Uradni list

Številka 42
Uradni list RS, št. 42/1995 z dne 21. 7. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 42/1995 z dne 21. 7. 1995

Kazalo

2005. Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce - laborante v programih srednjih in osnovnih šol, stran 3254.

Na podlagi 61. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 14/80 in Uradni list RS, št. 12/91-I) in 43. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) je Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje na 23. seji dne 6. 7. 1995 sprejel
S K L E P
o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol
I
Sprejme se integralno besedilo kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol:
1. Matematika
Temeljni izobrazbeni pogoji
1.1. V štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol* ter gimnazij lahko uči predmet matematika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir:
– matematike
– matematike s fiziko
– fizike z matematiko
– računalništva z matematiko.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet matematika tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja matematike in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz matematike v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
* V sklop programov tehniških in drugih strokovnih šol spadajo vsi štiriletni programi, eksperimentalni petletni program Trgovske akademije, dveletni diferencialni programi, in dveletni nadaljevalni programi po tako imenovanem modelu 3 (poklicni del) + 2 (tehniški del).
1.2. V triletnih in dveletnih programih poklicnih šol lahko uči predmet matematika, kdor
– izpolnjuje pogoje za poučevanje matematike v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazijah ali
– je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil strokovni naslov profesorja matematike v povezavi z drugim predmetom ali
– ima ustrezno visokošolsko izobrazbo za učitelja katerega od temeljnih strokovnoteoretičnih predmetov, ki jih vsebuje obvezni del programa, v katerem se poučuje predmet matematika, in ima ustrezna dopolnilna znanja iz točke 1.1.
1.3. V osnovni šoli lahko uči predmet matematika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor enega ali več predmetov ali inženir ali dipl. inženir:
– matematike (in )
– matematike s fiziko
– fizike z matematiko
– računalništva z matematiko.
Prehodni kadrovski pogoji
1.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje matematike po 5.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej uči predmet matematika v šolah iz 1.2. točke, če je opravil strokovni izpit iz matematike.
Učitelj iz prejšnjega odstavka, ki ni opravil strokovnega izpita iz matematike, si mora pridobiti ustrezno izobrazbo z dopolnilnim izobraževanjem iz točke 1.1. in najkasneje v petih letih od dneva uveljavitve teh sprememb in dopolnitev programov osnovnih in srednjih šol v poglavjih, ki urejajo kadrovske pogoje za učitelje in sodelavce – laborante.
1.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta matematika v osnovni šoli ima tudi učitelj, ki si je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja matematike.
Pojasnilo k točki 1.4.1.:
To so po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje “... diplomanti katerekoli smeri fizike, kemijske ali kemijskoizobraževalne smeri kemije, računalništva in informatike, elektrotehnike, strojništva, geologije, rudarstva, metalurgije, gradbeništva ali geodezije, ki imajo končan program za izpopolnjevanje”.
2. Fizika
Temeljni izobrazbeni pogoji
2.1. V programih srednjih šol uči predmet fizika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir
– fizike
– fizike z matematiko
– matematike s fiziko
– astronomije
– meteorologije.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet fizika tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja fizike in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz fizike v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
Laborant, ki sodeluje pri pouku fizike, je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni program srednje šole in je pridobil katerega izmed poklicev:
– elektrotehnik
– kemijski tehnik.
2.3. V osnovni šoli lahko uči predmet fizika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir ene ali več strok:
– fizike (in)
– fizike z matematiko
– matematike s fiziko
– astronomije
– meteorologije.
Prehodni kadrovski pogoji
2.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje predmeta fizika v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi po 6.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej poučuje predmet fizika, če si v petih letih od uveljavitve teh predpisov pridobi ustrezna dopolnilna znanja iz 2. 1. točke.
2.4.2. Pri pouku fizike lahko še naprej sodeluje, kdor je končal štiriletni program srednje šole in pridobil poklic naravoslovno-matematični tehnik.
2.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta fizika v osnovnih šolah ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja fizike.
Pojasnilo k točki 2.4.1.:
Ustrezno izobrazbo za poučevanje fizike v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi so imeli po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje “... diplomanti matematike, kemije, elektrotehnike, strojništva, tekstilne tehnologije, gradbeništva ali geodezije, ki so končali program za izpopolnjevanje.
