Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/1994 z dne 12. 7. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/1994 z dne 12. 7. 1994

Kazalo

1681. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije, stran 2656.

Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni 1. RS, št. 18/94), izdaja minister za znanost in tehnologijo, v soglasju z ministrom pristojnim za delo in ministrom pristojnim za finance
PRAVILNIK
o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Določila tega pravilnika veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije (v nadaljevanju: javni zavodi – JZ), ki si sredstva za plače zagotavljajo z izvajanjem nacionalnega raziskovalnega programa in za tiste zaposlene, ki se jim za izvajanje administrativno -strokovnega dela zagotavljajo sredstva za plače iz proračuna in drugih javnih sredstev.
2. člen
S tem pravilnikom se podrobneje določa:
1. pogoje in postopek za napredovanja zaposlenih v JZ na posameznem delovnem mestu v višji plačilni razred,
2. število plačilnih razredov, za katere lahko napredujejo zaposleni razvrščeni v posamezne tarifne skupine,
3. postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje,
4. primere, v katerih je možno napredovati za več plačilnih razredov hkrati, primere počasnejšega napredovanja in primere hitrejšega napredovanja.
3. člen
Na delovnem mestu lahko v višji plačilni razred napreduje zaposleni, ki:
1. ima zahtevano strokovno izobrazbo za delovno mesto, na katerega je razporejen;
2. izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in
3. izpolnjuje pogoje za napredovanje,.določene z zakonom in tem pravilnikom.
4. člen
Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen. Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom.
5. člen
Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo
Največ:
---------------------------------------------------------------------------
– v tarifnih   skupinah od I do IV:                za 3 plačilne razrede
– v tarifni    skupini V:                          za 4 plačilne razrede
– v tarifni    skupini VI:                         za 4 plačilne razrede
– v tarifni    skupini VII in VIII:
               – znanstvena veja:                  za 1 plačilni razred
               – strokovna veja:                   za 5 plačilnih razredov
               – administrativno-tehnična veja:    za 5 plačilnih razredov
– v tarifni
skupini IX:
               – znanstvena veja:
               – asistent z doktoratom:            za 2 plačilna razreda
               – znanstveni sodelavec:             za 5 plačilnih razredov
               – višji znanstveni sodelavec:       za 5 plačilnih razredov
               – znanstveni svetnik:               za 5 plačilnih razredov
               – strokovna veja:
               - vsi profili                       za 5 plačilnih razredov.
---------------------------------------------------------------------------
6. člen
JZ je dolžan vsako leto pripraviti načrt predvidenih napredovanj na posameznih delovnih mestih v višje plačilne razrede, ter ga predložiti MZT v soglasje.
Soglasje k načrtu napredovanj je pogoj za financiranje dejavnosti javnega zavoda.
7. člen
Zaposleni lahko napreduje po preteku treh let od zadnjega napredovanja.
Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej ali počasneje kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti.
Kot delovna mesta enake ali podobne zahtevnosti se štejejo vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino, razen za vodilna in vodstvena delovna mesta, pri katerih se šteje le čas na takih delovnih mestih.
V obdobje iz prvega odstavka se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju daljšem od 6 mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec ali je pristojni organ JZ ugotovil, da je skladno z delovnim mestom.
8. člen
Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje za en plačilni razred.
Izjemoma lahko zaposleni v primerih določenih s tem pravilnikom napreduje hkrati za dva ali za tri plačilne razrede.
9. člen
Podatki in dokumenti pomembni za napredovanje se hranijo v osebni mapi zaposlenega.
Podatke in dokumente je potrebno voditi in uporabljati tako, daje varovana tajnost osebnih podatkov skladno z zakonom.
II. POGOJI NAPREDOVANJA
10. člen
Pogoji za napredovanje na delovnem mestu v višji plačilni razred so:
1. dodatna funkcionalna znanja,
2. interdisciplinarna usposobljenost zaposlenega za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3. samostojnost in zanesljivost pri delu,
4. ustvarjalnost in
5. nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem obdobju.
Kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s pisno oceno.
