Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2015 z dne 23. 10. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2015 z dne 23. 10. 2015

Kazalo

3117. Poslovnik Občinskega sveta Občine Laško (uradno prečiščeno besedilo – UPB1), stran 8689.

  
Na podlagi 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07, 17/10, 45/11) 124. in 125. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Laško (Uradni list RS, št. 2/08 in 50/10) je Občinski svet Občine Laško na 8. redni seji dne 30. 9. 2015 sprejel uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine Laško, ki obsega:
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Laško (Uradni list RS, št. 2/08, z dne 8. 1. 2008),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Laško (Uradni list RS, št. 50/10, z dne 24. 6. 2010),
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Laško (Uradni list RS, št. 51/15, z dne 14. 7. 2015).
Št. 007-10/2015
Laško, dne 30. septembra 2015
Župan 
Občine Laško 
Franc Zdolšek l.r.
P O S L O V N I K 
Občinskega sveta Občine Laško (uradno prečiščeno besedilo – UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: člani).
2. člen 
Določbe poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, kot tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen 
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi.
4. člen 
Svet dela na rednih, izrednih, korespondenčnih oziroma dopisnih in slavnostnih sejah.
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat letno.
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
Slavnostne seje se lahko sklicujejo ob prazniku občine in drugih svečanih priložnostih.
5. člen 
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
6. člen 
Svet ima svoj žig v obliki kroga, ki ima v sredini grb Občine Laško, pod grbom vodoravno izpisan sedež občine – Laško, ob krožnici pa zgoraj napis “Občina Laško”, spodaj pa “Občinski svet”.
Pečat sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih splošnih aktih ter odločitvah sveta.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 
7. člen 
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan v 20 dneh po izvolitvi članov oziroma 20 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta.
Nosilci kandidatnih list za prvo sejo pripravijo kadrovski predlog za sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
8. člen 
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov,
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana,
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta,
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov,
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana,
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
Dnevni red konstitutivne seje vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor.
9. člen 
Prvo sejo sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov, po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o posameznih pritožbah.
10. člen
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni skupaj, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana in na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur.
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen za člana sveta.
11. člen 
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
12. člen 
Ko je svet konstituiran, najprej izmed svojih članov imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 
1. Splošne določbe
13. člen 
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in poslovnikom.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član občinskega sveta ima pravico:
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana,
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti,
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov sej občinskega sveta,
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do plačila za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
14. člen 
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
15. člen 
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
16. člen 
Člani občinskega sveta lahko postavljajo vprašanja županu, delovnemu telesu, direktorju občinske uprave in drugim občinskim organom ter zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu in njegovih delovnih telesih.
Župan, direktor občinske uprave, drugi občinski organi in delovna telesa so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Član občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima dati pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
17. člen 
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Ustno se na seji sveta odgovori tudi na vsa tista pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora.
Župan, direktor občinske uprave ali drugi občinski organ lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
Na dobljeni odgovor ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
18. člen 
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
19. člen 
Na pisno pobudo člana sveta morajo župan, direktor občinske uprave ali drugi občinski organi podati odgovor.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora župan na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom župana ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
20. člen 
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada sejnina za izostano sejo.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
21. člen 
(črtan) 
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 
22. člen 
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo na podlagi ustave in zakona določa Statut Občine Laško.
V. SEJE SVETA 
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na sejah
23. člen 
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine.
24. člen 
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev.
Vabilo na sejo se praviloma pošlje v elektronski obliki s povezavo za dostop do gradiva na svetovnem spletu. Vabilo s sejnim gradivom se objavi tudi na občinski spletni strani.
25. člen 
Okvirni program dela za posamezno leto pripravi župan po posvetovanju s podžupanom, predsedniki delovnih teles in direktorjem občinske uprave. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinskih organov, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje na prvi seji v novem koledarskem letu.
Hkrati s programom dela se pripravi tudi rokovnik, s katerim se določijo okvirni datumi sej občinskega sveta v tekočem letu.
