Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2015 z dne 10. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2015 z dne 10. 7. 2015

Kazalo

2090. Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, stran 5639.

  
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 93. člena in 3. točke 135. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, v nadaljevanju: ZBan-2) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina sklepa)
(1) Ta sklep določa pravila, ki se nanašajo na:
(a) razvrstitev finančnih sredstev in prevzetih obveznosti;
(b) ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja;
(c) restrukturiranje finančnih sredstev;
(d) vodenje in vsebino kreditnih map;
(e) poročanje o tveganih aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavkah.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Opredelitve pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-2 oziroma Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljevanju: Uredba (EU) št. 575/2013) ter v predpisih, izdanih na njuni podlagi.
(2) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) »tvegane aktivne bilančne postavke« so finančna sredstva ne glede na uporabljeno metodo merjenja, naložbene nepremičnine in zaloge nepremičnin, pridobljene za poplačilo finančnih sredstev, razen netveganih aktivnih bilančnih postavk;
(b) »netvegane aktivne bilančne postavke« so denar v blagajni, opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, zlato in druge plemenite kovine ter zaloge, razen zalog nepremičnin, pridobljenih za poplačilo finančnih sredstev;
(c) »tvegane zunajbilančne postavke« so prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah in izvedeni finančni instrumenti;
(d) »prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah« so prevzete kreditne obveznosti in pogojne obveznosti iz izdanih finančnih garancij, avalov, nekritih akreditivov ter poslov s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za banko nastane obveznost plačila;
(e) »Republika Slovenija« pomeni institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 107/13) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki državnega proračuna (S.13111), Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
3. člen
(Ocenjevanje kreditnega tveganja)
(1) Banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke) morajo spremljati in ocenjevati kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene pri svojem poslovanju.
(2) Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
(3) Banka mora oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevanja obveznosti do banke in kvaliteto kreditnega zavarovanja po vrsti in obsegu pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke. Poleg tega mora banka ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje dolžnika in kvaliteto zavarovanja finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
2. RAZVRSTITEV FINANČNIH SREDSTEV IN PREVZETIH OBVEZNOSTI
4. člen
(Razvrstitev finančnih sredstev in prevzetih obveznosti za namen poročanja)
(1) Izhodišče razvrstitve je pregled tveganih aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, po posameznih vrstah finančnih sredstev glede na metodo merjenja, in prevzetih obveznostih po zunajbilančnih postavkah, pri čemer so postavke razporejene po posameznih dolžnikih. Nato banka opravi razvrstitev finančnih sredstev, ki se merijo po metodi odplačne vrednosti, in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah v skupine, opredeljene v 5. členu tega sklepa (v nadaljevanju: skupine).
(2) Finančna sredstva, ki se merijo po pošteni vrednosti, naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb, vrednotenih po nabavni vrednosti oziroma po kapitalski metodi, naložbe v naložbene nepremičnine, dane v poslovni najem, in zaloge nepremičnin, pridobljene za poplačilo finančnih sredstev, se ne razvrščajo v skupine.
5. člen
(Razvrščanje finančnih sredstev in prevzetih obveznosti v skupine)
(1) Finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se za namen poročanja razvrstijo v skupine od A do P na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti, ki se presoja na podlagi:
(a) ocene finančnega položaja posameznega dolžnika,
(b) njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti,
(c) vrste in obsega zavarovanja finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do posameznega dolžnika,
(d) izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.
(2) V skupino A se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah:
(a) do Banke Slovenije in Republike Slovenije,
(b) do Evropske centralne banke, mednarodnih organizacij in multilateralnih razvojnih bank, za katere se v skladu s pravili iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013) uporablja utež tveganja 0 %,
(c) do enot centralne ravni držav ali centralnih bank, katerih bonitetna ocena po pravilih iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 ustreza najmanj stopnji kreditne kakovosti 3,
(d) do enot regionalne ali lokalne ravni držav ter oseb javnega sektorja, ki se v skladu s pravili iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 obravnavajo kot terjatve do enot centralne ravni držav iz točke (c) tega odstavka, na ozemlju katerih so ustanovljene,
(e) do dolžnikov, za katere se ne pričakujejo težave s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni,
(f) ki so zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem iz 6. člena tega sklepa.
(3) V skupino B se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
(a) za katere se ocenjuje, da bodo poravnavali dospele obveznosti, vendar je njihovo finančno stanje trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo,
(b) ki plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni.
(4) V skupino C se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
(a) za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti,
(b) ki plačujejo obveznosti z zamudo do 90 dni,
(c) ki so izrazito podkapitalizirani,
(d) ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb,
(e) od katerih banka ne prejema tekoče zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s poravnavanjem obveznosti.
