Na podlagi 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) ter v zvezi s 17. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) izdaja Vlada Republike Slovenije

Tuji državljani se vključujejo v vse oblike dodiplomskega in podiplomskega študija pod pogoji, določenimi z zakonom, sklepi univerz in skladno z meddržavnimi sporazumi.
Tuji državljani se vključujejo v zdravstvene strokovne specializacije ter lahko opravljajo druga strokovna izpopolnjevanja.

O sprejemu tujih državljanov na dodiplomski in podiplomski študij odločata obe univerzi v skladu s tem odlokom.
O sprejemu na strokovna izpopolnjevanja odločajo posamezne visokošolske oziroma druge organizacije v skladu s tem odlokom.
O sprejemu na zdravstvene strokovne specializacije odloča Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo v skladu s tem odlokom.

Pogoj za začetek dodiplomskega in podiplomskega študija ter zdravstvene specializacije, je znanje slovenskega jezika, če ni v aktih univerz določeno drugače.
Kandidatom, ki ne izpolnjujejo pogoja iz prejšnjega odstavka, se omogoči pripravljalno leto učenja slovenskega jezika.
Znanje slovenskega jezika se dokazuje s potrdilom o opravljenem izpitu.
Če imajo kandidati sklep univerze za sprejem na študij, imajo v pripravljalnem letu učenja vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.

Tuji državljani na študiju in izpopolnjevanju so lahko:
a) štipendisti Vlade Republike Slovenije,
b) štipendisti podjetij in drugih organizacij s sedežem v Republiki Sloveniji,
c) štipendisti tujih vlad, mednarodnih organizacij, podjetij, združenj in drugih organizacij,
č) zasebni študenti.

Število vpisanih tujih državljanov ne sme za več kot 5% preseči števila prostih mest za študij po študijskih programih ali smereh razpisanih za državljane Republike Slovenije in je nad razpisano kvoto.
Če je prijavljenih več kandidatov, univerza določi merila za njihovo izbiro.
Tuji državljani s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji niso zajeti v številu iz prvega odstavka tega člena, ampak se vpisujejo enako kot državljani Republike Slovenije na podlagi vsakoletnega razpisa za vpis.
Če so proste vpisne zmogljivosti, se ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko vpiše v posamezen študijski program ali smer več. tujih državljanov.

Tuji državljani na dodiplomskem študiju v Republiki Sloveniji, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, plačujejo šolnino.
Šolnine ne plačujejo, kadar je tako urejeno z meddržavnimi oziroma mednarodnimi sporazumi in pogodbami in tisti iz točke a) in b) 4. člena tega odloka.
Tuji državljani na podiplomskem študiju in izpopolnjevanju v Republiki Sloveniji plačujejo šolnino, razen tistih iz točke a) in b) 4. člena, katerim štipenditor plača tolikšen delež šolnine kot za državljane Republike Slovenije.
Tuji državljani plačajo stroške pripravljalnega leta učenja slovenskega jezika.

Šolnina se plačuje v enkratnem znesku ves čas do zaključka izobraževanja za vsako študijsko leto posebej, oziroma za čas strokovnega izpopolnjevanja.
Višino šolnine določi za posamezno študijsko leto Vlada Republike Slovenije na podlagi meril, ki jih pripravi Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju z univerzama oziroma drugimi organizacijami.
S plačilom šolnine se zagotavlja tudi obvezno zdravstveno zavarovanje tujega državljana.

Tuji državljan, ki mu je dovoljeno ponavljanje letnika na visokošolski organizaciji, plača za ponovni vpis v isti letnik polovico predpisane šolnine.
Polovico predpisane šolnine plača tudi tisti, ki mu je podaljšan absolventski staž v skladu z zakonom.
Pri prestopanju iz enega študijskega programa v drugega, se plača nova šolnina v celoti.

Šolnina se plačuje na univerzah oziroma neposredno na posamezni visokošolski ali drugi organizaciji, ki na tej podlagi izda tujemu državljanu potrdilo o plačilu.
80% šolnine se nameni izvajalcu študija oziroma strokovnega izpopolnjevanja, 20% pa je namenjenih za zagotavljanje obveznega zdravstvenega zavarovanja ter za ohranjanje in rezervacije kapacitet v okviru posteljnega fonda v Študentskih domovih, s katerimi razpolaga Ministrstvo za šolstvo in šport.
Razdelitev tega dela šolnine potrjuje Ekspertna skupina za mednarodno sodelovanje pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
Univerzi oziroma visokošolske ali druge organizacije so dolžne voditi posebno evidenco o plačilu šolnin ter o tem seznanjati Ekspertno skupino iz prejšnjega odstavka.

Tuji državljani s statusom iz točke a) in b) iz 4. člena imajo zagotovljeno ležišče v okviru Študentskih domov na posteljnem fondu Ministrstva za šolstvo in šport pod pogoji, ki jih določi ministrstvo.
Tuji državljani s statusom iz točke c) in č) 4. člena se lahko izjemoma nameščajo v Študentske domove pod posebnimi pogoji in v okviru razpoložljive kvote na podlagi mednarodnih sporazumov. To razpoložljivo kvoto vsako leto določita posebni komisiji za sprejem pri univerzah in Ministrstvo za šolstvo in šport.

Ne glede na določilo drugega odstavka 7. člena tega odloka, veljajo za študijsko leto 1992/93 enake šolnine kot v preteklem študijskem letu.

Z uveljavitvijo tega odloka se preneha uporabljati družbeni dogovor o šolanju ter strokovnem in znanstvenem izpopolnjevanju tujih državljanov v SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 25/85).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.