Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2015 z dne 23. 10. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2015 z dne 23. 10. 2015

Kazalo

3116. Statut Občine Laško (uradno prečiščeno besedilo – UPB1), stran 8671.

  
Na podlagi 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07, 17/10, 45/11), 124. in 125. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Laško (Uradni list RS, št. 2/08 in 50/10) je Občinski svet Občine Laško na 8. redni seji dne 30. 9. 2015 sprejel uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Laško, ki obsega:
– Statut Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07, z dne 30. 10. 2007),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 17/10, z dne 5. 3. 2010),
– Spremembe Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 45/11, z dne 10. 6. 2011) in
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 51/15, z dne 14. 7. 2015).
Št. 007-09/2015
Laško, dne 30. septembra 2015
Župan 
Občine Laško 
Franc Zdolšek l.r.
S T A T U T 
Občine Laško 
(uradno prečiščeno besedilo – UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Statut zagotavlja, da bo Občina Laško delovala kot temeljna lokalna samoupravna skupnost.
Statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Laško, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen 
V Občini Laško občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj in razvoj občine, uresničujejo in usklajujejo svoje in širše interese, zadovoljujejo lastne in skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene potrebe iz pristojnosti občine.
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
3. člen 
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.
V okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki prizadevajo prebivalce občine in prenesene naloge iz državne pristojnosti.
II. OBČINA LAŠKO 
4. člen
Občina Laško je oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Sedež Občine Laško je v Laškem, Mestna ulica 2.
Občino predstavlja in zastopa župan.
5. člen 
Občani Občine Laško so vse osebe, ki imajo na območju Občine Laško stalno prebivališče.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri opravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, referendumih in z ljudsko iniciativo.
Na osnovi zakona in odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno bivališče in osebe, ki so lastniki ali uporabniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
6. člen 
Občina je ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Belovo, Blatni Vrh, Brezno, Brodnice, Brstnik, Brstovnica, Bukovca, Curnovec, Debro, Doblatina, Dol pri Laškem, Gabrno, Globoko, Govce, Gozdec, Gračnica, Harje, Huda Jama, Jagoče, Jurklošter, Kladje, Klenovo, Konc, Kuretno, Lahomno, Lahomšek, Lahov Graben, Laška vas, Laško, Laziše, Leskovca, Lipni Dol, Lokavec, Lože, Mačkovec, Mala Breza, Male Grahovše, Marija Gradec, Marijina vas, Modrič, Mrzlo Polje, Obrežje pri Zidanem Mostu, Ojstro, Olešče, Padež, Paneče, Plazovje, Polana, Povčeno, Požnica, Radoblje, Reka, Rifengozd, Rimske Toplice, Sedraž, Selo nad Laškim, Senožete, Sevce, Slivno, Spodnja Rečica, Stopce, Strensko, Strmca, Suhadol, Šentrupert, Širje, Škofce, Šmihel, Šmohor, Tevče, Tovsto, Trnov Hrib, Trnovo, Trobni Dol, Trojno, Udmat, Velike Gorelce, Velike Grahovše, Veliko Širje, Vodiško, Vrh nad Laškim, Zabrež, Zgornja Rečica, Zidani Most, Žigon.
Občina se lahko združi z drugo občino ali občinami ter spremeni svoje območje le po predhodno izvedenem referendumu v skladu z zakonom.
7. člen 
Na območju Občine Laško so ustanovljeni ožji deli občine – krajevne skupnosti Šentrupert, Jurklošter, Laško, Marija Gradec, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Vrh nad Laškim in Zidani Most.
Krajevna skupnost Šentrupert obsega naselja Šentrupert, Curnovec, Mačkovec, Mala Breza in Trobni Dol.
Krajevna skupnost Jurklošter obsega naselja Blatni Vrh, Jurklošter, Lahov Graben, Lipni Dol, Marijina vas, Mrzlo polje, Paneče in Polana.
Krajevna skupnost Laško obsega naselja Bukovca, Brstnik, Doblatina, Debro, Jagoče, Kuretno, Laško (razen dela naselja, ki je v KS Marija Gradec in v KS Rečica), Ojstro, Požnica, Rifengozd, Strmca, Šmihel, Tovsto in Udmat.