(5) V skupino D se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
(a) za katere obstaja velika verjetnost izgube dela finančnega sredstva oziroma plačila po prevzeti obveznosti,
(b) pri katerih je banka zaznala občutno poslabšanje kreditne kvalitete in v zvezi s tem oblikovala oslabitve oziroma rezervacije,
(c) za katere je banka v računovodskih izkazih prenehala obračunavati obresti,
(d) pri katerih je banka že utrpela pomembno ekonomsko izgubo ob odpisu ali prodaji njihovih finančnih sredstev,
(e) katerih finančna sredstva je banka restrukturirala v skladu z 21. členom tega sklepa, pri čemer je prišlo oziroma je verjetno, da bo prišlo do odpusta pomembnega dela finančne obveznosti dolžnika,
(f) ki plačujejo obveznosti z zamudo nad 90 do 360 dni,
(g) ki so nesolventni,
(h) za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja,
(i) ki so v postopku prisilne poravnave ali stečaja.
(6) V skupino E se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkahdo dolžnikov:
(a) ki imajo enake značilnosti kot dolžniki, katerih finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti so razvrščene v skupino D, vendar se zanje ocenjuje, da terjatve do njih sploh ne bodo poplačane,
(b) s sporno pravno podlago,
(c) ki plačujejo obveznosti z zamudo nad 360 dni.
(7) V skupino P se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, za katere banka pri posamični ocenitvi ugotovi, da je potrebna oslabitev ali oblikovanje rezervacije.
(8) Plačilo obveznosti dolžnika pomeni plačilo vseh obveznosti dolžnika do banke v pogodbeno dogovorjenih rokih dospelosti, ne da bi banka za ta namen posredno ali neposredno vzpostavila novo finančno sredstvo do dolžnika.
(9) Pri obnovitvah, podaljševanju in vzpostavitvi novih finančnih sredstev se smiselno upoštevajo tudi določila 21. in 22. člena tega sklepa glede restrukturiranja finančnih sredstev.
(10) Zlasti za majhne dolžnike in prebivalstvo se lahko pri razvrščanju v večji meri uporabi merilo rednosti poravnavanja obveznosti do banke.
6. člen
(Prvovrstna zavarovanja)
(1) Za namen tega sklepa so prvovrstna zavarovanja finančnih sredstev oziroma prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah naslednja:
(a) bančna vloga pri banki poročevalki, za katero je pogodbeno določena obveznost, da se uporabi za poplačilo dolžnikove obveznosti do banke,
(b) vrednostni papirji Republike Slovenije in Banke Slovenije, jamstva Republike Slovenije in vrednostni papirji, ki so zavarovani z jamstvom Republike Slovenije,
(c) vrednostni papirji in jamstva Evropske centralne banke, mednarodnih organizacij in multilateralnih razvojnih bank, za katere se v skladu s pravili iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013) uporablja utež tveganja 0 %,
(d) vrednostni papirji in jamstva enot centralne ravni držav ali centralnih bank, katerih bonitetna ocena po pravilih iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 ustreza najmanj stopnji kreditne kakovosti 3,
(e) vrednostni papirji in jamstva enot regionalne ali lokalne ravni držav ter oseb javnega sektorja, ki se v skladu s pravili iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 obravnavajo kot enote centralne ravni držav iz točke (d) tega odstavka, na ozemlju katerih so ustanovljene,
(f) garancije na prvi poziv bank, katerih dolgoročna bonitetna ocena po pravilih iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 ustreza najmanj stopnji kreditne kakovosti 3,
(g) dolžniški vrednostni papirji bank, katerih dolgoročna bonitetna ocena po pravilih iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 ustreza najmanj stopnji kreditne kakovosti 3.
(2) Kot prvovrstno zavarovanje iz prvega odstavka tega člena se štejejo:
– vrednostni papirji, ki niso podrejeni ali zamenljivi in s katerimi se trguje na finančnih trgih,
– garancije in ostala jamstva, ki so nepreklicna in brezpogojna ter predstavljajo izrecno dokumentirano obveznost dajalca garancije oziroma jamstva.
(3) Finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem po prvem odstavku tega člena, se lahko razvrščajo v skupino A do aktiviranja zavarovanja, vendar največ 30 dni po roku za plačilo.