III. OCENJEVANJE ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNIH SODELAVCEV
11. člen
Kriteriji iz. pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, in sicer:
– za koliko stopenj je dosežena izobrazba višja od zahtevane,
– v kakšni povezavi je presežena stopnja izobrazbe z zahtevami na delovnem mestu,
– znanje tujih jezikov,
– opravljeni različni strokovni izpiti vezani na zahteve delovnega mesta,
– znanja pridobljena z raznimi tečaji in seminarji,
– obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter
– prilagajanje novim sredstvom za delo. Izpolnjevanje kriterijev se ocenjuje v treh stopnjah:
– neustrezno usposobljen,
– primerno usposobljen,
– nadpovprečno usposobljen.
12. člen
Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti opredeljujejo usposobljenost za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Pri tem se upošteva:
– mentorstvo,
– vodenje interne delovne skupine,
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem delovnem mestu,
– večkratno nadomeščanje vodje. Izpolnjevanje kriterijev se ocenjuje v treh stopnjah:
– neustrezno usposobljen,
– primerno usposobljen,
– nadpovprečno usposobljen.
13. člen
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja samostojnosti in zanesljivosti pri delu, vodja organizacijske enote upošteva naslednje kriterije:
– strokovno utemeljen in racionalen pristop pri opravljanju delovnih nalog,
– samostojno opravljanje dela, brez strokovne pomoči in brez potrebe po preverjanju tega dela.
Izpolnjevanje kriterijev se ocenjuje v treh stopnjah:
– podpovprečno samostojen in podpovprečno zanesljiv
– povprečno samostojen in povprečno zanesljiv
– nadpovprečno samostojen in nadpovprečno zanesljiv.
14. člen
Kriteriji za ugotavljanje pogoja ustvarjalnosti pri delu so:
– predlaganje ali izboljšanje obstoječih metod dela,
– strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področij v javnosti,
– aktivnosti, ki prispevajo k ugledu delodajalca,
– aktivnosti, ki prispevajo k ugledu stroke,
– prispevek k boljši organizaciji dela,
– priprava strokovnega gradiva.
15. člen
Izpolnjevanje kriterijev za ustvarjalnost pri delu se ocenjuje v treh stopnjah:
– neustvarjalen,
– povprečno ustvarjalen,
– nadpovprečno ustvarjalen.
16. člen
Delovno uspešnost zaposlenega se ocenjuje v treh stopnjah,.in sicer:
– podpovprečno uspešen,
– povprečno uspešen, nadpovprečno uspešen
17. člen
Zaposleni v tarifnih skupinah od I do V lahko napreduje za en plačilni razred, če je najmanj poprečno ustvarjalen'in najmanj povprečno uspešen.
Zaposleni v VI tarifni skupini lahko napreduje za en plačilni razred, če je najmanj. poprečno ustvarjalen in povprečno uspešen, glede funkcionalnih znanj primerno usposobljen.
Zaposleni v VII – IX tarifni skupini lahko napreduje za en plačilni razred, če je najmanj povprečno ocenjen po kriteriju delovne uspešnosti in ustvarjalnosti, glede funkcionalnih znanj ter interdisciplinarne usposobljenosti ocenjen kot primerno usposobljen.
18. člen
Izjemoma lahko napreduje zaposleni hkrati za dva plačilna razreda, če je po kriterijih za:
– dodatna funkcionalna znanja;
– interdisciplinarna usposobljenost;
– delovna uspešnost dosegel nadpovprečno oceno.
Izjemoma lahko napreduje zaposleni hkrati za tri plačilne razrede oziroma za en plačilni razred pred potekom treh let od zadnjega napredovanja, vendar ne prej kot v 18 mesecih, če je po kriterijih za:
– dodatna funkcionalna znanja;
– interdisciplinarna usposobljenost;
– samostojnosti in zanesljivosti;
– ustvarjalnosti;
– delovna uspešnost
dosegel nadpovprečno oceno.