Krajevna skupnost Marija Gradec obsega naselja Gabrno, Harje, Lahomno, Lahomšek, Laško (del), Marija Gradec, Modrič, Olešče, Padež, Plazovje, Radoblje, Reka, Stopce, Tevče in Trojno.
Krajevna skupnost Rečica obsega naselja Huda Jama, Slivno, Spodnja Rečica, Šmohor, Zgornja Rečica in Laško (del).
Krajevna skupnost Rimske Toplice obsega naselja Brodnice, Brstovnica, Dol pri Laškem, Globoko, Gračnica, Konc, Lažiše, Lokavec, Lože, Povčeno, Rimske Toplice, Senožete, Sevce, Strensko, Škofce, Vodiško in Zabrež.
Krajevna skupnost Sedraž obsega naselja Belovo, Brezno, Govce, Klenovo, Sedraž, Trnov hrib in Trnovo.
Krajevna skupnost Vrh nad Laškim obsega naselja Gozdec, Kladje, Laška vas, Leskovca, Male Grahovše, Selo nad Laškim, Velike Gorelce, Velike Grahovše, Vrh nad Laškim in Žigon.
Krajevna skupnost Zidani Most obsega naselja Obrežje pri Zidanem Mostu, Suhadol, Veliko Širje, Širje in Zidani Most.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odloki Občine Laško.
7.a člen 
Krajevna skupnost Jurklošter ima sedež v Jurkloštru 19a, Jurklošter.
Krajevna skupnost Laško ima sedež na Trubarjevi ulici 3, Laško.
Krajevna skupnost Marija Gradec ima sedež na Marija Gradcu 29, Laško.
Krajevna skupnost Rečica ima sedež v Hudi Jami 1, Laško.
Krajevna skupnost Rimske Toplice ima sedež na Aškerčevi cesti 6, Rimske Toplice.
Krajevna skupnost Sedraž ima sedež v Sedražu 22, Laško.
Krajevna skupnost Šentrupert ima sedež v Šentrupertu 89, Šentrupert.
Krajevna skupnost Vrh nad Laškim ima sedež na Vrhu nad Laškim 9a, Laško.
Krajevna skupnost Zidani Most ima sedež v Zidanem Mostu 12, Zidani Most.
8. člen 
Občina Laško ima svoj grb in svojo zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
9. člen 
Župan lahko fizičnim in pravnim osebam podeli pravico do uporabe občinskega grba in zastave. Dovoljenje se lahko podeli samo nekomu, čigar dejavnost pospešuje tudi javne interese in ki je v tesni povezavi z značilnostjo občine in njenih prebivalcev.
Župan lahko podelitev prekliče, če se tisti, ki mu je bila pravica podeljena, izkaže za podelitve nevrednega ali če interes občine za podelitev ugasne.
Nepooblaščena uporaba občinskega grba se sankcionira v skladu z občinskim odlokom.
10. člen 
Občina Laško ima svoj žig v obliki kroga, ki ima v sredini grb Občine Laško, pod grbom vodoravno izpisan sedež občine – Laško, ob krožnici pa zgoraj napis »Občina Laško«, spodaj pa ime organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava; Volilna komisija.
Velikost, uporabo in hrambo pečata določi župan s svojim aktom.
11. člen 
Občina Laško ima svoj občinski praznik, ki se ga določi in opredeli z občinskim odlokom. Odlok o določitvi občinskega praznika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Krajevne skupnosti v občini lahko za svoje območje ali tudi za posamezno naselje določijo svoje krajevne praznike.
12. člen 
Osebam, ki so za občino in njen razvoj posebej zaslužne, lahko občinski svet podeli občinska priznanja. Posebej zaslužne posameznike lahko imenuje tudi za častne občane občine.
Občinski svet lahko podelitev prekliče, če se odlikovani izkaže za podelitve nevrednega ali če je odlikovani obsojen za naklepno kaznivo dejanje in mu je izrečena zaporna kazen v trajanju več kot šestih mesecev.
O imenovanju častnega občana in o preklicu takega imenovanja odloča občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
Pogoji, postopek in pravice povezane s podelitvijo priznanj in imenovanja za častnega občana, so podrobneje opredeljeni z odlokom.