7. člen
(Razvrščanje finančnih sredstev in prevzetih obveznosti glede na boniteto dolžnika)
(1) Banka mora za potrebe poročanja po tem sklepu poleg razvrstitve po kriterijih iz 5. člena tega sklepa opraviti tudi razvrstitev finančnih sredstev in prevzetih obveznosti glede na boniteto dolžnika v skupine od A do E tako, da upošteva kriterije iz točk a) do e) drugega odstavka ter tretjega do šestega odstavka 5. člena tega sklepa, brez upoštevanja kreditnih zavarovanj. Ne glede na prejšnji stavek banki na ta način ni potrebno razvrstiti finančnih sredstev in prevzetih obveznosti do fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti.
(2) Banka na način iz prvega odstavka tega člena opravi razvrstitev tudi za finančna sredstva in prevzete obveznosti, ki so na podlagi sedmega odstavka 5. člena tega sklepa razvrščeni v skupino P.
3. OCENJEVANJE IZGUB IZ KREDITNEGA TVEGANJA
8. člen
(Oblikovanje oslabitev in rezervacij v skladu z MSRP)
Banka mora za finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah oceniti višino izgub iz kreditnega tveganja (oslabitev sredstev na nadomestljivo vrednost in oblikovanje rezervacije za zunajbilančne postavke) v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki so opredeljeni z Uredbo 1606/2002/ES in Uredbo 1126/2008/ES, in tem sklepom.
9. člen
(Nepristranski dokazi o oslabitvi oziroma o možnosti izgube)
(1) Nepristranski dokazi o oslabitvi finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev oziroma o možnosti izgube iz prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah vključujejo podatke o dogodkih, ki so nastali po začetnem pripoznanju finančnega sredstva in imajo vpliv na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Banka oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi oziroma možnosti izgube, kot so:
(a) pomembne finančne težave dolžnika,
(b) dejansko kršenje pogodbe, kot je neplačilo obresti in/ali glavnice oziroma neizpolnitev drugih pogodbenih določil,
(c) restrukturiranje finančnih sredstev zaradi ekonomskih oziroma pravnih razlogov, ki se nanašajo na finančne težave dolžnika,
(d) stečaj ali finančna reorganizacija ali obstoj verjetnosti, da bo do teh dogodkov prišlo,
(e) obstoj merljivega zmanjšanja pričakovanih denarnih tokov skupine finančnih sredstev od začetnega pripoznavanja teh sredstev, čeprav zmanjšanje še ne more biti razporejeno na posamezno sredstvo v skupini, vključujoč:
– negativne spremembe pri poravnavanju dolgov v skupini,
– nacionalne ali lokalne ekonomske pogoje, ki so povezani z neporavnavanjem finančnih sredstev v skupini.
10. člen
(Oslabitev finančnega sredstva)
(1) Oslabitev finančnega sredstva je razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo.
(2) Nadomestljiva vrednost je opredeljena kot sedanja vrednost (diskontirana vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov ob uporabi izvirne efektivne obrestne mere.
(3) Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno razobrestuje (diskontira) pričakovane prihodnje denarne tokove skozi obdobje pričakovane dobe finančnega sredstva ali, če je primerneje, skozi krajše obdobje na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva. Izračun vključuje vsa prejeta in dana nadomestila ter zneske v skladu s pogodbo.
(4) Oslabitev finančnega sredstva, merjenega po odplačni vrednosti, se izmeri z uporabo izvirne efektivne obrestne mere finančnega sredstva. V primeru, da je obrestna mera spremenljiva, se denarni tokovi diskontirajo s tedaj veljavno obrestno mero, določeno s pogodbo.
(5) Alternativno se oslabitev finančnega sredstva lahko meri po pošteni vrednosti, upoštevajoč tržno ceno.
11. člen
(Rezervacija za prevzete obveznosti)
(1) Rezervacija za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se pripozna, če:
(a) ima banka zaradi preteklega dogodka sedanjo obveznost,
(b) je verjetno, da bo banka morala obveznost poravnati in
(c) je mogoče zanesljivo oceniti znesek obveznosti, ki predstavlja izgubo banke.
(2) Višina rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah je enaka sedanji vrednosti (diskontirani vrednosti) ocenjenih prihodnjih plačil. Pri izračunu diskontirane vrednosti se uporabi diskontna mera, ki odraža tveganja, vezana na to obveznost (rezervacijo). Diskontna mera ne sme vključevati tveganj, zaradi katerih so že bili prilagojeni prihodnji denarni tokovi.