19. člen
Dokazila oziroma ocena o izpolnjevanju pogojev morajo biti v pisni obliki. Kot dokazila se štejejo potrdila o opravljenih izpitih ali drugih usposabljanjih potrdila oziroma ocene, ki jih izda delodajalec in drugi dokumenti, s katerimi je mogoče dokazati izpolnjevanje kriterijev. Dokazila mora predložiti zaposleni, razen dokazil, ki jih izda delodajalec.
Vsako dokazilo se lahko v postopku ocenjevanja uporabi samo enkrat.
IV. OCENJEVANJE RAZISKOVALCEV
(znanstvena in strokovna veja)
20. člen
Za pripravo predloga in utemeljitve napredovanja raziskovalcev v višji plačilni razred na posameznem delovnem mestu vodja organizacijske enote upošteva kriterije, po predpisih Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki določajo standarde za ocenjevanje znanstvenega in strokovnega dela raziskovalcev v Sloveniji zlasti: pridobivanje, vodenje in izvedbo projektov, mentorstvo ter mednarodni ugled. Izhodišče za izpolnjevanje minimalnih kriterijev za napredovanje je določen delež oziroma odstotek točk, potrebnih za izvolitev v ustrezni znanstveno-raziskovalni oziroma strokovno-raziskovalni naziv, in sicer:
1. Asistent lahko napreduje v višji plačilni razred, če doseže najmanj 10% točk od števila točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni sodelavec, oziroma strokovno raziskovalni sodelavec,
2. Asistent z magisterijem lahko napreduje v višji plačilni razred, če doseže najmanj 25% točk od števila točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni sodelavec oziroma strokovno raziskovalni sodelavec,
3. Asistent z doktoratom lahko napreduje v višje plačilne razrede, če doseže najmanj 40% od števila točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni sodelavec, oziroma strokovno raziskovalni sodelavec,
4. Znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik lahko napredujejo v višje plačilne razrede, če dosežejo najmanj tolikšen odstotek točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni svetnik, oziroma strokovno raziskovalni svetnik, kot sledi:
– znanstveni sodelavec, oziroma strokovno raziskovalni sodelavec     10% točk
– višji znanstveni sodelavec, oziroma višji strokovno
raziskovalni sodelavec                                               15% točk
– znanstveni svetnik, oziroma strokovno raziskovalni svetnik        20% točk.
Določilo tega člena se smiselno uporablja za strokovno vejo.
21. člen
Ne glede na izpolnjevanje pogojev za napredovanje zaposleni ne more napredovati, če:
– od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu javnega opomina ali denarne kazni še nista minili dve leti;
– od dneva izteka preizkusne dobe zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa pogojnega prenehanja delovnega razmerja še nista minili dve leti;
– je bil pravnomočno kaznovan za prekršek ali obsojen za kazniva dejanja, storjena na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz ustrezne evidence.
Zaposleni lahko napreduje po preteku navedenih omejitev, če izpolnjuje pogoje za napredovanje.
V. POSTOPEK NAPREDOVANJA
22. člen
Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se preverja trikrat letno, in sicer 1. januarja, 1. maja in 1. septembra za vse zaposlene, ki do navedenih rokov dopolnijo dobo najmanj treh let od zadnjega napredovanja, oziroma od zadnjega preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
Predlog za napredovanje, da vodja enote ali delavec, ki meni, da izpolnjuje pogoje za napredovanje.
23. člen
Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi ocenjevalnega lista, kije sestavni del tega pravilnika (obrazec 1).
Pisno oceno pripravi vodja organizacijske enote, v kateri je zaposleni, ki se ocenjuje. Oceni morajo biti priložena pisna dokazila.
24. člen
O napredovanju zaposlenih v JZ odloča direktor JZ, na predlog vodje organizacijske enote.
25. člen
Zaposlenemu, ki napreduje, se izda odločba, v kateri se določi plačilni razred, oziroma količnik za določitev plače.
Odločba mora biti izdana v 30 dneh po roku določenem v 22. členu tega pravilnika.
Zaposlenemu pripada plača v skladu z določbo iz prejšnjega odstavka od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe.