Sprejem okvirnega programa dela in rokovnikapredlaga svetu župan.
Župan uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z direktorjem občinske uprave ter podžupanom.
26. člen 
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo sveta skliče župan na svojo pobudo, na zahtevo delovnega telesa sveta ali na zahtevo četrtine članov sveta.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi.
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
27. člen 
Dopisna seja se lahko opravi, kadar:
– ni pogojev za sklic izredne seje sveta,
– gre za odločanje o manj pomembnih zadevah, glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne ali izredne seje,
– člani občinskega sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče dopisna seja.
Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina svetnikov, ki so do roka oddali svoj glas.
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
28. člen 
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določita župan oziroma direktor občinske uprave.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
29. člen 
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko županu predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
O tem, ali se na dnevni red uvrstijo zadeve, za katere članom občinskega sveta ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim župan ni podal svojega mnenja in glede katerih ni zavzel stališča, kadar ni predlagatelj teh zadev, odloči občinski svet, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.
30. člen 
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
31. člen 
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu ter odločanju na sejah.
Župan, podžupan in direktor občinske uprave imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga razpravo tudi o vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo.
32. člen 
Seje občinskega sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. Javnost seje se zagotavlja tudi z zvočnim in slikovnim snemanjem sej. Posnetki sej se objavijo na spletni strani občine, lahko pa tudi na lokalni televiziji.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem ne moti dela. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana in članov občinskega sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
33. člen 
Ko predsedujoči otvori sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
34. člen 
Po ugotovitvi sklepčnosti se odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Člani občinskega sveta lahko dajo pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahtevajo, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
35. člen 
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov, skrajšanje rokov ali združitev obravnav.
Zadeve, za katere župan tako predlaga, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in po potrebi uvrstijo na dnevni red naslednje seje.
Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
36. člen 
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem in sprejetem vrstnem redu. Izjemoma lahko med sejo svet s sklepom spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno.
37. člen 
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, lahko poda dopolnilno obrazložitev, ki sme trajati največ petnajst minut.
Kadar tako sklene svet, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Če župan ni predlagatelj zadeve, poda župan, podžupan ali direktor občinske uprave mnenje o obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je obravnavalo zadevo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ deset minut.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se pri predsedujočemu priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša od sedmih minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar največ petnajst minut.
Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na v napovedi replike napovedano razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
Ko je vrstni red prijavljenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči ugotovi, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
38. člen 
Predlagatelj lahko umakne svoj predlog do začetka glasovanja. Tako umaknjeni predlog lahko predlaga drug predlagatelj.
39. člen 
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri ga je predsedujoči pozval.
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se svetnik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda in nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsedujoči odvzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
40. člen 
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo ta zahteva.
Predsedujoči nato poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o tem vprašanju svet brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo, ki ne sme trajati več kot pet minut.
41. člen 
Med razpravo o katerem koli vprašanju sme član sveta postaviti proceduralno vprašanje, o katerem mora predsedujoči takoj odločiti v skladu s tem poslovnikom.
Vsako nasprotovanje proceduralni odločitvi, ki ni določena s tem poslovnikom, je predsedujoči dolžan predložiti v glasovanje svetu, ki odločitev predsedujočega lahko zavrne z večino glasov prisotnih članov sveta.
42. člen 
Če je v razpravi podanih več proceduralnih predlogov, se o njih odloči v naslednjem vrstnem redu:
– predlog za sklenitev razprave o določeni točki dnevnega reda,
– predlog za preložitev razprave o določeni točki dnevnega reda,
– predlog za prekinitev seje sveta,
– predlog za preložitev seje sveta.
43. člen 
Ko predsedujoči ugotovi, da pri posamezni točki dnevnega reda ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda.
Pravico predlagati sklepe ima predlagatelj, ki to lahko stori že v gradivu za posamezno točko dnevnega reda, vsak član sveta in predsedujoči.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda na zahtevo članov sveta ali predsedujočega lahko prekine in nadaljuje po predložitvi predlogov.