3. Kemija
Temeljni izobrazbeni pogoji
3.1. V štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij lahko uči predmet kemija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir:
– kemijskega izobraževanja
– kemije
– kemijske tehnologije.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet kemija tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja kemije in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz kemije v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
Laborant, ki sodeluje pri pouku kemije, je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni program srednje šole in je pridobil poklic kemijski tehnik.
3.2. V triletnih in dveletnih programih poklicnih šol lahko uči predmet kemija, kdor
– izpolnjuje pogoje za poučevanje kemije v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij ali
– je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil strokovni naslov profesorja kemije in....
Laborant, ki sodeluje pri pouku kemije v programih in šolah iz prejšnjega odstavka, je lahko, kdor
– izpolnjuje pogoje za laboranta v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij ali
– ima ustrezno izobrazbo iz stroke oziroma poklica, za katerega izobražuje program.
3.3. V osnovni šoli lahko uči predmet kemija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor enega ali več predmetov ali dipl. inženir:
– kemije (in)
– kemijskega izobraževanja
– kemijske tehnologije.
Prehodni kadrovski pogoji
3.4.1. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta kemija v šolah iz 3. 2. točke ima, kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje kemije po 7.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985.
3.4.2. Ustrezno izobrazbo za sodelavca – laboranta pri pouku kemije ima, kdor je končal štiriletni program srednje šole ali program za pridobitev višješolske izobrazbe po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa, in pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– naravoslovno-matematični tehnik
– predmetni učitelj kemije in ...
– inženir kemije
– inženir kemijske tehnologije.
3.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta kemija v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja kemije, če ima ustrezna dopolnilna znanja iz točke 3. 1., pa tudi kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov dipl. inženir:
– tekstilne tehnologije
– živilske tehnologije
– farmacije
– biologije.
Pojasnilo k točki 3.4.1.:
Predmet kemija v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi so po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje lahko poučevali “... diplomanti farmacije, metalurgije, rudarstva in živilske tehnologije, ki so končali program izpopolnjevanja.”
4. Biologija z ekologijo; naravoslovje; naravoslovje z ekologijo; biologija
Temeljni izobrazbeni pogoji
4.1. V štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij lahko uči predmet biologija z ekologijo, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– profesor biologije
– dipl. biolog
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet biologija tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja biologije in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz biologije v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
V programih, kjer predmet ne obsega več kot 70 ur, lahko poučuje predmet biologija z ekologijo učitelj, ki si je pridobil strokovni naslov profesor biologije in kemije.
4.2.1. V triletnih programih poklicnih šol lahko uči predmet biologija z ekologijo, kdor izpolnjuje pogoje za poučevanje predmeta biologija z ekologijo v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij.
4.2.2. V dveletnih programih poklicnih šol lahko uči predmeta naravoslovje in naravoslovje z ekologijo, kdor
– izpolnjuje pogoje za poučevanje predmeta biologija z ekologijo v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij ali
– si je pridobil strokovni naslov profesorja biologije in ... ali
– kdor izpolnjuje pogoje za poučevanje predmeta kemija v triletnih in dveletnih programih poklicnih šol ali
– kdor izpolnjuje pogoje za poučevanje predmeta fizika iz točke 2. 3.
4.2.3. Laborant, ki sodeluje pri pouku predmeta biologija z ekologijo, je lahko, kdor je končal gimnazijo.
Laborant, ki sodeluje pri pouku predmetov naravoslovje in naravoslovje z ekologijo, je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za sodelavca – laboranta pri pouku
– biologije z ekologijo ali
– kemije ali
– fizike.
4.3. V osnovni šoli lahko uči predmet biologija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor biologije (in)
– diplomirani biolog.
Prehodni kadrovski pogoji
4.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje predmeta biologija po 8. c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej uči biologijo z ekologijo, če si v petih letih od uveljavitve tega predpisa pridobi ustrezna dopolnilna znanja iz 4. 1. točke.
4.4.2. Ustrezno izobrazbo za sodelavca – laboranta pri pouku biologije z ekologijo ima, kdor je končal štiriletni program srednje šole ali program za pridobitev višješolske izobrazbe po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa, in pridobil katerega izmed poklicev oziroma strokovnih naslovov:
– naravoslovno-matematični tehnik
– predmetni učitelj biologije in ...
4.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta biologija v osnovnih šolah ima tudi učitelj, ki si je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja biologije.
Pojasnilo k točki 4.1., zadnji odstavek:
Programi z manjšim številom ur predmeta biologija z ekologijo so: tehnik kmetijske mehanizacije, usnjarskopredelovalni tehnik, tekstilni tehnik, gumarski tehnik, lesarski tehnik, turistični tehnik, ekonomsko-komercialni tehnik, prometni tehnik in fotograf.