12. člen
(Upoštevanje kreditnih zavarovanj pri izračunu oslabitve in rezervacije)
(1) Pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se upoštevajo tudi pričakovani denarni tokovi iz unovčitve kreditnih zavarovanj. V ta namen mora banka zagotoviti pravno gotovost kreditnih zavarovanj z izpolnjevanjem vseh pogodbenih in zakonskih zahtev v zvezi z izvršljivostjo kreditnih zavarovanj, ter na podlagi sprejetih ukrepov, postopkov in politik omogočiti pravočasno unovčljivost in primerno gotovost glede višine poplačila iz naslova uporabljenih kreditnih zavarovanj. Banka mora razpolagati z vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere se ugotavlja pravna gotovost in učinkovitost ureditve kreditnih zavarovanj.
(2) Denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj z nepremičninami in premičninami se lahko v izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah upoštevajo le pod pogoji in v obsegu, kot je to določeno v 13. členu tega sklepa.
13. člen
(Zavarovanje z nepremičninami in premičninami)
(1) Banka pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah upošteva le tisti del vrednosti zavarovanja z nepremičnino, ki ostane po odbitku zneskov vseh obveznosti, katerih izpolnitev je zavarovana z isto nepremičnino in so v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vknjižene z boljšim vrstnim redom, oziroma po odbitku sorazmernega dela zneskov tistih obveznosti, ki so v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vknjižene z istim vrstnim redom.
(2) Kot vrednost zavarovanja z nepremičnino se upošteva zadnja ocena tržne vrednosti nepremičnine, ki jo izdela neodvisni cenilec v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in ki ni starejša od enega leta, oziroma kupoprodajno pogodbo, ki ne sme biti starejša od enega leta. Pri stanovanjskih nepremičninah do 500.000 evrov se kot podlaga za oceno tržne vrednosti nepremičnine lahko uporabi posplošena tržna vrednost, določena z uporabo metod množičnega vrednotenja nepremičnin, ki jo neodvisni cenilec po potrebi popravi z uporabo ustreznega odbitka.
(3) Banka mora ob zavarovanju s hipoteko in v primeru, da zastavljena nepremičnina ni v njeni posesti, imeti vsaj naslednjo dokumentacijo:
(a) – neposredno izvršljivi notarski zapis o zavarovanju z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini ali o zavarovanju z ustanovitvijo zemljiškega dolga z vpisom v zemljiško knjigo in izstavitvijo zemljiškega pisma ter, kadar je to potrebno, dokazilo, da je nepremičnina v upravičeni tuji posesti;
– pravnomočni sklep sodišča o dovolitvi vpisa hipoteke oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini v zemljiško knjigo z notarskim zapisom o sklenitvi sporazuma o zastavi nepremičnin in, kadar je to potrebno, dokazilo, da je nepremičnina v upravičeni tuji posesti;
(b) ažuren zemljiškoknjižni izpisek,
(c) zavarovalno polico za nepremičnino, vinkulirano v korist banke,
(d) dokumentirano vrednost nepremičnine, določeno v skladu z drugim odstavkom tega člena, ki jo mora banka pridobiti ob ustanovitvi zavarovanja z nepremičnino.
(4) Med trajanjem razmerja zavarovanja z nepremičnino mora banka redno spremljati vrednost zastavljene nepremičnine in oceno te vrednosti za poslovne nepremičnine izdelati najmanj enkrat letno, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri leta. Ob morebitnih pomembnih spremembah pogojev na trgu je treba vrednost nepremičnine ocenjevati še pogosteje. Za spremljavo vrednosti in identifikacijo nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko banka uporablja tudi statistične metode.
(5) Ponovno oceno tržne vrednosti nepremičnine, ki jo mora izdelati neodvisni cenilec, mora banka pridobiti v naslednjih primerih:
(a) kadar pride do pomembnega padca cene nepremičnine v primerjavi s splošno ravnjo cen na trgu;
(b) kadar gre za nepremičnine, ki služijo zavarovanju finančnega sredstva, oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki presegajo 3 milijone evrov ali 5 % kapitala banke, mora neodvisni cenilec vrednost takšne nepremičnine pregledati najmanj enkrat na tri leta.