44. člen 
Kadar svet obravnava več predlogov sklepov v eni točki dnevnega reda, se glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili podani.
Kadar se o delih sklepa glasuje ločeno, je izglasovane dele sklepa predsedujoči dolžan dati ponovno na glasovanje kot celoto.
45. člen 
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta, če so potrebna dodatna posvetovanja v delovnem telesu, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanju, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo prekinjena seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta tudi, če ugotovi, da seja ni več sklepčna in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni mogoče zagotoviti niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo zaključi.
46. člen 
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
47. člen 
Seje občinskega sveta morajo biti načrtovane tako, da se praviloma lahko zaključijo v štirih urah.
Predsedujoči lahko odredi petnajstminutni odmor po vsakih dveh urah neprekinjenega dela.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, v okviru posamezne točke ali pred njo pa se ga lahko odredi največ dvakrat.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor, ko so že izčrpane možnosti iz prejšnjega odstavka, o tem, ali se odredi odmor, ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič, odloči občinski svet z glasovanjem.
48. člen 
Predsedujoči zaključi sejo, ko so obravnavane in izčrpane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
49. člen 
Za red na seji skrbi predsedujoči sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti. Govornika lahko opomni ali mu seže v besedo le predsedujoči.
50. člen 
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
51. člen 
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kakšen drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe poslovnika in je bil na tej seji predhodno že dvakrat opomnjen, da naj spoštuje red in določbe poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku ali govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo sveta.
Član občinskega sveta ali govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
52. člen 
Predsedujoči lahko odredi, da se s seje odstrani vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča njen nemoten potek.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
53. člen 
Če predsedujoči s predvidenimi rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
54. člen 
Svet je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v prostoru, kjer je seja.
Svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, razen, če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov, ki se je opredelila, izrekla »za« sprejemoziroma če se je »za« sprejem opredelilo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon ali statut občine.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
55. člen 
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje zaradi odmora ali prekinitve.
56. člen 
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Svet sprejme odločitev s tajnim glasovanjem le, če tako sklene na podlagi in ob upoštevanju Statuta Občine Laško pred odločanjem o vsaki posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko poda župan ali najmanj četrtina članov občinskega sveta.
57. člen 
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
Vsak član sveta ima en glas, ki ga ima pravico obrazložiti, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu v okviru posameznega glasovanja predsedujoči dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. Poteka glasovanja ni mogoče prekinjati z novimi predlogi ali razpravo.
58. člen 
K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »za« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »proti« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
59. člen 
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. Pri glasovanju z dvigom rok se lahko uporabljajo barvni kartončki (zeleni kartonček – glas ZA, rdeči kartonček – glas PROTI).
Poimensko se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali četrtine članov sveta.
Če se glasuje poimensko, predsedujoči sveta kliče svetnike po abecednem seznamu njihovih priimkov, vsak pa se izreče z besedo »za« ali »proti« ali »ne glasujem«.
60. člen 
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se izdela toliko glasovnic, kolikor je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom občinskega sveta.
Glasovnica mora vsebovati predlog, o katerem se odloča, navodilo za glasovanje in opredelitev »ZA« in »PROTI«.
Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo »ZA« ali »PROTI«, pri čemur je »ZA« na dnu glasovnice za predlogom besedila na desni strani, »PROTI« pa na levi strani.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je, v skladu z navodilom na glasovnici, potrebno izvoliti.
61. člen 
Tajno glasovanje vodi in ugotovi rezultate komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči in dva svetnika, ki ju izvoli svet na predlog predsedujočega. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave.
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
Svetnikom se pri mizi predsedujočega vročijo glasovnice. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri člani občinskega sveta so prevzeli glasovnico. Glasuje se v prostoru, ki je določen za glasovanje in ki zagotavlja tajnost glasovanja.
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico jo odda v glasovalno skrinjico.
62. člen 
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. Pri tem se lahko umakne v poseben prostor.
Poročilo o izidu glasovanja obsega:
– datum in zaporedno številko seje,
– predmet glasovanja,
– sestavo glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
63. člen 
Če član ali člani sveta utemeljeno ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana ali članov sveta, ki ugovarjajo poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsedujočega.