Pojasnilo k točki 4.4.1.: Ustrezno izobrazbo za poučevanje biologije v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi so imeli po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje “... diplomanti gozdarstva, agronomije, medicine in veterine, ki imajo končan program izpopolnjevanja”.
5. Slovenski jezik in književnost; slovenski jezik
Temeljni izobrazbeni pogoji
5.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet slovenski jezik in književnost, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor slovenščine (in)
– diplomirani slovenist (in).
5.3. V osnovni šoli lahko uči predmet slovenski jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor slovenščine (in)
– diplomirani slovenist (in)
– diplomirani literarni komparativist.
Prehodni kadrovski pogoji
5.4.1.Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje slovenskega jezika in književnosti po 1.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej poučuje predmet slovenski jezik in književnost v srednjih šolah, če je opravil strokovni izpit iz slovenskega jezika in književnosti.
Učitelj iz prejšnjega odstavka, ki ni opravil strokovnega izpita iz slovenskega jezika in književnosti, si mora pridobiti dopolnilna strokovna znanja najkasneje v petih letih od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev programov osnovnih in srednjih šol v poglavjih, ki urejajo kadrovske pogoje za učitelje in sodelavce – laborante.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
5.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta slovenski jezik v osnovni šoli ima tudi učitelj, ki si je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja slovenskega jezika ali profesorja primerjalne književnosti.
Pojasnilo k točki 5.4.1.:
Po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje so to “... diplomanti (enopredmetne) primerjalne književnosti in literarne teorije ter končan program izpopolnjevanja”.
6. Angleški jezik
Temeljni izobrazbeni pogoji
6.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet angleški jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in)
– diplomirani anglist (in)
– diplomirani anglist / prevajalec (in)
6.3.1. V osnovni šoli lahko uči predmet angleški jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine (in)
– diplomirani anglist (in)
– diplomirani anglist / prevajalec (in).
6.3.2. Na razredni stopnji osnovne šole lahko uči predmet angleški jezik tudi učitelj razrednega pouka, ki ima visokošolsko izobrazbo, če si predhodno pridobi dopolnilna strokovna znanja.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
Prehodni kadrovski pogoj:
6.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta angleški jezik v osnovni šoli ima tudi učitelj, ki je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja angleškega jezika.
7. Nemški jezik
Temeljni izobrazbeni pogoji
7.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet nemški jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor nemščine (in)
– diplomirani nemcist (in)
– diplomirani nemcist / prevajalec (in)
7.3.1. V osnovni šoli lahko uči predmet nemški jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor nemščine (in)
– diplomirani nemcist (in)
– diplomirani nemcist / prevajalec (in)
7.3.2. Na razredni stopnji osnovne šole lahko uči predmet nemški jezik tudi učitelj razrednega pouka, ki ima visokošolsko izobrazbo, če si predhodno pridobi dopolnilna strokovna znanja.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
Prehodni kadrovski pogoj
7.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta nemški jezik v osnovni šoli ima tudi, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja nemškega jezika.
8. Francoski jezik
Temeljni izobrazbeni pogoj
8.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet francoski jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor francoščine in ...
– diplomirani francist in ...
9. Italijanski jezik
Temeljni izobrazbeni pogoj
9.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet italijanski jezik kot tuj jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor italijanščine in ...
– diplomirani italijanist in ...
10. Španski jezik
Temeljni izobrazbeni pogoj
10.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet španski jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor španščine in ...
– diplomirani hispanist in ...
11. Ruski jezik
Temeljni izobrazbeni pogoj
11.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet ruski jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor ruščine in ...
– diplomirani rusist in ...
12. Latinski jezik in književnost; latinski jezik; medicinska terminologija
Temeljni izobrazbeni pogoji
12.1. V programih srednjih šol lahko uči predmete latinski jezik in književnost, latinski jezik ter medicinsko terminologijo, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov profesor latinščine in ...
Če ni profesorja latinščine, lahko v programih zdravstveni tehnik, farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik in veterinarski tehnik poučuje predmet medicinska terminologija oziroma latinski jezik tudi učitelj, ki:
– je končal katerikoli drug program za pridobitev visokošolske izobrazbe, in je opravil nefilološki izpit iz latinskega jezika ali
– ima visokošolsko izobrazbo medicinske stroke in izpit iz predmeta medicinska terminologija, opravljen na ustreznem visokošolskem zavodu.