III. NALOGE OBČINE 
13. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in upravlja vse lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun občine;
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte;
– predpisuje prispevke iz svoje pristojnosti;
– sprejema programe razvoja občine;
2. upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem;
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja;
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
3. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini;
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini;
– pospešuje gospodarski razvoj;
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov;
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov;
4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov;
– sprejema dolgo in kratkoročni stanovanjski program občine;
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine;
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj;
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj;
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov;
5. skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe;
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb;
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb;
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
– organizira pokopališko in mrliško pregledno službo;
6. zagotavlja pogoje za delo in razvoj osnovne vzgojno izobraževalne dejavnosti in dejavnosti varstva in vzgoje predšolskih otrok tako, da:
– določa mrežo javnih služb na področju osnovnošolske dejavnosti in dejavnosti vzgoje in varstva predšolskih otrok;
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje programov in v sodelovanju z zavodi ter v okviru finančnih možnosti skrbi za razvoj dejavnosti;
– v sodelovanju z zavodi, organizacijami in društvi, ki delujejo na tem področju, ustvarja pogoje za organizacijo prostočasnih aktivnosti otrok in mladine;
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih;
7. zagotavlja pogoje za delo in razvoj javnih služb na področju socialnega varstva tako, da:
– v okviru zakonsko določenih pristojnosti lokalnih skupnosti določa mrežo javnih služb na področju socialnega varstva;
– z ukrepi občinskih socialno varstvenih pomoči blaži materialno stisko ogroženih družin, družin z več otroki, s kronično bolnimi, invalidnimi otroki in drugimi družinskimi člani;
8. zagotavlja pogoje za delo in razvoj javnih služb na področju osnovne zdravstvene in lekarniške dejavnosti tako, da:
– določa mrežo javnih služb na področju osnovne zdravstvene in lekarniške dejavnosti;
– v sodelovanju z zavodi in v okviru finančnih možnosti zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti, ki pospešujejo zdravstveno varstvo občanov;
9. zagotavlja pogoje za raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– z različnimi ukrepi zagotavlja varstvo naravne in kulturne dediščine;
– zagotavlja pogoje za delovanje zavodov na področju splošne kulturne in informacijsko knjižnične dejavnosti;
– v okviru finančnih možnosti zagotavlja minimalne pogoje za delovanje društev na področju ljubiteljske kulturne in športne dejavnosti in jih vključuje v programe za razvoj občine na kulturnem, etnografskem in športnem področju;
10. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja;
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja;
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja;
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih;
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini;
11. upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti;
– površine za pešce in kolesarje;
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča;
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine;
– ureja promet v občini;
12. skrbi za požarno varnost občanov in varnost občanov v primeru elementarnih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih;
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami;
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč;
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo;
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami;
13. ureja javni red v občini tako, da:
– sprejemaprograme varnosti;
– določa prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in globezanje;
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev;
– organizira občinsko redarstvo;
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami;
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakoni določeno drugače;
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;
14. lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
14. člen 
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke:
– enotno matično številko občana,
– osebno ime,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
– datum in kraj rojstva oziroma smrti,
– podatke o osebnih vozilih,
– podatke o nepremičninah ter
– druge osebne podatke v skladu z zakonom.
Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki.
Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne uporabnike državnega proračuna.
Podatke lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na elektronskih pomnilniških medijih ali po elektronski poti. Pridobivanje osebnih podatkov po elektronski poti se občini odobri, ko zagotovi tehnične pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.
Občina lahko zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z nameni in pod pogoji, določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam.
IV. ORGANI OBČINE 
Skupne določbe 
15. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
Organa občine po posebni zakonodaji sta občinska volilna komisija in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Občinski organi lahko po potrebi ustanovijo svoja delovna telesa in sklade.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določajo zakoni.
Člani organov občine in njihovih delovnih teles opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma občinskih organov se izvaja v skladu z zakonom in tem statutom.
Organi občine in sveti krajevnih skupnosti se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.
16. člen 
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, ali do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Plača za poklicne občinske funkcionarje je določena v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju.