O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja.
5. Zapisnik seje sveta
64. člen 
O vsaki seji sveta in o delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji (članov sveta, vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov) in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Vsak član sveta ima pravico, da se v zapisnik vpiše tudi njegovo ločeno mnenje.
Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi direktor občinske uprave oziroma po njemu pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave.
65. člen 
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in morebitnih vmesnih izrednih ali dopisnih sej občinskega sveta. Vsak član sveta ima pravico dati pripombe na obravnavani zapisnik. O utemeljenosti podanih pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se v zapisnik vpišejo ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči, ki je sejo vodil in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine.
Zapisnik seje, ki je bila zaprta za javnost ali dela seje, ki je bil zaprt za javnost, se ne priloži h gradivu za redno sejo občinskega sveta in se ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem seznani predsedujoči.
66. člen 
Seja občinskega sveta se snema zvočno in slikovno. Snemanje seje služi za pomoč pisanja zapisnika, za objavo na svetovnem spletu pa tudi za zagotavljanje transparentnosti delovanja občinskega sveta.
Nosilec zvoka oziroma slike se hrani skupaj z zapisnikom in gradivom s seje, in sicer najmanj leto dni po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila posneta.
Član občinskega sveta ali drug udeleženec seje ima pravico poslušati oziroma pogledati posnetek seje, če za to pridobi dovoljenje predsedujočega. Poslušanje oziroma ogled posnetka se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.
Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu občinske uprave, ki o zadevi odloči v skladu z zakonom.
67. člen 
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
68. člen 
Člani občinskega sveta imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na sejah občinskega sveta in ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njihove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske upravena podlagi pisnega zahtevka člana občinskega sveta.
Original zahtevka, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta, z njim pa se postopa v skladu z zakonskimi določbami.
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
69. člen 
Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa je odgovoren direktor občinske uprave.
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, ki so potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to delo s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
Za vodenje zapisnika in sam zapisnik občinskega sveta in njegovih delovnih teles skrbi direktor občinske uprave, ki lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge javne uslužbence občinske uprave.
7. Delovna telesa občinskega sveta
70. člen 
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije.
71. člen 
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
Odbori in komisije v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo mnenja in predloge, predlagajo sprejem odlokov in drugih aktov iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
72. člen 
Stalne komisije občinskega sveta so:
1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
2. Statutarno pravna komisija,
3. Komisija za vloge in pritožbe občanov.
Člani komisij se imenujejo izmed članov občinskega sveta. Komisije štejejo od tri do sedem članov.
Poleg stalnih ima občinski svet lahko tudi druge komisije, če tako narekujeta delo in potrebe občinskega sveta.
Njihove naloge, sestava in način imenovanja članov se lahko podrobneje opredelijo v aktu o ustanovitvi.
73. člen 
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 7 članov, ki jih imenuje občinski svet praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles, občinskih organov in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih skladov in javnih podjetij,
– svetu predlaga kandidate oziroma poda soglasje ali mnenje k imenovanju kandidatov za direktorje oziroma ravnatelje javnih zavodov, javnih skladov in javnih podjetij,
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles,
– opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije,
– pripravlja razpise za podelitev občinskih priznanj in pripravlja predloge za njihove dobitnike,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet.
74. člen 
Statutarno pravna komisija ima pet članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, ter jih predlaga v sprejem občinskemu svetu,
– na zahtevo sveta obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema svet v obliki predpisov, ter oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni, statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine,
– predlaga v sprejem občinskemu svetu obvezno razlago določb splošnih aktov občine,
– na zahtevo predsedujočega med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje razlaga poslovnik sveta.
75. člen 
Komisija za vloge in pritožbe občanov ima tri člane in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava vloge občanov,
– obravnava pritožbe občanov, ugotavlja njihovo utemeljenost in jih rešuje,
– na osnovi ugotovitev posreduje svoja stališča občinski upravi.