12.3. V osnovni šoli lahko uči predmet latinski jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov profesor latinščine in ...
13. Geografija; zemljepis
Temeljni izobrazbeni pogoji
13.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet geografija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant geografije (in).
13.3. V osnovni šoli lahko uči predmet zemljepis, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor enega ali več predmetov geografije (in).
Prehodni kadrovski pogoj
13.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje zemljepisa v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja geografije.
14. Zgodovina
Temeljni izobrazbeni pogoji
14.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet zgodovina, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant zgodovine (in).
14.3. V osnovni šoli lahko uči predmet zgodovina, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant zgodovine (in).
Prehodni kadrovski pogoj
14.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta zgodovina v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja zgodovine.
15. Sociologija; družbena znanja; družboslovje; etika in družba
Temeljni izobrazbeni pogoji
15.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet sociologija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant:
– sociologije (in)
– politologije.
15.2. V triletnih in dveletnih programih poklicnih šol lahko uči predmeta družbena znanja in družboslovje, kdor izpolnjuje pogoje za poučevanje sociologije, zgodovine, geografije ali filozofije.
15.3. V osnovni šoli lahko uči etiko in družbo, kdor izpolnjuje temeljne izobrazbene pogoje za poučevanje družboslovnih predmetov v srednji ali osnovni šoli ali kdor ima visokošolsko izobrazbo iz psihologije ali pedagogike ali socialnega dela.
Prehodni kadrovski pogoji
15.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje predmeta samoupravljanje s temelji marksizma po 9. točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej poučuje predmete sociologija, družbena znanja in družboslovje v srednjih šolah.
15.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje etike in družbe v osnovnih šolah ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za socialno delo ali pedagogiko in psihologijo ali za učitelja enega ali več predmetov bodisi družbeno-moralne vzgoje bodisi zgodovine.
Pojasnilo k točki 15.4.1.:
Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta samoupravljanje s temelji marksizma so imeli po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje “...diplomanti z visoko izobrazbo interdisciplinarne pedagoške smeri samoupravljanje s temelji marksizma, diplomanti z visoko izobrazbo iz filozofije kot A predmeta in sociologije kot B predmeta ali diplomanti analitično-raziskovalne smeri sociologije ali diplomanti politološke smeri.”
16. Psihologija
Temeljni izobrazbeni pogoj
16.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet psihologija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov dipl. psiholog.
Prehodni kadrovski pogoj
16.4.1. Ustrezno izobrazbo za poučevanje psihologije v srednjih šolah ima, kdor je pridobil visokošolsko izobrazbo dvopredmetne smeri psihologije.
17. Filozofija
Temeljni izobrazbeni pogoj
17.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet filozofija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant filozofije (in).
18. Športna vzgoja
Temeljni izobrazbeni pogoj
18.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet športna vzgoja, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov profesor športne vzgoje (in).
18.3. V osnovni šoli lahko uči predmet športna vzgoja, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor športne vzgoje (in).
Prehodni kadrovski pogoj
18.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta športna vzgoja v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja športne vzgoje.
19. Zgodovina umetnosti; umetnost – likovni del; likovna vzgoja
Temeljni izobrazbeni pogoji
19.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet zgodovina umetnosti, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant umetnostne zgodovine (in).
Predmet umetnost – likovni del lahko uči, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant:
– umetnostne zgodovine (in)
– likovne pedagogike
– arhitekture
– akademski slikar
– akademski kipar.
19.3. V osnovni šoli lahko uči predmet likovna vzgoja, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor likovne pedagogike
– akademski slikar
– akademski kipar.
Prehodni kadrovski pogoji
19.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje likovnega dela predmeta umetnostna vzgoja v času pred letom 1991, lahko še naprej poučuje predmet umetnost, lahko pa tudi predmet zgodovina umetnosti, če si pridobi dopolnilna strokovna znanja najkasneje v petih letih od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev programov osnovnih in srednjih šol v poglavjih, ki urejajo kadrovske pogoje za učitelje in sodelavce – laborante.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
19.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje likovne vzgoje v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja likovne vzgoje.
Pojasnilo k točki 19.4.1.:
Učitelji, ki so smeli poučevati “likovni del” predmeta umetnostna vzgoja pred prenovo programov v letu 1991, če se dodatno usposobijo, so profesorji likovne vzgoje (in), dipl. arhitekti.
