Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/1992 z dne 17. 7. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/1992 z dne 17. 7. 1992

Kazalo

1756. Pravilnik o kreditiranju zasebne stanovanjske graditve, stran 2275.

Izvršni svet Skupščine občine Celje je na seji dne 27. 5. 1992 sprejel
PRAVILNIK
o kreditiranju zasebne stanovanjske graditve
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
S tem pravilnikom ureja občina Celje (med nadaljnjim besedilom – občina):
– strukturo namembnosti proračunskih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve in
– osnove ter merila za kreditiranje zasebne stanovanjske graditve občanov.
II. NAMEMBNOST PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE
2. člen
Proračunska sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve se uporabljajo:
– za kreditiranje nakupa novih stanovanj, zgrajenih v okviru občinskega programa stanovanjske graditve,
– za kreditiranje nakupa novih stanovanj, pridobljenih z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin in z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav stanovanjskih hiš v okviru kompleksne prenove stanovanjskih hiš v skladu s plani občine,
– za kreditiranje individualne graditve stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov in
– za kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov.
3. člen
Kreditiranje stanovanjske graditve se izvaja v skladu s plani občine, v skladu z obsegom in dinamiko priliva proračunskih sredstev ter v skladu z namembnostjo teh sredstev.
Izvršni svet lahko med letom sklene, da se sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve razporedijo tudi v drugačnem razmerju, če se izkaže, da sredstva ob planski razporeditvi ne bi bila v celoti ali racionalno uporabljena.
4. člen
Za vodenje postopkov in za pripravo predlogov kreditiranja imenuje izvršni svet Komisijo za kreditiranje (med nadaljnjim besedilom – komisija), ki šteje skupaj s predsednikom pet članov.
Naloge in pristojnosti komisije so določene s tem pravilnikom.
5. člen
Na podlagi posebne pogodbe med občino in Ljubljansko banko – Splošno banko Celje o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri poslovanju s sredstvi za kreditiranje stanovanjske graditve opravlja banka v svojem imenu in za račun občine v zvezi s poslovanjem s sredstvi za kreditiranje stanovanjske graditve vse bančne, finančne, knjigovodske in administrativno tehnične posle.
III. KREDITIRANJE ZASEBNE STANOVANJSKE GRADITVE
1. Splošni in posebni pogoji za kreditiranje zasebne stanovanjske graditve občanov
6. člen
Občan ima pravico do posojila pod pogoji, ki so določeni s tem pravilnikom, za:
– gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše.
– prenovo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše,
– nakup novega stanovanja, zgrajenega v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in
– za nakup novega stanovanja, pridobljenega z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin ter z racionalnejšo izrabo skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš v okviru kompleksne prenove stanovanjskih hiš v skladu s plani občine.
7. člen
Upravičenec do posojila iz prejšnjega člena je občan:
– ki je državljan Republike Slovenije,
– ki ima stalno bivališče na območju občine Celje,
– ki gradi, prenavlja ali kupuje stanovanje oziroma stanovanjsko hišo na območju občine Celje,
– ki nima ustreznega standardnega stanovanja,
– ki je lastnik nepremičnine, če gre za prenovo ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše,
– ki ima zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj tretje gradbene faze, če gre za individualno gradnjo,
– ki ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo, če gre za nakup novega stanovanja v okviru programa graditve ali prenove stanovanj in stanovanjskih hiš občine in
– ki ima veljavno gradbeno dovoljenje če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše ali potrdilo o priglasitvi del, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše.
8. člen
Za primerno oziroma standardno stanovanje se šteje v skladu s tem pravilnikom stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, sanitarnih prostorov in predsobe še toliko spalnega prostora, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z njima v skupnem gospodinjstvu.
Šteje se, da zadošča spalnica oziroma soba za dve osebi, kabinet pa za eno osebo.
Za primerno oziroma standardno stanovanje se šteje tudi stanovanje, ki glede na število družinskih članov dosega sledečo površino:
1       44 m2
2       52 m2
3       63 m2
4       69 m2
5       85 m2
6       98 m2
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna še 10 m2.