Če župan opravlja funkcijo nepoklicno mu pripada plačilo v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Višino plačila določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
Članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati z zakonom določen odstotek plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
Občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskega sveta, za člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov kakor tudi merila za sejnine za člane svetov ožjih delov občine.
17. člen 
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinska uprava odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.  
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote oziroma organi občinske uprave, ki jih občinski svet ustanovi na predlog župana z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
18. člen 
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskega sveta in občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu preko župana, ali, v njegovi odsotnosti, podžupana.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ali druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut ter poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
19. člen 
Zaposleni v občinski upravi, župan, člani občinskega sveta ter drugih organov Občine Laško, so dolžni ohraniti zase vse, kar v okviru opravljanja svoje službe ali dela zvedo o strankah, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih, ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa.
20. člen 
Občani se lahko s peticijo obrnejo na katerikoli organ občine, s peticijo ali pritožbo pa na Komisijo za vloge in pritožbe občanov. Organ ali Komisija jim morata odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
Občinski svet 
21. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasno nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– na predlog župana sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora in na njegov predlog opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– imenuje volilno komisijo za občinske volitve,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če v skladu s statutom občine ali odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način njihovega izvajanja,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, javna podjetja, javne gospodarske službe ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakoni,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– voli, imenuje in razrešuje svoje predstavnike v organe upravljanja javnih podjetij in javnih zavodov,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi letni program varstva pred požari,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– določi organizacijo in delovanje občinskega sveta v vojni,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
22. člen 
Občinski svet ima 23 članov, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta in podžupana s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru, z delom v občinski upravi, s funkcijo načelnika upravne enote in z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine ureja zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Če podžupan zaradi predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
23. člen 
Člane občinskega sveta se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta imajo polnoletni državljani Republike Slovenije in državljani druge države članice Evropske unije, ki imajo stalno prebivališče v Občini Laško. Pravico voliti člana občinskega sveta imajo tudi polnoletni tujci, ki imajo v Občini Laško stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta in traja do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta.
24. člen 
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 20 dneh po drugem krogu volitev.
Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
Občinski svet na prvi seji najprej imenuje Komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana.
25. člen 
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan ali pooblaščeni član občinskega sveta na more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
26. člen 
Občinski svet dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje župan v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
Župan, podžupan ali pooblaščeni član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta na obrazloženo zahtevo najmanj četrtine članov sveta. Zahtevi za sklic mora biti priložen dnevni red. Seja mora biti opravljena najkasneje v petnajstih dneh od podane pisne zahteve za sklic seje. Če v roku sedmih dni od prejema pisne zahteve seja ni sklicana, jo lahko skličejo člani, ki so zahtevo podali. Župan, podžupan ali pooblaščeni član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Dolžnost članov občinskega sveta je, da se sej sveta udeležujejo, svoje morebitne izostanke pa pravočasno opravičijo.
27. člen 
Dnevni red sej občinskega sveta predlaga župan. 
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in predstavnikom občinskih odborov ter za odgovore nanje.
28. člen 
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan je dolžan predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka uvrstiti na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
29. člen 
Za vsako sejo občinskega sveta je potrebno vabilo poslati županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave.
O sklicu seje občinskega sveta je potrebno obvestiti javna občila.
30. člen 
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles zagotavlja občinska uprava.
31. člen 
Seje občinskega sveta so javne. Občinski svet lahko sklene, da se javnost izključi, če se obravnava gradivo, ki vsebuje podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Izključitev javnosti podrobneje določa poslovnik občinskega sveta.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, če se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
32. člen 
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določata drugačno večino.
Glasovanje je praviloma javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali tako na predlog najmanj ene četrtine članov občinskega sveta sklene občinski svet.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta najmanj enkrat letno poročata občinskemu svetu.
33. člen 
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela in odločanja, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
34. člen 
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 22. člena tega statuta ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastopili razlogi iz prejšnjega odstavka.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. O svoji odločitvi po četrti, peti in šesti alinei je dolžan član občinskega sveta le-tega takoj obvestiti.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi naslednji seji po nastanku razlogov za prenehanje mandata.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
V primeru prenehanja funkcije iz razlogov iz prve do šeste alinee prvega odstavka tega člena ali zaradi odstopa, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu je prenehala funkcija, naslednji kandidat z liste kandidatov. Če takega kandidata ni, pa kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih.
35. člen 
Občinski svet se lahko predčasno razpusti, če:
– ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje,
– v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v skladu z zakonom predloženega in pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel veljati ob začetku leta ali
– če se v posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh ne sestane na sklepčni seji.
O razpustitvi občinskega sveta odloča državni zbor na predlog vlade. Postopek pred izdajo sklepa o razpustitvi določa zakon.
V primeru razpustitve občinskega sveta državni zbor razpiše predčasne volitve, nujne naloge iz njegove pristojnosti pa v tem času opravlja župan.
Župan 
36. člen
Pravico voliti župana ima vsak volivec, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Pravico biti voljen za župana ima vsak polnoletni državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v Občini Laško.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora novoizvoljeni župan nastopiti mandat. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je dolžan pisnoobvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
Na konstitutivni seji občinskega sveta župan poda prisego, ki glasi: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in poštenju, v skladu s svojim najboljšim vedenjem ter z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Občine Laško in Republike Slovenije.
37. člen 
Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– imenuje in razrešuje podžupana,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
38. člen 
Če opravlja zadeve protokolarnega pomena, če gre za zadeve posebnega pomena za občino ali če sam tako presodi, župan pri svojih opravilih nosi insignije.
39. člen 
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
40. člen 
Občina ima enega ali dva podžupana.Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana podžupan. Če ima občina več podžupanov pa tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
41. člen 
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
42. člen 
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
43. člen 
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
44. člen 
Županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 22. člena tega statuta ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo župana ali podžupana.
Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Županu preneha mandat, če ga razreši državni zbor na predlog vlade. Župana se lahko predčasno razreši, če ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje. Nujne naloge iz njegove pristojnosti do izvolitve novega župana opravlja podžupan oziroma za to v skladu z zakonom določen član občinskega sveta.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno šeste alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga župan razreši, in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
Nadzorni odbor 
45. člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
Nadzorni odbor poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
46. člen 
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji 1. seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi zaprte liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta na podlagi predlogov političnih strank in neodvisnih kandidatov oziroma list, zastopanih v občinskem svetu.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskihproračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
47. člen 
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora, ki ga predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Laškem. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine; za svoja pisanja uporablja pečat občine.
48. člen 
Nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik in program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Program dela za naslednje leto in predlog finančnega načrta za naslednje leto nadzorni odbor predloži županu pred sprejetjem proračuna za naslednje leto.
Nadzorni odbor lahko opravlja tudi nadzor:
– finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti),
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do obravnave zaključnega računa za preteklo leto.
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko le-ta obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
49. člen 
Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
50. člen 
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
51. člen 
Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.
52. člen 
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu.
Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor.
Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
53. člen 
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom.
V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.
V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
54. člen 
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
55. člen 
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi akti občine ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.
Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
56. člen 
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
57. člen 
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
58. člen 
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.
59. člen 
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
60. člen 
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
61. člen 
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
Občinska volilna komisija 
62. člen 
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občinska volilna komisija vodi in izvaja:
– volitve v občinski svet,
– volitve župana,
– volitve v svete krajevnih skupnosti,
– referendume in svetovalne referendume,
– opravlja druge naloge, ki jih ji dodeli občinski svet.
63. člen 
Člane občinske volilne komisije, ki ima predsednika in tri člane ter njihove namestnike, imenuje, v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah, Občinski svet Občine Laško.
Odbori in komisije občinskega sveta 
64. člen 
Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter imenovanje članov.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
65. člen 
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 7 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev (izdaja odločbe oziroma sklepe o plačah in nadomestilih plač občinskih funkcionarjev, plačilih nepoklicnih občinskih funkcionarjev, o sejninah, o letnem dopustu ...),
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet.
66. člen 
Občinski svet ima poleg Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja še dve stalni komisiji:
– Statutarno pravno komisijo in
– Komisijo za vloge in pritožbe občanov.
67. člen 
Občinski svet ima naslednje stalne odbore:
– Odbor za gospodarski razvoj občine,
– Odbor za urejanje prostora in komunalne dejavnosti,
– Odbor za družbene dejavnosti in društva,
– Odbor za razvoj kmetijstva in podeželja.
68. člen 
Odbori štejejo od 7 do 9 članov, komisije pa od 3 do 7 članov, od tega večino svetnikov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
69. člen 
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na podlagi predlogov političnih strank in neodvisnih kandidatov oziroma list, zastopanih v občinskem svetu. Pri sestavi delovnih teles mora biti upoštevana enakopravna zastopanost posameznih članov občinskega sveta. Člani občinskega odbora so imenovani na podlagi zaprte liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Nezdružljivost članstva v komisiji ali odboru občinskega sveta s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi določa zakon.
70. člen 
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
Svet predsednikov krajevnih skupnosti 
71. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Svet sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti vseh krajevnih skupnosti. Seje sveta sklicuje in vodi župan.
72. člen 
Svet daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
V. KRAJEVNA SKUPNOST 
73. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko občinski svet za naselje, del naselja ali več posameznih naselij ustanovi krajevno skupnost.
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci naselja, delov naselja ali več posameznih naselij na zboru krajanov ali če jo poda 10% volilnih upravičencev v krajevni skupnosti. Pred ustanovitvijo mora občinski svet ugotoviti interes krajanov na referendumu.
Pobudo za spremembo območja krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci naselja, delov naselja ali več posameznih naselij na zboru krajanov ali če jo poda vsaj 5% volilnih upravičencev v krajevni skupnosti. Pred spremembo območja krajevne skupnosti mora občinski svet ugotoviti interes krajanov na zboru krajanov.
74. člen 
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom in zakoni.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in s sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
75. člen 
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo mnenje k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
Občinski svet lahko z odlokom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevnih skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
76. člen 
Občinski svet mora, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo določene krajevne skupnosti, predhodno dobiti mnenje organov te skupnosti.
77. člen 
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti je štiri leta ter se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Funkcija člana sveta je častna. Nezdružljivost članstva v krajevni skupnosti s funkcijo župana in podžupana, članstvom v nadzornem odboru občine in z delom v občinski upravi ureja zakon.
77.a člen 
Število članov sveta po posameznih krajevnih skupnostih je naslednje:
– Krajevna skupnost Jurklošter ima 9 članov sveta,
– Krajevna skupnost Laško ima 11 članov sveta,
– Krajevna skupnost Marija Gradec ima 10 članov sveta,
– Krajevna skupnost Rečica ima 8 članov sveta,
– Krajevna skupnost Rimske Toplice ima 8 članov sveta,
– Krajevna skupnost Sedraž ima 6 članov sveta,
– Krajevna skupnost Šentrupert ima 7 članov sveta,
– Krajevna skupnost Vrh nad Laškim ima 7 članov sveta,
– Krajevna skupnost Zidani Most ima 7 članov sveta.
Volilne enote za volitve v svet posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
78. člen 
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnostinajkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet imenuje tudi tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnike in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Za delovanje svetov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe statuta občine in poslovnika občinskega sveta.
79. člen 
Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko le-ta pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij. Tako pridobljena sredstva je krajevna skupnost dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.
Izvajanje strokovnih nalog, finančnih in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
80. člen 
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični. Predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna, lahko določi, kateri posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
81. člen 
Če občinski svet ugotovi nepravilnosti pri delu organov krajevne skupnosti, pri uporabi finančnih sredstev ali gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti, lahko od organov krajevne skupnosti v 15 dneh zahteva poročilo. Po prejemu poročila lahko občinski svet s priporočili sodeluje pri saniranju ugotovljenih nepravilnosti.
Če organi krajevne skupnosti priporočil občinskega sveta ne upoštevajo ali če občinski svet poročila sploh ne prejme, lahko sam ukrene vse kar je potrebno, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo.
81.a člen 
Krajevna skupnost lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov.
Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
81.b člen 
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, ne uporabljajo namensko.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
VI. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV 
82. člen 
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so
– zbor občanov,
– referendum in
– ljudska iniciativa.
Zbor občanov 
83. člen
Zbor občanov v občini:
– obravnava pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnava predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnava pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlaga, obravnava in oblikuje stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravlja naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– daje predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikuje stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari ter čistilnih naprav,
– obravnava in oblikuje mnenja, stališča ter odloča o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o zadevah v javni razpravi,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
84. člen 
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevne skupnosti,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
85. člen 
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnost ali naselje.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti ali naselju pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej krajevni skupnosti oziroma naselju.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
Referendum 
86. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
87. člen 
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
88. člen 
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
89. člen 
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini.
Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
90. člen 
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
91. člen 
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi občinskega sveta v 15 dneh.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
92. člen 
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
93. člen 
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
94. člen 
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
95. člen 
Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Ljudska iniciativa 
96. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
97. člen 
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VII. OBČINSKA UPRAVA 
98. člen
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
99. člen 
Delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
100. člen 
Župan je predstojnik občinske uprave, ki jo nadzira in usmerja, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
Direktor je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev in je za delo občinske uprave odgovoren županu.
101. člen 
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
102. člen 
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
103. člen 
Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občine na 1. stopnji po pooblastilu župana podpisuje direktor in/ali drug pooblaščen javni uslužbenec.
Osebe iz prejšnjega odstavka vodijo postopke in odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občine na 2. stopnji podpisuje župan, ki o teh upravnih zadevah odloča. Za vodenje postopkov na 2. st. župan pooblasti javne uslužbence, ki izpolnjujejo zakonske pogoje.
104. člen 
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
Župan je odgovoren za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku v okviru svojih pristojnosti usmerjanja in nadzorovanja ter odločanja na 2. stopnji. Župan spremlja vodenje upravnih postopkov, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev prevzame upravno zadevo v reševanje, lahko pa tudi zahteva poročilo o izvrševanju upravnih nalog.
105. člen 
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
106. člen 
Uradna oseba, javni uslužbenec občinske uprave in član občinskih organov ne sme odločati ali se udeležiti posvetovanja in sklepanja:
– v zadevah, v katerih je udeležen sam ali če je z udeležencem v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,
– v zadevah, v katerih je z udeleženem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca,
– v zadevah, v katerih je bil ali je še postavljen kot pooblaščenec ene od strank,
– v pritožbenem postopku, če je sodeloval pri izdaji sklepa na prvi stopnji,
– če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Takoj ko uradna oseba zve za kakšen razlog svoje izločitve iz prejšnjega odstavka, mora prenehati z vsakim delom v tej zadevi in to sporočiti županu, ki določi uradno osebo, ki bo nadaljevala delo v tej zadevi.
107. člen 
O izločitvi zaposlenih v občinski upravi in direktorja občinske uprave odloča župan. O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v tem primeru tudi odloči v upravni zadevi.
108. člen 
V prostorih občinske uprave je na vsakomur dostopnem mestu nameščena uradna razglasna deska za uradne razglase.
Razglasna deska služi za objave splošnih in posamičnih aktov občine in za druge objave, ki jih predpisuje zakon.
109. člen 
Z občinskim predpisom se lahko določi, da se za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog, zlasti če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov.
Če predpis iz prejšnjega odstavka dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več pravnih oseb ali posameznikov, se izbira opravi po javnem natečaju.
O izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila odloči župan.
110. člen 
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
Občinsko pravobranilstvo 
111. člen
Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
Drugi organi občine 
112. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI 
113. člen 
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje lokalnih javnih služb občina zagotavlja:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
  
114. člen 
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini in
– knjižničarstvo.
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
115. člen 
Občina organizira obvezne in izbirne javne službe, ki so:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– oskrba naselij s plinom iz lokalnih omrežij,
– urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih,
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti,
– urejanje javnih parkirišč in parkirnih hiš,
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest v mestu in naseljih mestnega značaja,
– urejanje lokalnih cest,
– urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov,
– javni mestni promet, ki obsega javni prevoz potnikov v mestu in primestnih naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi,
– plakatiranje in okraševanje naselij ter obveščanje,
– deratizacija in dezinfekcija
– ter na drugih področjih, določenih z zakoni.
116. člen 
Občinski svet lahko določi izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanje proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj za:
– izvrševanje nalog občine,
– izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine,
– ali kadar občina prevzema subsidiarno sanacijsko odgovornost.
117. člen 
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javna podjetja, javne zavode in sklade.