20. Računalništvo in informatika
Temeljni izobrazbeni pogoji
20.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet računalništvo in informatiko, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir:
– računalništva z matematiko
– računalništva in informatike.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet računalništvo in informatika tudi učitelj s končanim programom za pridobitev visokošolske izobrazbe, če je imel v tem programu predmet računalništvo, in če ima dopolnilna strokovna znanja.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
Prehodni kadrovski pogoj
20.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje predmeta računalništvo in informatika po vzgojno-izobraževalnih programih do uveljavitve teh sprememb in dopolnitev programov osnovnih in srednjih šol v poglavjih, ki urejajo kadrovske pogoje za učitelje in sodelavce – laborante, lahko še naprej poučuje ta predmet.
Pojasnilo k točki 20.4.1.:
Učitelji, ki so izpolnjevali pogoje za poučevanje računalništva in informatike pred uveljavitvijo teh sprememb, so diplomanti z visokošolsko izobrazbo, ki so imeli v programu študija računalništvo s programiranjem, diplomanti z visokošolsko izobrazbo matematike ali organizacije dela, ki so imeli v programu študija računalništvo in diplomanti katerekoli smeri in opravljen poseben tečaj iz računalništva za učitelje računalništva, in sicer v obsegu 150 ur.
21. Tehnična vzgoja
Temeljni izobrazbeni pogoji
21.3.1. V osnovni šoli lahko uči predmet tehnična vzgoja, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor tehnične vzgoje in ...
– dipl. inž. strojništva
– dipl. inž. elektrotehnike.
21.3.2. Tehnično vzgojo v osnovni šoli lahko uči tudi učitelj, ki ima visokošolsko izobrazbo in izpolnjuje pogoje za poučevanje naravoslovnih oziroma tehničnih predmetov, če ima ustrezna dopolnilna znanja iz tehnične vzgoje.
Dopolnilna znanja po prejšnjem odstavku ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
Prehodni kadrovski pogoj
21.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje tehnične vzgoje v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja tehnične vzgoje ali fizike.
22. Gospodinjstvo
Temeljni izobrazbeni pogoji
22.3.1. V osnovni šoli lahko uči predmet gospodinjstvo, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov profesor gospodinjstva in ...
22.3.2. Gospodinjstvo v osnovni šoli lahko uči tudi učitelj, ki ima visokošolsko izobrazbo in izpolnjuje pogoje za poučevanje biologije in kemije, če ima ustrezna dopolnilna znanja iz gospodinjstva.
Dopolnilna znanja po prejšnjem odstavku ima, kdor je opravil
– ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali
– izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
Prehodni kadrovski pogoj
22.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje gospodinjstva v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja gospodinjstva ali biologije in kemije.
23. Glasbena vzgoja
Temeljni izobrazbeni pogoj
23.3. V osnovni šoli lahko uči predmet glasbena vzgoja, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov profesor glasbene pedagogike.
Prehodni kadrovski pogoj
23.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje glasbene vzgoje v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja glasbene vzgoje ali zborovskega petja.
Pojasnilo k oznakam:
(in) – bodisi enopredmetni bodisi dvopredmetni študij, pri katerem je predpisani predmet lahko prvi ali drugi v povezavi
in ... – dvopredmetni študij, pri katerem je predpisani predmet lahko prvi ali drugi v povezavi.
II
Z dnem uveljavitve Kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih osnovnih in srednjih šol, določenih s tem sklepom, prenehajo veljati kadrovski pogoji za učitelje in sodelavce – laborante, objavljeni v publikacijah “Dveletni in triletni programi poklicnih šol”, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1991, “Gimnazijski program”, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1992, “Štiriletni programi tehniških in drugih strokovnih šol”, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1992.
III
Kadrovski pogoji za učitelje in sodelavce – laborante v programih osnovnih in srednjih šol, določeni s tem sklepom, začnejo veljati s 1. 9. 1995.
IV
Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih osnovnih in srednjih šol se objavi v Uradnem listu.
Ljubljana, dne 6. julija 1995.
Predsednik
Strokovnega sveta
Republike Slovenije
za vzgojo in izobraževanje
izred. prof. dr. Veljko Troha l. r.
* V sklop programov tehniških in drugih strokovnih šol spadajo vsi štiriletni programi, eksperimentalni petletni program Trgovske akademije, dveletni diferencialni programi, in dveletni nadaljevalni programi po tako imenovanem modelu 3 (poklicni del) + 2 (tehniški del).