76. člen 
Stalni odbori občinskega sveta so:
1. Odbor za gospodarski razvoj občine,
2. Odbor za urejanje prostora in komunalne dejavnosti,
3. Odbor za družbene dejavnosti in društva,
4. Odbor za razvoj kmetijstva in podeželja.
Odbori štejejo od sedem do devet članov.
Odbori obravnavajo vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine iz svojega delovnega področja, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikujejo do njih svoje mnenje in posredujejo občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanja.
77. člen
Odbor za gospodarski razvoj občine ima sedem članov in opravlja naloge zlasti z naslednjih področij:
– gospodarska dejavnost v občini,
– spremljanje in razvoj malega gospodarstva, trgovinske dejavnosti, gostinstva in turizma,
– obravnavanje županovega predloga proračuna, zaključnega računa in rebalansa proračuna,
– razpolaganje z občinskim premoženjem.
78. člen 
Odbor za urejanje prostora in komunalne dejavnosti ima devet članov in opravlja naloge zlasti z naslednjih področij:
– prostorsko planiranje, urbanistično načrtovanje in drugi posegi v prostor,
– varstvo okolja,
– komunalna dejavnost.
79. člen
Odbor za družbene dejavnosti in društva ima sedem članov in opravlja naloge zlasti z naslednjih področij:
– otroško varstvo in šolstvo,
– zdravstveno varstvo in sociala,
– kultura in kulturna dediščina,
– šport.
80. člen 
Odbor za razvoj kmetijstva in podeželja ima sedem članov in opravlja naloge zlasti z naslednjih področij:
– kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lovstvo, ribištvo,
– razvoj in ohranjanje podeželja.
81. člen 
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
82. člen 
Člane odborov imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik in statut ne določata drugače.
Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed svojih članov.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Članstvo v delovnih telesih ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
83. člen 
Delovno telo predstavlja predsednik, ki organizira in vodi njegovo delo, sklicuje njegove seje zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. Predsednik delovnega telesa ima namestnika, ki ga na predlog predsednika izvolijo člani delovnega telesa.
Seje delovnih teles za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta na podlagi dnevnega reda sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta ali na zahtevo sveta ali župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov opredeljenih članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
84. člen 
Obravnavo gradiv iz svojega delovnega področja so delovna telesa dolžna opraviti najkasneje deset dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta in svoje mnenja, stališča ali predloge pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora delovno telo predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
85. člen 
Na sejo delovnega telesa se praviloma vabijo tudi javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
86. člen 
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA 
1. Splošne določbe
87. člen 
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge planske ter razvojne akte občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe in
– druge akte iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov je določena z zakonom in statutom občine.
88. člen 
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
Svet sprejme statut z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
89. člen 
Namen, vsebina, cilji in način sprejemanja poslovnika, občinskega proračuna, prostorskih in drugih planov razvoja občine, odlokov, odredb, pravilnikov in navodil, ki jih sprejema občinski svet, so opredeljeni v Statutu Občine Laško.
90. člen 
S sklepi občinski svet izvršuje svoje pravice, ureja notranjo organizacijo sveta ter ustanavlja delovna telesa in imenuje njihove člane.
S sklepi občinski svet nalaga županu in občinski upravi, delovnim telesom občinskega sveta in drugim delovnim telesom ter organom občine naloge glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih aktov ter opravljanje drugih zadev z njihovega področja.
Sklepe, s katerimi občinski svet izvršuje svoje pravice, je treba objaviti, druge sklepe pa predložiti organom, na katere se nanašajo.
91. člen 
Akte, ki jih sprejme občinski svet, podpiše župan.
Na izvirnike aktov občinskega sveta je potrebno odtisniti žig občinskega sveta in jih shraniti v arhivu občinske uprave.
Statut občine, odloki in drugi splošni akti morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Objavljajo se tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
2. Postopek za sprejem odloka
92. člen 
Sprejem odloka lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno telo sveta ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan.
Delovna telesa občine ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov, ki jih lahko predlaga samo župan.