Občinski svet z odlokom ustanovi odbor za varstvo uporabnikov javnih dobrin in mu določi naloge.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 
118. člen 
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
Za neodplačno pridobitev premoženja je potrebno predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
119. člen 
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sofinanciranj iz državnega proračuna.
120. člen 
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene in v višini, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
121. člen 
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne javne uslužbence občinske uprave ali podžupana, če ni z odlokom občine drugače določeno.
122. člen 
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
Spremembe proračuna so akt o spremembah in dopolnitvah občinskega proračuna, ki ga župan predloži občinskemu svetu pred začetkom leta, na katerega se proračun nanaša.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna med letom. Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine.
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna.
123. člen 
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Proračun občine in rebalans proračuna sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.
124. člen 
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu. Le-ti pripadajo občini v višini, določeni z zakonom ali aktom o njihovi uvedbi.
125. člen 
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu.
126. člen 
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
127. člen 
Proračun občine mora biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste namene kot v preteklem letu. Obseg porabe se za vsako obdobje začasnega financiranja določi v višini, ki ne sme biti večja od porabljenih sredstev v enakem obdobju preteklega leta.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se na županov predlog s sklepom občinskega sveta lahko podaljša še za tri mesece.
128. člen 
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva. O takšni odločitvi župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
129. člen 
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
130. člen 
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
131. člen 
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
132. člen 
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini najmanj 0,5 odstotkov prihodkov.
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1,5 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
Sredstva rezerve se uporabljajo za namene, določene z zakonom in odlokom o proračunu.
133. člen 
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v roku 30 dni po sprejemu.
134. člen 
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
135. člen 
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
136. člen 
Finančno poslovanje občine izvršuje občinska uprava.
Opravljanje notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
137. člen 
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 
Splošni akti občine 
138. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
139. člen 
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
140. člen 
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
141. člen 
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
142. člen 
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
143. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
144. člen 
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
145. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
Posamični akti občine 
146. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
147. člen 
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnihzadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 
148. člen 
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
149. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
150. člen 
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
151. člen 
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
152. člen 
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XII. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE 
153. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
XIII. POVEZOVANJE OBČINE V ŠIRŠO LOKALNO SKUPNOST IN DRUGO SODELOVANJE 
154. člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
XIV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA 
155. člen 
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko podajo organi občine, statutarno pravna komisija občinskega sveta, sveti krajevnih skupnosti, politične stranke, pravne osebe ali skupina najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.
Spremembe in dopolnitve statuta se predlagajo preko statutarno pravne komisije občinskega sveta.
156. člen 
O sprejemu predloga za spremembo in dopolnitev statuta, ki ga podpre statutarno pravna komisija občinskega sveta, odloča občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
Statut Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
157. člen
Določbi 22. in 77. člena, ki urejata nezdružljivost funkcije podžupana s članstvom v svetu krajevne skupnosti, se začneta uporabljati po prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega statuta.
158. člen 
Ta statut se objavi v Uradnem listu RS in prične veljati petnajsti dan po objavi.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Laško, Uradni list RS, št. 8/00, 88/02, 44/06 in 64/06 – UPB.
Vsi občinski akti, sprejeti na podlagi statuta iz prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi, razen določil, ki so v nasprotju z določili tega statuta.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 17/10) vsebujejo naslednjo končno določbo:
7. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 45/11) vsebujejo naslednjo končno določbo:
2. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 51/15) vsebujejo naslednji končni določbi:
28. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati:
– Statut Krajevne skupnosti Breze z dne 18. 5. 1997,
– Statut Krajevne skupnosti Jurklošter z dne 19. 7. 1996 in 1. 3. 2001,
– Statut Krajevne skupnosti Laško z dne 16. 10. 1996 in 12. 3. 2002,
– Statut Krajevne skupnosti Marija Gradec z dne 20. 8. 1996,
– Statut Krajevne skupnosti Rečica z dne 6. 12. 1996,
– Statut Krajevne skupnosti Rimske Toplice z dne 19. 6. 2003,
– Statut krajevne skupnosti Sedraž, z dne 17. 5. 1997,
– Statut Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim z dne 25. 8. 1996,
– Statut Krajevne skupnosti Zidani Most z dne 8. 9. 1997.
29. člen 
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.