Ne glede na stanovanjsko površino in število bivalnih prostorov pa se šteje za nestandardno oziroma neprimerno tudi tisto stanovanje, ki je objektivno tako dotrajano, da ni več primerno za bivanje.
9. člen
Izjemoma je lahko upravičen do posojila tudi občan; ki ima standardno oziroma primerno najemno stanovanje, če bo z gradnjo, prenovo ali nakupom novega stanovanja oziroma stanovanjske hiše izpraznil najemno stanovanje in ga praznega izročil lastniku najpozneje v treh letih po dodelitvi posojila.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena skleneta občina in občan pred koriščenjem posojila pogodbo, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti.
Če občan ne izprazni najemnega stanovanja v roku, ki je določen v prvem odstavku tega člena, dospe posojilo po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v vračilo.
10. člen
Občan, ki mu je bilo dodeljeno posojilo za nakup novega stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve ali kompleksne prenove stanovanjskih hiš, je ne glede na rok, ki je določen v prvem odstavku prejšnjega člena, dolžan izprazniti najemno stanovanje in ga praznega izročiti lastniku v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bilo kupljeno stanovanje izročeno v skladu s kupoprodajno pogodbo.
11. člen
Do posojila ni upravičen občan, ki že stanuje v lastnem standardnem oziroma primernem stanovanju ali je sam ali kdo od družinskih članov lastnik takega vseljivega stanovanja.
12. člen
Do posojila je upravičen le eden od investitorjev gradnje ali prenove istega stanovanja oziroma iste stanovanjske hiše in le eden od kupcev istega novega stanovanja.
13. člen
Če več investitorjev oziroma kupcev istega stanovanja ali iste stanovanjske hiše izpolnjuje pogoje za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do posojila; se med seboj sporazumejo, kdo bo kandidiral za posojilo.
Če se investitorji oziroma kupci istega stanovanja ali Stanovanjske hiše ne morejo sporazumeti, kdo bo kandidiral za posojilo v smislu prejšnjega odstavka se na prednostno, listo uvrsti investitor oziroma kupec, ki je dosegel v preteklem letu najnižji povprečni mesečni osebni dohodek.
14. člen
Občan je upravičen do posojila za gradnjo stanovanjske hiše, dokler v hiši nima dograjenega standardnega oziroma primernega stanovanja in fasade.
Občan je upravičen do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nima v okviru prenovitvenih del dograjenega standardnega oziroma primernega stanovanja.
15. člen
Občan je v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičen do posojila le za tista prenovitvena dela, s katerimi se poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s tem pravilnikom, izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanja, ki so neprimerna za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi stanovanja, ali stanovanjske hiše večjega obsega.
16. člen
Za družinskega člana občana se po tem pravilniku štejejo njegov zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njuni otroci in posvojenci, starši ter posvojitelji in osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati in živijo z njima v skupnem gospodinjstvu.
17. člen
Pri ugotavljanju skupnih prihodkov občana in njegove družine se v skladu s tem pravilnikom, upoštevajo vsi doseženi osebni dohodki, nadomestila osebnega dohodka, pokojnine, invalidnine, socialne pomoči in drugi dokazljivi dohodki.
2. Osnove in merila za sestavo prednostne liste upravičencev do posojil
18. člen
Posojila se dodeljujejo na podlagi prednostne liste. Pri določanju prednostne liste se upoštevajo tele osnove in merila:
– stanovanjske razmere,
– materialne, socialne in zdravstvene razmere.
– delovna doba in
– sodelovanje na prejšnjih razpisih.
Za ocenjevanje osnov in meril iz prejšnjega odstavka se uporablja naslednji sistem točkovanja:
A. STANOVANJSKE RAZMERE
Točk
1. Stanovanjski status
a) nima stanovanja (stanuje pri starših ali sorodnikih kot
uporabnik stanovanja, ki po stanovanjskih standardih zadošča le za
potrebe staršev oziroma sorodnikov ali je podstanovalec)                   15
b) stanuje v prostorih, ki po stanovanjskih standardih ne štejejo
za stanovanja (provizorij, barake, odpisana ali popolnoma
dotrajana stanovanja in podobno)                                           12
c) stanuje v nestandardnem stanovanju                                       3
2. Pogoji bivanja (po tem kriteriju se ocenjujejo stanovanjske razmere v vseh primerih stanovanjskega statusa iz prejšnje točke):
a) vlažnost
– stanovanje je zelo vlažno in je zato neprimerno za bivanje               10
– vlažnost je močneje prisotna v večini bivalnih prostorov in otežuje
bivalne razmere                                                             6
– stanovanje je zmerno vlažno                                               3
b) mračnost
– stanovanje je zelo mračno                  5
– stanovanje je mračno                       3
– stanovanje je zmerno mračno                1
c) stanovanjska površina, ki odpade na enega uporabnika stanovanja
– do 5 m2                8
– nad 5-7 m2             6
– nad 7-9 m2             4
– nad 9-11 m2            2
d) stanovanje je brez posameznih pritiklin ali z njihovo souporabo
– stanovanje je brez kuhinje ali kuhinjske niše                    3
– WC ni v stanovanju                                               3
– WC je skupen za več stanovanj                                    2
– stanovanje je brez kopalnice                                     4
– souporaba kopalnice, če vsi uporabniki niso družinski člani      1
– v stanovanju ni vodovoda                                         4
e) utesnjenost v stanovanju
– dve družini v istem stanovanju                  4
– tri ali več družin v istem stanovanju           6
f) funkcionalnost stanovanja
– visoki stropovi nad 3 m                                               1
– vhod v posamezni bivalni prostor je neposredno iz hodnika, ki
je v souporabi z drugimi stanovanji (brez predsobe)                     2
– vhod v posamezni bivalni prostor je neposredno z dvorišča (brez vetrolova) 3
B. MATERIALNE, SOCIALNE IN ZDRAVSTVENE RAZMERE
1. Skupni dohodek na družinskega člana
(po tem kriteriju se ocenjuje povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu, izražen v odstotkih od povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu):
– do 50%                   10
– nad 50-65%                8
– nad 65-80%                6
– nad 80-95%                4
– nad 95-110%               2
2. Zdravstvene razmere
a) zdravstvene razmere občana
– invalidnost (kategoriziran delovni invalid ali invalid z nad 40%
invalidnostjo)                                                            6
b) zdravstveno stanje družine
– invalidnost odraslega člana družine (kategoriziran delovni
invalid ali invalid z nad 40% invalidnostjo)                               4
– telesna ali duševna prizadetost otrok (upoštevajo se otroci, ki
so razvrščeni na podlagi odločbe pristojnega organa v skladu s
pravilnikom o razvrščanju razvida otrok, mladostnikov in mlajših
polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki ga
je izdal Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje in je
objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18/77)
– za vsakega otroka                                                        4
3. Druge socialne razmere
– za vsakega otroka, ki ga občan preživlja                                  3
– mlada družina (po tem kriteriju se ocenjujejo tiste mlade družine, ki
imajo najmanj enega otroka, pri katerih je najmanj eden od staršev
zaposlen in pri katerih oba starša nista starejša od trideset let)          3
C. DELOVNA DOBA
1. Delovna doba
– za vsako dopolnjeno leto delovne dobe 0,5 točke, vendar skupaj največ     15
D. SODELOVANJE NA PREJŠNJIH RAZPISIH
– občan je že bil pravnomočno uvrščen na prednostni listi upravičencev do posojila, vendar mu posojilo ni bilo dodeljeno zaradi pomanjkanja denarja ali mu ni bilo dodeljeno do pripadajočega zneska (ne upoštevajo se primeri, ko občanu ni bilo dodeljeno posojilo do pripadajočega zneska, ker je sam zaprosil za nižji znesek)
– za vsako uvrstitev na prednostni listi      5
19. člen
Pri enakem številu točk ima prednost pri uvrstitvi na prednostno listo in pri dodelitvi posojila po naslednjem vrstnem redu občan:
– ki je dosegel več točk po kriterijih stanovanjskih razmer,
– ki ima najnižji dohodek na družinskega člana v preteklem letu,
– ki ima več otrok za preživljanje,
– ki ima daljšo delovno dobo ali
– ki je bil večkrat uvrščen na prednostni listi, pa mu posojilo ni bilo dodeljeno ali mu ni bilo dodeljeno do pripadajočega zneska zaradi pomanjkanja denarja.
3. Postopek za sestavo prednostne liste in za dodeljevanje posojil
20. člen
Stanovanjska posojila se dodeljujejo v skladu s prednostno listo, ki se sestavi z evidentiranjem upravičencev, z ugotavljanjem izpolnjevanja splošnih in posebnih pogojev ter z ocenjevanjem osnov in meril iz 18. člena tega pravilnika.
21. člen
Evidentiranje upravičencev do posojila se opravi enkrat letno za tekoče koledarsko leto z javnim razpisom. Sklep o objavi razpisa posojila sprejme izvršni svet. Razpis posojila se objavi v lokalnem ali dnevnem časopisu.
22. člen
Z javnim razpisom posojil je treba seznaniti občane:
– o obsegu in namenu sredstev, ki so v tekočem letu na razpolago za kreditiranje,
– o splošnih in posebnih pogojih za pravico do posojila.
– o dokumentaciji, ki jo je treba priložiti prijavi na razpis.
– o trajanju razpisa,
– o organu ali organizaciji, ki sprejema prijave na razpis in
- o načinu ter o roku objave razpisnih rezultatov. Razpisni rok za vlaganje prijav znaša 15 dni po objavi razpisa.
Rok za objavo razpisnih rezultatov znaša šestdeset dni po izteku razpisnega roka.
23. člen
Po izteku razpisnega roka najprej pregleda vse prispele prijave komisija, ki izloči vse prepozne in nepopolne prijave ter prijave udeležencev razpisa, za katere je mogoče iz prijave in priložene dokumentacije ugotoviti, da ne izpolnjujejo splošnih ali posebnih pogojev za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do posojil ter za posojilo.
Komisija nato imenuje potrebno število komisij za ogled in ocenitev stanovanjskih razmer udeležencev razpisa in gradbenega stanja objektov, ki jih udeleženci razpisa gradijo ali prenavljajo.
Komisijo za ogled stanovanjskih razmer in gradbenega stanja objektov sestavljata po najmanj dva in po največ trije člani.
O ogledih stanovanjskih razmer in gradbenega stanja objektov, ki se gradijo ali prenavljajo, se sestavijo zapisniki, ki jih podpišejo vsi člani komisije.
24. člen
Po ogledu stanovanjskih razmer in gradbenega stanja objektov, ki se gradijo ali prenavljajo in po razjasnitvi vseh dejstev, ki so pomembna za. odločanje o občanovi pravici do posojila, se ponovno oceni izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, nato pa se opravi točkovanje vseh udeležencev razpisa, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za posojilo.
Po končanem točkovanju sestavi komisija predlog prednostne liste, na katero uvrsti posamezne udeležence razpisa po vrstnem redu glede na število doseženih točk.
Komisija sestavi posebej:
– predlog prednostne liste upravičencev do posojil za zasebno individualno gradnjo stanovanj ali stanovanjskih hiš,
– predlog prednostne liste upravičencev do posojil za prenovo zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš ter
– predlog prednostne liste upravičencev do posojil za nakup novih stanovanj v okviru občinskega programa graditve stanovanj ali kompleksne prenove stanovanjskih hiš.
Predlog prednostne liste mora vsebovati tudi predlagane zneske dodeljenega posojila.
25. člen
Predlog prednostne liste predloži komisija izvršnemu svetu, ki prouči delo komisije in predlog prednostne liste ter prednostno listo sprejme.
26. člen
Po sprejetju prednostne liste obvesti upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve vse udeležence razpisa o uvrstitvi na prednostno listo in o znesku dodeljenega posojila ter o morebitnih razlogih, zaradi katerih posamezni udeleženci razpisa ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostno listo in za dodelitev posojila.
Udeleženci razpisa, ki menijo, da so bile kršene njihove pravice, lahko ugovarjajo v petnajstih dneh po prejemu odpravka sklepa pri izvršnem svetu.
Po izteku roka za ugovore uskladi izvršni svet na predlog komisije s prednostno listo vse upravičene pripombe, predloge in ugovore ter o rezultatih postopka za varstvo pravic obvesti vse udeležence razpisa, ki so ugovarjali.
27. člen
Občana, ki je ob udeležbi na razpis zamolčal resnična dejstva ali dal lažne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo uvrstitev na prednostno listo in na obseg njegove pravice do posojila, se ne uvrsti na prednostno listo upravičencev do posojil za tekoče leto. če je že uvrščen na prednostni listi, pa se njegova uvrstitev razveljavi.
4. Višina posojila
28. člen
Posojilo, ki pripada občanu, znaša do 25% predračunske vrednosti.
Predračunska vrednost, ki se upošteva pri določanju višine posojila za individualno zasebno gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš. ne sme presegati vrednosti 70 m2 tipične stanovanjske površine.
Pri določanju višine posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš se upošteva dejanska predračunska vrednost prenovitvenih del, ki pa ne sme presegati vrednosti standardnega stanovanja s površino, ki pripada upravičencu glede na število družinskih članov. Pri določanju te stanovanjske površine se upoštevajo stanovanjski standardi, ki so določeni v S. členu tega pravilnika.
Za določitev predračunske vrednosti iz 2. in 3. odstavka tega člena določi občina vsako leto ceno kvadratnega metra na ta način, da vrednost točke, ki služi za revalorizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš pomnoži s številom točk za tipično stanovanje, ki znaša 285 točk.
Pri določanju višine posojila za nakup novega stanovanja v okviru občinskega programa graditve stanovanj in kompleksne prenove stanovanjskih hiš se upošteva dejanska kupoprodajna ceha stanovanja, določena s kupoprodajno pogodbo, vendar ta ne sme presegati vrednosti stanovanjske površine, ki pripada upravičencu glede na število družinskih članov v skladu s stanovanjskimi standardi, ki so določeni v 8. členu tega pravilnika.
29. člen
Dejanska višina posojila, ki pripada občanu, je odvisna od doseženega skupnega povprečnega mesečnega prihodka na družinskega člana v preteklem letu v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu:
če znaša povprečni mesečni pripada občanu posojilo
dohodek na družinskega člana za gradnjo, prenovo ali nakup
v preteklem letu. izražen v stanovanja, izraženo v naslednjih
naslednjih odstotkih od povprečnega odstotkih od predračunske
mesečnega OD v Republiki vrednosti
Sloveniji v preteklem letu
do 50%                                             25%
nad 50% – 75%                                      20%
nad 75%                                            15%
30. člen
Občan je za isto stanovanjsko hišo ali za isto stanovanje, ki ga gradi ali kupuje, in za ista prenovitvena dela, ki jih izvaja, upravičen do posojila le enkrat, če mu je bilo dodeljeno do pripadajočega zneska, do katerega je upravičen glede na osnove in merila v skladu s tem pravilnikom v letu, v katerem se je uvrstil na prednostno listo.
31. člen
Občanom se dodeljuje posojilo do pripadajočega zneska v okviru razpisane vsote za posamezne vrste posojila po vrstnem redu, kot so se uvrstili na prednostno listo.
32. člen
V upravičenih primerih, predvsem pa, ko to narekujejo interesi racionalne porabe sredstev, ki so namenjena za posojila, ali če je število upravičencev do posojila, ki so se uvrstili na prednostno listo v očitnem nesorazmerju z razpisano vsoto za posojila, lahko izvršni svet sklene, da se vsem upravičencem, linearno za določen odstotek ali znesek znižajo zneski posojila.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko upravičenci uveljavijo razliko do pripadajočega zneska posojila pri enem izmed prihodnjih razpisov posojil. Dodeljeni zneski posojila se v tem primeru revalorizirajo po stopnji, ki je enaka gibanju cene m2 iz četrtega odstavka 28. člena tega pravilnika in se odštejejo od pripadajočega zneska posojila, ki bi pripadal občanu ob ponovni udeležbi na razpisu.
5. Poraba in vračanje posojila, ter medsebojne pravice in obveznosti
33. člen
Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi posojila sklene upravičenec z Ljubljansko banko, Splošno banko Celje posojilno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
Občan je dolžan skleniti posojilno pogodbo v enem mesecu po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi posojila oziroma v enem mesecu od dneva, ko je na vrsti za koriščenje posojila. Posojilo pa mora izkoristiti najpozneje v šestih mesecih.
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka ugasne pravica do posojila oziroma do porabe neizkoriščenega dela dodeljenega posojila.
34. člen
Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le dokumentarno.
35. člen
Občani, ki jim je bilo dodeljeno posojilo, črpajo posojilo po vrstnem redil, kot so se uvrstili na prednostno listo in v skladu z dinamiko oblikovanja proračunskih sredstev", namenjenih za kreditiranje stanovanjske graditve v tekočem letu.
36. člen
Obrestna mera za stanovanjska posojila mora pokrivati planirane stroške poslovanja s sredstvi za kreditiranje stanovanjske graditve v posameznem koledarskem letu.
Konkretno višino obrestne mere določi za vsako koledarsko leto pred objavo razpisa izvršni svet.
Stanovanjska posojila se revalorizirajo po stopnji 100%.
Varianta:
Uvede se pospešeno vračanje posojila na ta način, da se vsako leto povečajo mesečne anuitete za enak odstotek, kot so se povečali v preteklem letu povprečni osebni dohodki v Republiki Sloveniji.
37. člen
Posojilno terjatev je dolžan občan zavarovati tako,
– da s posebno izjavo dovoli, da se mu od vseh njegovih osebnih dohodkov odteguje mesečna anuiteta in nakazuje banki ter
– da dodeljeno posojilo zavaruje pri zavarovalnici.
38. člen
Občan vrača posojilo v mesečnih anuitetah.
Občan, pri katerem znaša povprečni mesečni skupni dohodek na družinskega člana v preteklem letu do 50% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, odplačuje posojilo 15 let. Za vsakih nadaljnjih 7,5% preseganja povprečnega skupnega mesečnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu se skrajša odplačilna doba za eno leto.
Odplačilna doba ne more biti krajša od 24 mesecev, mesečna anuiteta pa ne nižja od 5% povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
39. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena je občan dolžan takoj v celoti vrniti dodeljeno posojilo:
– če delno ali v celoti ne izkoristi posojila v skladu z njegovo namembnostjo,
– če se ugotovi, da je med postopkom za dodelitev posojila zamolčal resnična dejstva ali dal lažne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo pravico do posojila,
– če v pogodbeno dogovorjenem roku ne izprazni najemno stanovanje ter ga ne izroči lastniku ali,
– če pravočasno ne poravna najmanj tri zaporedne mesečne obroke in jih ne plača tudi v nadaljnjih tridesetih dneh po dospelosti zadnjega neplačanega obroka.
V primerih iz prejšnjega odstavka se neodplačani del posojila revalorizira po stopnji, po kateri revalorizira stanovanjska posojila banka.
III. KONČNE DOLOČBE
40. člen
Šteje se, da so tudi v smislu tega pravilnika prejeli posojilo do pripadajočega zneska vsi tisti občani, ki so do uveljavitve tega pravilnika prejeli posojilo do pripadajočega zneska iz združenih sredstev vzajemnosti in iz sredstev družbene pomoči v skladu z osnovami in merili, ki so bila določena v pravilniku o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti (Uradni list SR Slovenije, št. 6/87) ter v pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Celje (Uradni list SR Slovenije, št. 15/89).
41. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik 6 spremembah in dopolnitvah pravilnika o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Celje (Uradni list SRS, št. 15/89).
42. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 403-0040/92
Celje, dne 7. julija 1992.
Predsednik
Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje
Mirko Krajnc, dipl. inž. gr. l. r.

AAA Zlata odličnost