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
93. člen 
Predlog odloka pošlje predlagatelj županu, podžupanu ali članu občinskega sveta, ki je pristojen za vodenje sej občinskega sveta (predsedujoči). Če je predlagatelj odloka delovno telo ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu skupaj s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.
94. člen 
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
95. člen 
Predsedujoči sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
96. člen 
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
a) Prva obravnava predloga odloka
97. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga odloka,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet s sklepom:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu, ter sprejme stališča in mnenja, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme,
– odloči, da se odlok zavrne, če meni, da odlok ni potreben,
– na predlog predlagatelja odloči, da se predloga odloka umakne,
– na predlog predlagatelja odloči, da se odlok sprejme na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita, kadar na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi.
98. člen 
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme ali ga zvrne kot nepotrebnega, je postopek končan.
b) Druga obravnava predloga odloka
99. člen
V drugi obravnavi predloga odloka svet o njem razpravlja in po končani razpravi glasuje o odloku kot celoti in o naslovu odloka. O posamičnih členih razpravlja in glasuje o vsakem členu odloka po vrstnem redu le, če so sporni.
100. člen 
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti predložen občinskemu svetu najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov sveta ali predlagatelj.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.
101. člen 
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne, spremeni ali dopolni do začetka glasovanja o amandmaju.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi Statutarno pravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet.
Če Statutarno pravna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.
102. člen 
Statut in poslovnik občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka, s tem da mora za sprejem statuta glasovati dvotretjinska večina vseh svetnikov, za sprejem poslovnika pa dvotretjinska večina navzočih svetnikov.
Proračun občine sprejema občinski svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
103. člen 
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
104. člen 
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
105. člen 
O predlogu, da naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za redni postopek oziroma prvo obravnavo odloka.
106. člen 
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
107. člen 
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odloka ali drugega akta, ki se sprejema po dvofaznem postopku, če gre:
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznega odloka ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odloka z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi države oziroma občine,
– spremembe in dopolnitve odloka v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov,
– prečiščena besedila aktov,
– obvezne razlage aktov.
V skrajšanjem postopku se amandmaji vlagajo le k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Odločitev o skrajšanem postopku za sprejem odloka je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini navzočih članov občinskega sveta.
Po končani prvi obravnavi odloka lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet namesto po skrajšanem postopku opravi drugo obravnava odloka po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi takšnega predloga.
5. Postopek za sprejem proračuna
108. člen 
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
109. člen 
Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu proračun v treh mesecih po začetku mandata.
Župan mora skupaj s predlogom proračuna predložiti tudi izhodišča za sestavo proračuna.
Predlog proračuna skupaj z izhodišči za sestavo proračuna najprej obravnavajo odbori občinskega sveta in nadzorni odbor. Njihova mnenja oziroma predlogi se upoštevajo pri pripravi gradiva za prvo obravnavo odloka o proračunu. Tako pripravljen predlog proračuna na seji občinskega sveta predstavi župan ali pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave. Sledi razprava, v kateri člani občinskega sveta podajo pripombe in predloge, pri tem pa morajo upoštevati pravilo o ravnovesju proračunskih prihodkov in odhodkov.
Iz obrazložitve predloga odloka o proračunu za drugo obravnavo mora biti razvidno, kako so upoštevana stališča in predlogi občinskega sveta, podana na prvi obravnavi odloka.
110. člen 
Na predlog proračuna za drugo obravnavo lahko člani občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta županu pisno predložijo amandmaje. Tudi pri podaji amandmajev mora biti upoštevano pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in odhodki.
111. člen 
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko župan ali predstavnik občinske uprave najprej dodatno obrazložita predlog proračuna občine.
Občinski svet najprej glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan in nato o ostalih vloženih amandmajih.
112. člen 
Ko je glasovanje o posameznih delih občinskega proračuna zaključeno, predsedujoči ugotovi ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede ravnovesja prihodkov in odhodkov. Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem kot o celoti.
113. člen 
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, datum naslednje seje občinskega sveta ali trajanje odmora, če in v katerem strokovna služba lahko pripravi predlog uskladitve.
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži.
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve in če je sprejet, glasuje o občinskem proračunu v celoti.
114. člen 
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
115. člen 
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po hitrem postopku.
116. člen 
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj morebitnega amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti podan v pisni obliki in obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
6. Sprejem drugih aktov sveta
117. člen 
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
118. člen 
Po postopku kot velja za sprejem odloka se, ob upoštevanju določb Statuta Občine Laško, sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve poslovnika.
7. Referendum
119. člen 
Ob pogojih iz Statuta Občine Laško lahko občinski svet o svoji odločitvi (odloku ali drugem aktu) razpiše referendum.
Svet je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma.
120. člen 
Svet lahko, upoštevajoč Statut Občine Laško, razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svet razpiše posvetovalni referendum, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju. Svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
121. člen 
Svet razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi na krajevno običajen način.
122. člen 
Izid referenduma se objavi na enak način, kakor razpis referenduma.
8. Postopek za sprejem obvezne razlage
123. člen 
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda tudi zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Statutarno pravna komisija. Če ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. V fazi priprave predloga obvezne razlage lahko komisija zahteva tudi mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za skrajšani postopek za sprejem odloka.
9. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
124. člen 
Če je kakšen občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev postal bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki prečiščenega besedila.
Prečiščeno besedilo določi občinski svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka.
125. člen 
Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi Statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
Prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi občinski svet.
O prečiščenem besedilu odloča občinski svet praviloma brez obravnave.
Prečiščeno besedilo se objavi.
10. Postopek za sprejem prostorskih aktov
126. člen 
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 
1. Splošne določbe
127. člen 
Volitve in imenovanja funkcionarjev, ki jih po zakonu ali statutu občine voli oziroma imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
128. člen 
Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje.
129. člen 
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Kandidati na glasovnicah se navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij.
130. člen 
Kandidat je izvoljen ali imenovan, če je zanj glasovala večina članov občinskega sveta, ki so glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina.
Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice.
131. člen 
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Na glasovnici pri ponovnem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov.
132. člen 
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Imenovanje članov delovnih teles sveta
133. člen 
Člane delovnih teles občinskega sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov.
Listo kandidatov, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
3. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana
134. člen 
Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi kateri od dveh podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega župana.
O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanje, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
4. Postopek za razrešitev
135. člen 
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ene četrtine članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.
136. člen 
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih tretjega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj sedem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
137. člen 
Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.
O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s poukom o pravnem sredstvu.
5. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
138. člen 
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
Županu in članom občinskega sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja statut.
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom.
VIII. RAZMERJE ŽUPANA DO OBČINSKEGA SVETA 
139. člen 
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in občinski svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
140. člen 
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed javnih uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
141. člen 
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan, direktor občinske uprave ali zaposleni v občinski upravi, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi oziroma realizaciji sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso realizirani in navesti razloge.
142. člen 
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov.
143. člen 
Župan skupaj z direktorjem občinske uprave zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo občinskega sveta in delovnih teles sveta.
144. člen 
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
145. člen 
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezne namene ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
IX. JAVNOST DELA 
146. člen 
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik.
147. člen
Javnost se s sej organov občine izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
148. člen 
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
149. člen 
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
150. člen 
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU 
151. člen 
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 
152. člen 
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
153. člen 
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči. Če se predsedujoči glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži Statutarno pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika Statutarno pravna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala Statutarno pravna komisija, odloči svet.
XII. KONČNA DOLOČBA 
Poslovnik Občinskega sveta Občine Laško (Uradni list RS, št. 2/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
154. člen 
Poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Laško, Uradni list RS, št. 8/00 in 88/02.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Laško (Uradni list RS, št. 50/10) vsebujejo naslednjo končno določbo:
3. člen 
Te spremembe in dopolnitev začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Laško (Uradni list RS, št. 51/15) vsebujejo naslednjo končno določbo:
19. člen 
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.