26. člen
Zoper odločbo iz 25. člena ima zaposleni pravico v 15 dneh od prejema odločbe ugovarjati direktorju zavoda.
Zaposleni, ki ni napredoval ima pravico v roku iz prejšnjega odstavka vložiti zahtevo za uveljavitev pravice.
Direktor odloči o ugovoru ali o zahtevi za uveljavitev pravice v 30 dneh od prejema ugovora ali zahteve ter o odločitvi in razlogih zanjo obvesti zaposlenega.
27. člen
Ob prvi zaposlitvi v JZ se zaposlenega v skladu s tem pravilnikom praviloma uvrsti v plačilni razred s količnikom za določitev osnovne plače delovnega mesta, razen, če izpolnjuje pogoje, določene za napredovanje v tem pravilniku za uvrstitev v višji plačilni razred, o čemer odloča pristojni organ ob sklenitvi delovnega razmerja.
28. člen
Pripravnik se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu uvrsti v ustrezni plačilni razred glede na delovno mesto, za katero je sklenil delovno razmerje.
VI. NADZOR
29. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika se opravlja v okviru nadzora nad izvajanjem zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 18/94) (v nadaljevanju: zakon).
VII. PRAVILA JAVNIH ZAVODOV
30. člen
Javni zavod mora za zaposlene, ki izvajajo nacionalni raziskovalni program in ki opravljajo dejavnost zavoda tudi za druge potrebe in naročnike, s svojimi pravili v skladu z zakonom o razmerjih plač in s tem pravilnikom določiti: način in pogoje za razporejanje zaposlenih na delovna mesta, napredovanje zaposlenih ter način in pogoje za stimulacijo zaposlenih ter izračun njihovih plač.
Javni zavodi so dolžni izpolniti obveznosti določene v prvem odstavku tega člena v roku 60 dni od dneva veljavnosti tega pravilnika.
V primeru, da javni zavod ne sprejme svojih pravil na tem področju, in to v rokih in na način kot je to določeno s tem pravilnikom, oziroma da sprejeta pravila niso usklajena s tem pravilnikom, je tak javni zavod dolžan uporabljati ta pravilnik neposredno.
Usklajenost pravil javnih zavodov z zakonom in s tem pravilnikom ugotavljata Ministrstvo za znanost in tehnologijo-
31. člen
Javni zavod lahko v svojih pravilih uvaja dodatna merila, kot so določena s standardi ocenjevanja znanstvenega in strokovnega dela raziskovalcev in jih uporablja kot svoje kriterije za razvrščanje na posamezna delovna mesta, če taka merila potrdi MZT in jih ustrezno stimulira pri zagotavljanju sredstev za dejavnost javnega zavoda.
VIII. PREHODNE DOLOČBE
32. člen
Zaposleni je pri prvi razporeditvi v skladu z določili zakona ter tega pravilnika uvrščen v plačilni razred na podlagi:
– števila let dejanske delovne dobe, ki jo je dopolnil do uveljavitve tega pravilnika na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti, kot je zahtevnost delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika in
– ocene pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za napredovanje (v nadaljnjem: besedilu: ocena).
Določitev plačilnega razreda se opravi na obrazcu št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
33. člen
Pri prvi razporeditvi se izpolnjevanje pogojev za napredovanje ne ugotavlja na način, določen v II., III. in IV. poglavju tega pravilnika, in ne dokazuje s pisnimi dokazili.
Pri prvi razporeditvi se ne uporablja 5. člen tega pravilnika, razen za znanstveno vejo.
34. člen
Pristojni organ oceni izpolnjevanje posameznih pogojev za napredovanje na obrazcu št. 2 in upoštevaje doseženo število točk ugotovi, da zaposleni:
1. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (do vključno 0,5 točke)
2: delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 1 do vključno 4,5 točke)
3. izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 5 do vključno 9 točk)
4. izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (od 9,5 do vključno 10 točk)
V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora direktor pisno utemeljiti razloge, ki dokazujejo, da zaposleni ne izpolnjuje posameznega pogoja, v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka pa razloge, ki dokazujejo, da zaposleni izpolnjuje vsak posamezni pogoj.
