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani odbora in komisije ter člani nadzornega odbora ter drugi voljeni ali imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni izjavi.
VIII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
105. člen
Župan in svet ter njegovi odbori in komisije sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
106. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
107. člen
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izraziti svoje stališče ali mnenje.
108. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
109. člen
Sekretar skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta, po predhodni odobritvi župana.
110. člen
Župan in sekretar zagotavljata materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
111. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta naustaven ali nezakonit, zadrži župan objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo sveta.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
112. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
IX. JAVNOST DELA
113. člen
Delo občinskega sveta njegovih odborov in komisij je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
114. člen
Javnost s sej organov občine se izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
115. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, odborov in komisij, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
116. člen
Predsednik sveta skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
117. člen
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta, njegovih odborov in komisij, ki so zaupne narave.
118. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. KLUBI SVETNIKOV
119. člen
Svetniki se združujejo v klube političnih strank, ki so zastopane v svetu.
Vsak klub določi svojega predstavnika, ki klub zastopa in o tem obvesti sekretarja in predsednika sveta.
Svetniki, ki ne pripadajo oziroma se ne priključijo nobenemu klubu političnih strank imajo lahko svoj klub, če so na volitvah kandidirali na nestrankarskih listah.
Urad župana zagotavlja svetnikom za opravljanje njihove dolžnosti strokovno in administrativno tehnično pomoč.
XI. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
120. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
121. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage na more odločiti, prekine sejo in naloži statutarno pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet.
XII. KONČNA DOLOČBA
122. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik preneha veljati začasni poslovnik Občinskega sveta občine Brežice, sprejet na 1. seji sveta, dne 23. 12. 1994.
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od dneva sprejema dalje.
Št. 013-8/95-2/7
Brežice, dne 20. julija 1995.
Predsedujoči
Občinskega sveta
občine Brežice
Ivan Živič l. r.