(6) Banka lahko pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzeto obveznost po zunajbilančnih postavkah upošteva zavarovanje s premičnino, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) kreditna pogodba vsebuje natančen opis zavarovanja, način in pogostnost prevrednotenja,
(b) za premičnino, prejeto v zavarovanje, obstajajo dobro uveljavljene in javno dostopne tržne cene,
(c) banka ima z izključno izjemo pravic prednostnih upnikov, določenih z zakonodajnimi predpisi, prednost pred preostalimi upniki pri realizaciji zavarovanja,
(d) banka mora redno spremljati vrednost premičnine, prejete v zavarovanje, in sicer vsaj enkrat letno, pogosteje v primeru pomembnih sprememb na trgu,
(e) banka ima v kreditni politiki dokumentirane vrste premičnin, sprejemljivih za zavarovanje, ter politike in postopke glede potrebnega pokritja (potrebnega razmerja med izpostavljenostjo in vrednostjo zavarovanja) za posamezno vrsto premičnine, sprejemljive za zavarovanje,
(f) banka ima v kreditnih politikah opredeljene zahteve v zvezi z zavarovanjem glede na obseg izpostavljenosti do dolžnika, zahteve glede pravočasnega unovčenja zavarovanja, glede določitve cene oziroma tržne vrednosti zavarovanja in podobno,
(g) začetno vrednotenje in poznejša prevrednotenja morajo v celoti upoštevati kakršnokoli poslabšanje ali zastarelost zavarovanja,
(h) banka mora imeti pravico do fizičnega pregleda zavarovanja,
(i) banka ima vzpostavljene postopke za kontrolo ustreznosti škodnega zavarovanja premičnine, ki služi kot zavarovanje,
(j) zavarovanje mora biti vpisano v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
14. člen
(Posamezno pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost)
Posamezno pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah v skladu s tem sklepom predstavlja celotno izpostavljenost do enega dolžnika, katere vrednost presega 0,5 % kapitala banke ali 650.000 evrov. Finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki predstavljajo takšno izpostavljenost banke do dolžnika, se morajo ocenjevati posamično.
15. člen
(Ocenjevanje dokazov o oslabitvi in možnih izgubah)
(1) Banka mora mesečno v skladu s tem sklepom ocenjevati, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev oslabljena ali da obstaja možnost izgube iz prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
(2) Če banka pri posamični ocenitvi finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah ugotovi, da je potrebna posamična oslabitev ali oblikovanje rezervacije, jo mora prerazvrstiti v skupino P, ki je skupina posamezno oslabljenih finančnih sredstev oziroma prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah, za katere mora banka oblikovati rezervacije. V tem primeru ponovno skupinsko ocenjevanje ni potrebno.
(3) Če banka pri posamični ocenitvi finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, razvrščenih v skupino P, ugotovi, da posamična oslabitev ali rezervacija ni več potrebna, ju mora skladno s tem sklepom prerazvrstiti v skupino in ju vključiti v ponovno skupinsko ocenjevanje.
16. člen
(Posamično ali skupinsko ocenjevanje finančnega sredstva)
(1) Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, mora banka oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Če je nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske, banka pripozna izgubo v izkazu poslovnega izida.
(2) Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri posamično ali skupinsko.
(3) V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, mora banka ta sredstva vključiti v ponovno skupinsko ocenjevanje, da bi se ocenila potrebna oslabitev.
(4) Oslabitev finančnih sredstev do bank in hranilnic mora biti ocenjena posamično, in ponovno skupinsko ocenjevanje ni potrebno.
17. člen
(Posamično ali skupinsko ocenjevanje prevzetih obveznosti)
(1) Če pri posamični ocenitvi prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah obstajajo nepristranski dokazi za možnost izgube iz prevzetih obveznosti, mora banka oceniti verjetnost takšnega dogodka za posamezno prevzeto obveznost. Če je izguba verjetna in je mogoče zanesljivo oceniti njen znesek, se pripozna izguba v izkazu poslovnega izida ter se za ta znesek oblikuje rezervacija.
(2) Potrebna rezervacija se izmeri za vsako posamezno pomembno prevzeto obveznost po zunajbilančnih postavkah. Potrebne rezervacije za prevzete obveznosti, ki niso posamezno pomembne, se izmerijo posamično ali skupinsko.
(3) V primeru, da so prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah ocenjene posamično in izguba ni verjetna ter posledično ni pripoznana, mora banka te prevzete obveznosti vključiti v ponovno skupinsko ocenjevanje za ugotovitev potrebnih rezervacij, ki se pripoznajo kot izguba v izkazu poslovnega izida.
(4) Potrebne rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do bank in hranilnic se izmerijo posamično, in ponovno skupinsko ocenjevanje ni potrebno.
18. člen
(Homogene skupine za skupinsko ocenjevanje izgub)
(1) Banka mora za skupinsko ocenjevanje oslabitev finančnih sredstev oziroma za skupinsko ugotavljanje potrebnih rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah oblikovati homogene skupine glede na podobne značilnosti kreditnega tveganja, ki kažejo sposobnost dolžnika poravnati obveznosti skladno s pogodbenimi določili. Homogene skupine so lahko opredeljene glede na naslednje posamezne značilnosti ali njihove kombinacije:
(a) vrste finančnih sredstev,
(b) panoge,
(c) geografske lokacije,
(d) vrste kreditnih zavarovanj,
(e) poravnavanje dolgov v preteklih obdobjih.