Pristojni organ mora zaposlenega na njegovo zahtevo seznaniti s pisno ceno.
35. člen
Zaposleni, ki ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (1. točka prvega odstavka 34. člena), se uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika.
36. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje (3. točka prvega odstavka 34. Člena), se uvrsti v plačilni razred, ki bi ga lahko dosegel, če bi glede na število let dejanske delovne dobe napredoval vsaka tri leta.
Ne glede na število let delovne dobe zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje, pri prvi razporeditvi ne more biti uvrščen za več kot tri plačilne razrede višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta.
37. člen
Zaposleni, ki delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (2. točka prvega odstavka 34. člena), se uvrsti za en plačilni razred nižje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prejšnjim, členom.
38. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (4. točka prvega odstavka 34. člena), se uvrsti za en plačilni razred višje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prvim odstavkom 36. člena, vendar ne v višji plačilni razred, kot ga je možno z napredovanjem doseči v skladu z zakonom. Na ta način ne more napredovati več kot 15% zaposlenih v javnem zavodu, za katere se uporablja ta pravilnik.
39. člen
Ne glede na omejitev števila plačilnih razredov za napredovanje, določeno v drugem odstavku 36. člena, je lahko za 4 ali 5 plačilnih razredov višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta, uvrščen zaposleni, ki bi po prvem odstavku 36. člena napredoval za več kot 3 plačilne razrede, če:
– po oceni direktorja uspešno opravlja naloge, ki so bistvenega pomena za delovanje javnega zavoda. Na ta način ne more napredovati več kot 5% zaposlenih v javnem zavodu, na katere se nanaša ta pravilnik. V javnem zavodu z manj kot 20 zaposlenimi lahko na ta način napreduje 1 zaposleni;
– bi glede na uvrstitev na podlagi 36. člena prejel nižjo plačo, kot je znašala njegova povprečna plača za polni delovni čas v obdobju zadnjih treh mesecev pred uveljavitvijo tega pravilnika.
40. člen
Če je zaposleni pred uveljavitvijo tega pravilnika napredoval na bolj zahtevno delovno mesto, ki je uvrščeno v višjo tarifno skupino kot delovno mesto, na katerega je bil razporejen pred napredovanjem; pristojni organ ugotovi plačilni razred, v katerega bo zaposleni razvrščen na naslednji način:
– ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na prejšnjem delovnem mestu, upoštevaje oceno in delovno dobo v nižji tarifni skupini;
– ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na novem delovnem mestu, upoštevaje oceno in delovno, dobo v višji tarifni skupini;
– na podlagi ugotovitev iz prejšnjih dveh alinej se zaposlenega uvrsti v plačilni razred, ki je zanj ugodnejši.
41. člen
Za zaposlenega, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še ni dopolnil treh let delovne dobe, se ob dopolnitvi treh let preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje na način, določen v prehodnih določbah tega pravilnika.
42. člen
Ne glede na določbo 1. točke 3. člena tega pravilnika lahko pri prvi razporeditvi v skladu z določili zakona in tega pravilnika napreduje zaposleni, ki je razporejen na delovno mesto, za katerega nima zahtevane stopnje strokovne izobrazbe, če ima na dan uveljavitve tega pravilnika najmanj 20 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti.
Zaposleni, ki nima delovne dobe, določene v prejšnjem odstavku, lahko napreduje pogojno, če z delodajalcem sklene pogodbo o izobraževanju, s katero se zaveže, da bo v času, določenem z vzgojno-izobraževalnim programom, pridobil ustrezno strokovno izobrazbo.
43. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 198/94
Ljubljana, dne 9. junija 1994.
prof. dr. Rado Bohinc l. r.
Minister za znanost
in tehnologijo
 
Soglašam
Jožica Puhar l. r.
Ministrica za delo, družino in
socialne zadeve
 
Soglašam
Mitja Gaspari l. r.
Minister za finance

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti