Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/1995 z dne 28. 7. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/1995 z dne 28. 7. 1995

Kazalo

2155. Uredba o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode iz vodotoka Kokre za dodatno zasneževanje smučišč na Krvavcu, stran 3499.

Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode iz vodotoka Kokre za dodatno zasneževanje smučišč na Krvavcu
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
S to uredbo Vlada Republike Slovenije določa pogoje za podelitev koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotoka Kokra z odvzemom največ 0,035 m3/s, na koti 522,50 m.n.m..
2. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodo iz vodotoka iz prejšnjega člena izključno za dodatno zasneževanje smučišč na Krvavcu.
3. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je lastnik zemljišč oziroma imetnik pravice uporabe zemljišč, na katerih bodo zgrajeni objekti sistema dodatnega zasneževanja,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se na vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
4. člen
(okoljevarstveni in drugi pogoji)
Koncesija se lahko podeli koncesionarju iz prejšnjega člena, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev zagotovi:
– v okviru razpoložljive vodne bilance, tak način obratovanja sistema dodatnega zasneževanja, ki bo upošteval prioritetni vrstni red izkoriščanja vode iz vodotoka Kokre, kot ga določa priloga, ki je sestavni del te uredbe,
– ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno poslabšal,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje vodnega režima in preprečevanja migracij vodnih živali,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter zagotovi, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem območju objektov in naprav ne bo zmanjšala,
– monitoring biološkega minimuma Kokre in monitoring količine in časa odvzemanja vode,
– da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izveden tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora, snovi in energije v gradnji in obratovanju,
– ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami med gradnjo in obratovanjem sistema dodatnega zasneževanja oziroma zagotoviti nadomestila ali odškodnine,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev; pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov upošteva tudi načela sonaravnega urejanja,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
5. člen
(stroški koncesioniranja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
6. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka prične teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
7. člen
(območje, na katero se koncesija nanaša)
Koncesija se nanaša na odvzem vode v obliki cevnega drenažnega zajetja v koritu vodotoka na parcelni številki 751 k.o. Kokra, na koti 522,50 m.n.m..
8. člen
(plačilo za koncesijo)
Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi pričakovanega povprečnega povečanja prodaje smučarskih kart, ki ga omogoča dodatno zasneževanje. Letno plačilo za koncesijo je enako zmnožku 800 celodnevnih kart z doseženo povprečno ceno celodnevne karte v pretekli sezoni in se začne računati z dnem začetka odvzema vode.
Za čas, ko koncesionar ne more odvzemati vode zaradi višje sile (suša, poplava, potres, zemeljski plaz, močan veter) se letno plačilo za koncesijo zmanjša. Način določanja zmanjševanja plačila se uredi v koncesijski pogodbi.
Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in lokalno skupnostjo, na območju katere je odvzem vode, razdeli v razmerju 40:60 v korist lokalne skupnosti.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
9. člen
(pravice koncesionarja)
Koncesionar ima:
1. pravico do izključnega gospodarskega izkoriščanja tistega dela vode iz vodotoka Kokre, ki je predmet koncesije,
2. druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.
10. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi.
11. člen
(razlogi in način prenehanja koncesije)
Koncesija preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
2. z odvzemom koncesije,
3. z odkupom koncesije v skladu z zakonom,
4. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
12. člen
(prenos objektov in naprav)
Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave za odvzem vode, ki jih je za koncedenta zgradil koncesionar.
Način prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
13. člen
(javni razpis)
Koncesija se zaradi lokacijske pogojenosti podeljuje brez javnega razpisa.
Koncesionarja določi Vlada Republike Slovenije z upravno odločbo.
14. člen
Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.
15. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-04/94-2/17-8
Ljubljana, dne 27. julija 1995.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Priloga k uredbi o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode iz vodotoka Kokre za dodatno zasneževanje smučišč na Krvavcu
PRIORITETNI VRSTNI RED IZKORIŠČANJA VODE VODOTOKA KOKRE, KI JE OBVEZEN ZA VSE KONCESIONARJE ZA GOSPODARSKO IZKORIŠČANJE VODE VODOTOKA KOKRE
I. PRIORITETA
Prevajanje minimalnega pretoka (v nadaljnjem besedilu: biološki minimum), ki bo za posamezne pristojne profile določen po novi metodologiji, ki ga bo na stroške koncesionarjev ob Kokri določila usposobljena strokovna institucija. Začasno ocenjujemo, da minimalni pretok ne bo presegel količine 1,0 m3/s na odseku Kokre od Jezerskega do Preddvora ter 1,3 m3/s na odseku od Preddvora do sotočja z Rupovščico.
II. PRIORITETA
Odvzem vode na območju gorvodno od Preddvora za vodovodni sistem Kranj, ki se v sedanji fazi napaja le iz zajetij na Čemšeniku v količini cca 0,025 m3/s in bo v bodočnosti postopoma naraslo na predvidenih 0,300 m3/s.
III. PRIORITETA
Prevajanje vode za vodne akumulacije - ribnike na območju protokolarnega objekta Brdo, ki obenem bogati vodotok Suha, v max. količini 0,300 m3/s.
IV. PRIORITETA
Gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo električne energije v posameznih mHE in odvzem vode za dodatno zasneževanje smučišč na Krvavcu.
Na podlagi zgoraj navedenih prioritet bo raba in izkoriščanje vode vodotoka Kokre potekalo po naslednjem vrstnem redu:
1. Pretok vodotoka Kokre do biološkega minimuma - odvzem vode iz korita ni dovoljen.
2. Pretok do biol. minimuma + 0,300 m3/s - možen odvzem za vodovodni sistem Kranj.
3. Pretok do biol. minimuma + 0,600 m3/s - možen odvzem za akumulacije na Brdu.
4. Pretok do biol. minimuma + 0,600 m3/s + Qt min - možen pričetek obratovanja posameznih mHE in odvzem za dodatno zasneževanje Krvavca. (Qt min je najnižji pretok, pri katerem turbina posamezne mHE obratuje izven kavitacijskega območja).