(2) Ocene bodočih denarnih tokov posameznih skupin morajo temeljiti na preteklih izgubah iz teh ali podobnih skupin. Ocene izgub se morajo prilagoditi spremenjenim okoliščinam na trgu. Metodologijo in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju bodočih denarnih tokov, mora banka redno pregledovati, tako da se zmanjša razlika med ocenami izgub in dejanskimi izgubami.
19. člen
(Izkazovanje oslabitev oziroma rezervacij v računovodskih izkazih)
(1) Oslabitve finančnih sredstev, ki jih banka opravi po MSRP, se izkažejo kot odhodek iz oslabitve v izkazu poslovnega izida in kot popravek vrednosti finančnih sredstev zaradi oslabitve v izkazu finančnega položaja.
(2) Rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki jih banka opravi po MSRP, se izkažejo kot odhodek za oblikovanje rezervacij v izkazu poslovnega izida in kot obveznost iz rezervacij v izkazu finančnega položaja.
(3) Po stanju na zadnji dan v letu je banka dolžna knjigovodsko izkazati oslabitve finančnih sredstev in rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah v skladu z določili tega sklepa najpozneje do 11. februarja v naslednjem letu.
(4) Med letom je banka dolžna knjigovodsko izkazati oslabitve finančnih sredstev in rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah najpozneje po stanju na zadnji dan meseca, v katerem mora predložiti poročilo o razvrstitvi finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti, in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
20. člen
(Izterjava in odprava pripoznanja finančnih sredstev)
(1) Banka vodi izterjavo finančnih sredstev z vso skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oziroma dokler ocenjuje, da so nadaljnji postopki izterjave ekonomsko še upravičeni.
(2) Če banka v postopku izterjave oceni, da finančno sredstvo, merjeno po odplačni vrednosti, ne bo več povrnjeno in so izpolnjeni pogoji za odpravo pripoznanja tega sredstva iz izkaza finančnega položaja po določbah o odpravi pripoznanja iz MSRP, ga banka odpravi iz izkaza finančnega položaja in do pridobitve pravne podlage za zaključek postopka izterjave v višini dolgovanega zneska še vodi v zunajbilančni evidenci, kar je zlasti relevantno v naslednjih primerih:
(a) za nezavarovano finančno sredstvo iz naslova kreditne pogodbe ali unovčene pogojne zunajbilančne obveznosti (garancije, nekritega akreditiva, meničnega avala ali druge pogojne zunajbilančne obveznosti), če dolžnik zamuja z odplačevanjem več kot 1 leto;
(b) za zavarovano finančno sredstvo iz naslova kreditne pogodbe ali unovčene pogojne zunajbilančne obveznosti z nepremičninami, če dolžnik zamuja z odplačevanjem več kot 4 leta oziroma banka v tem obdobju ni prejela nobenega poplačila iz unovčitve teh nepremičnin;
(c) za nezavarovano finančno sredstvo iz naslova kreditne pogodbe ali unovčene pogojne zunajbilančne obveznosti, če je dolžnikže v stečajnem postopku;
(d) za finančno sredstvo, za katerega je s potrditvijo prisilne poravnave prenehala pravica banke do uveljavljanja plačila od dolžnika v sodnem ali drugem postopku in sicer v znesku, v katerem je ta pravica prenehala.
(3) Banka ukine zunajbilančno evidenco o odpravljenih finančnih sredstvih iz drugega odstavka tega člena oziroma, če ne gre za primer iz drugega odstavka tega člena, finančno sredstvo odpravi iz izkaza finančnega položaja, ko je postopek izterjave zaključen.
(4) Postopek izterjave finančnega sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena banka zaključi v naslednjih primerih:
(a) na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o končanju stečajnega postopka;
(b) na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem finančno sredstvo ni bilo poplačano v celoti;
(c) na podlagi pravnomočnega sklepa o ustavitvi postopka izvršbe, če izvršba s predlaganim sredstvom izvršbe ni bila uspešna; ali
(d) na podlagi sklepa uprave ali nadzornega sveta oziroma upravnega odbora brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če bi bili nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni, zlasti v primeru, če bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik za dosego poplačila terjatev.
4. RESTRUKTURIRANJE FINANČNIH SREDSTEV
21. člen
(Opredelitev in vrste restrukturiranja)
(1) Restrukturirano finančno sredstvo je finančno sredstvo, ki nastane kot posledica nezmožnosti dolžnika odplačevati dolg pod prvotno dogovorjenimi pogoji bodisi s spremenjenimi pogoji prvotne pogodbe bodisi novo pogodbo, s katero pogodbeni stranki dogovorita delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga. V ta okvir sodijo tudi pogodbe z vgrajeno klavzulo o restrukturiranju.
(2) Finančne težave oziroma zmožnost odplačevanja dolga mora banka pri restrukturiranju finančnih sredstev ocenjevati na nivoju dolžnika. Pri tem se kot dolžnik štejejo vse med seboj povezane družbe v skupini, ki so predmet računovodske konsolidacije. Zmožnost odplačevanja dolga dolžnika ocenjuje banka, poleg možnosti prevzema drugih sredstev oziroma poplačila z unovčenjem kreditnih zavarovanj, predvsem z vidika vpliva restrukturiranja na zadostnost denarnega toka iz poslovanja dolžnika oziroma z vidika možnosti obvladovanja tistih družb izmed povezanih družb, ki so sposobne ustvarjati denarni tok iz poslovanja.
(3) Banka restrukturira finančna sredstva do dolžnika z izvedbo ene ali več aktivnosti, za katere se ob sicer normalnem ekonomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi odločila. Možne aktivnosti oziroma vrste restrukturiranja finančnih sredstev, ki lahko nastopijo posamično ali kombinirano, so naslednje:
(a) podaljšanje roka ali odlog vračila terjatev,
(b) znižanje obrestne mere in/ali drugih stroškov,
(c) znižanje višine terjatev kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in/ali lastniškega prestrukturiranja,
(d) konverzija terjatev v naložbo v kapital dolžnika,
(e) prevzem drugih sredstev (vključno z unovčenjem kreditnih zavarovanj) za delno ali celotno poplačilo terjatev,
(f) druge aktivnosti.
22. člen
(Računovodska obravnava restrukturiranja in razvrstitev restrukturiranih finančnih sredstev)
(1) Ko banka pristopi k restrukturiranju finančnih sredstev, izhaja skladno z MSRP iz ažurirane vrednosti finančnega sredstva.
(2) Če banka pristopi k restrukturiranju finančnega sredstva s spremembami pogojev odplačevanja finančnega sredstva, ki izhajajo iz tč. a) in/ali b) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa, popravi knjigovodsko vrednost restrukturiranega finančnega sredstva na podlagi diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov pod spremenjenimi pogoji in učinek iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida.
(3) V primeru znižanja terjatve do dolžnika z aktivnostmi iz točke c) in/ali d) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa banka odpravi pripoznanje terjatve v delu, ki se nanaša na odpis oziroma pogodbeno dogovorjeni odpust dolga. Nova ocena prihodnjih denarnih tokov za preostali del še neodpisane terjatve oziroma restrukturirane terjatve po spremenjenih pogojih temelji na osveženi oceni verjetnosti izgube. Pri tem banka upošteva spremenjen finančni položaj dolžnika, ekonomska pričakovanja in zavarovanja za restrukturirano finančno sredstvo.
(4) Če banka pristopi k restrukturiranju finančnega sredstva s prevzemom drugih sredstev (opredmetenih osnovnih sredstev, vrednostnih papirjev in drugih finančnih sredstev), vključno z naložbami v kapital dolžnikov, pridobljenih s konverzijo bančnih terjatev do teh dolžnikov, pridobljena sredstva pripozna v izkazu finančnega položaja po pošteni vrednosti ter razliko med izkazano pošteno vrednostjo tega sredstva in knjigovodsko vrednostjo izknjiženega finančnega sredstva pripozna v izkazu poslovnega izida.
(5) Če pri restrukturiranem finančnem sredstvu pride oziroma je verjetno, da bo prišlo do odpusta pomembnega dela finančne obveznosti dolžnika, mora banka za vsa finančna sredstva in prevzete obveznosti do tega dolžnika v skladu merili iz 5. člena tega sklepa nemudoma dodeliti ustrezno bonitetno oceno, tako da jih prerazvrstiti najmanj v bonitetno skupino D oziroma P. Banka lahko tem izpostavljenostim do dolžnika dodeli boljšo bonitetno oceno potem, ko dolžnik dokaže sposobnost izpolnjevanja obveznosti pod novimi pogoji.
23. člen
(Dokumentacija in evidenca restrukturiranih finančnih sredstev)
(1) Banka mora vse sprejete odločitve o restrukturiranju finančnih sredstev, ki presegajo vrednost 100.000 evrov, dokumentirati z ustrezno analizo alternativnih rešitev z ekonomskimi učinki (iz unovčenja zavarovanj, prodaje finančnega sredstva, prekinitve pogodbe in morebitnih drugih aktivnosti).
(2) Banka mora za restrukturirana finančna sredstva v poslovnih knjigah zagotoviti analitično evidenco, vključno s podatki o načinu restrukturiranja (z aneksom ali novo pogodbo), vrstah restrukturiranja iz tretjega odstavka 21. člena tega sklepa, datumi restrukturiranja ter učinki na spremembo vrednosti finančnih sredstev vključno z učinki iz odpisov oziroma odprave pripoznanja iz izkaza finančnega položaja (posebej učinki, izkazani v breme že oblikovanih popravkov vrednosti zaradi oslabitev in posebej učinki, izkazani neposredno prek poslovnega izida), spremembo verjetnosti izgube, spremembo bonitetne ocene dolžnika in morebitno spremembo statusa donosnosti restrukturiranih finančnih sredstev.
(3) Kot restrukturirana finančna sredstva v poslovnih knjigah banka označi samo finančna sredstva dolžnika, ki so bila predmet restrukturiranja, in ne vseh izpostavljenosti do tega dolžnika.
(4) Finančna sredstva ostanejo v poslovnih knjigah označena kot restrukturirana, dokler niso istočasno izpolnjeni vsi pogoji iz 157., 176., 177. in 179. odstavka Dela 2 Priloge V Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU, št. 191/2014 in 48/2015).
5. KREDITNE MAPE
24. člen
(Vodenje in vsebina kreditnih map)
(1) Banka zagotavlja informacije in dokumentacijo o dolžniku z vodenjem kreditnih map. Iz kreditnih map morajo biti razvidni osnovni podatki o dolžniku, njegovem finančnem stanju in položaju ter o vsebini kreditnega razmerja.
(2) Kreditne mape morajo smiselno vsebovati:
(a) osnovne podatke o dolžniku (firma, sedež, število zaposlenih, lastniška struktura, vodstvo, posredne in neposredne kapitalske povezave);
(b) njegove glavne dolžnike in upnike;
(c) računovodske izkaze za zadnja tri leta;
(d) analizo in oceno finančno-ekonomskega položaja dolžnika oziroma finančnega instrumenta;
(e) ob morebitnih nepristranskih dokazih o oslabitvi finančnega sredstva analizo in oceno denarnih tokov za poravnavo obveznosti;
(f) seznam vseh finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah (konto, partija);
(g) vlogo za odobritev posla in predlog strokovne službe;
(h) sklep organa, pristojnega za odobritev posla, in pogodbo o sklenjenem poslu;
(i) analitično knjigovodsko evidenco;
(j) dokazila o kreditnem zavarovanju ter dokumentacijo o realizaciji kreditnega zavarovanja;
(k) drugo pomembno dokumentacijo.
(3) Banka mora izdelati interno navodilo za vodenje kreditnih map ter določiti odgovorne osebe, ki bodo skrbele za popolnost in celovitost posameznih map.
6. POROČANJE
25. člen
(Vsebina poročil in roki za poročanje)
(1) Banka mora poročati Banki Slovenije o tveganih aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavkah ter razvrstitvi finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti, in nekaterih prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
(2) Banka poročila iz prvega odstavka tega člena izdela po stanju na zadnji dan vsakega meseca v obliki in na način, ki je predpisan z navodilom Banke Slovenije.
(3) Rok za predložitev poročil iz prvega odstavka tega člena za zadnji dan v letu je najpozneje do 11. februarja v naslednjem letu, za druge mesece pa je rok do 25. dne v naslednjem mesecu.
(4) Če banka po opravljenem revizijskem pregledu letnega poročila izvede popravke v letnem poročilu, ki vplivajo na poročila iz prvega odstavka tega člena, ta poročila z novimi podatki predloži Banki Slovenije najpozneje v 4 mesecih po koncu poslovnega leta.
(5) V primeru posebne zahteve Banke Slovenije mora banka poročila iz prvega odstavka tega člena izdelati in predložiti tudi po stanju na dan in v roku, ki ga določi Banka Slovenije.
7. KONČNA IN PREHODNA DOLOČBA
26. člen
(Uveljavitev sklepa)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 9. 2015.
27. člen
(Prenehanje uporabe sklepa in navodila)
Z dnem začetka uporabe tega sklepa se prenehata uporabljati Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 102/08, 3/09, 29/12, 12/13, 12/14 in 13/15) in Navodilo za izvajanje Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 18/14).
Ljubljana, dne 7. julija 2015
Boštjan Jazbec l.r.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije