Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2015 z dne 26. 6. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2015 z dne 26. 6. 2015

Kazalo

1908. Statut Občine Sevnica (uradno prečiščeno besedilo), stran 5000.

  
Na podlagi 128. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 106/11, 33/14, 11/15, 16/15 – popr. in 37/15) je Občinski svet Občine Sevnica na 8. redni seji dne 17. 6. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Sevnica, ki obsega:
– Statut Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11 z dne 8. 8. 2011),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 103/11 z dne 16. 12. 2011),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 22/14 z dne 31. 3. 2014),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 8/15 z dne 6. 2. 2015),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 37/15 z dne 29. 5. 2015).
S T A T U T
Občine Sevnica (uradno prečiščeno besedilo)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Sevnica je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih 119 naselij: Apnenik pri Boštanju, Arto, Brezovo, Birna vas, Blanca, Boštanj, Breg, Brezje, Budna vas, Cerovec, Čanje, Čelovnik, Češnjice, Dedna Gora, Dolenji Boštanj, Dolnje Brezovo, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Drožanje, Drušče, Gabrijele, Gabrje, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Goveji Dol, Hinjce, Hinje,Hudo Brezje, Jablanica, Jelovec, Jeperjek, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kamenško, Kaplja vas, Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Kompolje, Konjsko, Krajna Brda, Križ, Križišče, Krmelj, Krsinji Vrh, Laze pri Boštanju, Ledina, Leskovec v Podborštu, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Lončarjev Dol, Lukovec, Mala Hubajnica, Malkovec, Marendol, Metni Vrh, Mrtovec, Mrzla Planina, Novi Grad, Okroglice, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Osredek pri Hubajnici, Osredek pri Krmelju, Otavnik, Pavla vas, Pečje, Podgorica, Pijavice, Podboršt, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri Tržišču, Ponikve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Primož, Račica, Radež, Radna, Razbor, Rogačice, Rovišče pri Studencu, Selce nad Blanco, Sevnica, Skrovnik, Slančji Vrh, Slap, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Srednik, Stržišče, Studenec, Svinjsko, Šentjanž, Šentjur na Polju, Škovec, Šmarčna, Štajngrob, Telče, Telčice, Trnovec, Trščina, Tržišče, Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vranje, Vrh pri Boštanju, Vrhek, Zabukovje nad Sevnico, Zavratec, Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, Žigrski Vrh, Žirovnica, Žurkov Dol.
Sedež občine je v Sevnici, Glavni trg 19 a.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2. člen
Na območju občine so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti kot ožji deli občine, na katere občina prenaša izvajanje določenih nalog krajevnega pomena:
1. Krajevna skupnost Blanca, s sedežem na Blanci, Blanca 24, ki obsega območja naslednjih naselij: Blanca, Čanje, Kladje nad Blanco, Krajna Brda, Poklek nad Blanco, Selce nad Blanco.
2. Krajevna skupnost Boštanj, s sedežem v Boštanju, Boštanj 30, ki obsega območja naslednjih naselij: Apnenik pri Boštanju, Boštanj, Dolenji Boštanj, Gabrje, Jablanica, Jelovec, Kompolje, Konjsko, Križ, del naselja Križišče (od hišne številke 1 do 3 ter od hišne številke 8 do 13) Laze pri Boštanju, Log, Lukovec, Mrtovec, Novi Grad, Preska, Radna, Šmarčna, Vrh pri Boštanju.
3. Krajevna skupnost Dolnje Brezovo, s sedežem v Sevnici, Glavni trg 19a, ki obsega območje naselja Dolnje Brezovo.
4. Krajevna skupnost Krmelj, s sedežem v Krmelju, Krmelj 52, ki obsega območja naslednjih naselij: Brezje, Gabrijele, Goveji Dol, Hinjce, Krmelj, del naselja Križišče (od hišne številke 4 do 7).
5. Krajevna skupnost Loka pri Zidanem Mostu, s sedežem v Loki pri Zidanem Mostu, Loka pri Zidanem Mostu 51, ki obsega območja naslednjih naselij: Breg, Čelovnik, Loka pri Zidanem Mostu, Okroglice, Račica, Radež, Razbor, Slap, Šentjur na Polju, Žirovnica.
6. Krajevna skupnost Primož, s sedežem na Primožu, Primož 5, ki obsega območja naslednjih naselij: Češnjice, Dedna Gora, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Gornje Impolje, Gornje Orle, Mala Hubajnica, Primož, Rogačice, Velika Hubajnica, Znojile pri Studencu.
7. Krajevna skupnost Sevnica, s sedežem v Sevnici, Naselje heroja Maroka 24, ki obsega območja naslednjih naselij: Drožanje, Gornje Brezovo, Ledina, Lončarjev Dol, Metni Vrh, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Pečje, Podgorica, Prešna Loka, Sevnica, Žigrski Vrh, Žurkov Dol.
8. Krajevna skupnost Studenec, s sedežem na Studencu, Studenec 33, ki obsega območja naslednjih naselij: Arto, Brezovo, Hudo Brezje, Osredek pri Hubajnici, Ponikve pri Studencu, Rovišče pri Studencu, Studenec, Zavratec.
9. Krajevna skupnost Šentjanž, s sedežem v Šentjanžu, Šentjanž 22, ki obsega območja naslednjih naselij: Birna vas, Budna vas, Cerovec, Hinje,Kal pri Krmelju, Kamenica, Kamenško, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Leskovec v Podborštu, Osredek pri Krmelju, Podboršt, Srednik, Svinjsko, Šentjanž, Štajngrob, Veliki Cirnik.
10. Krajevna skupnost Tržišče, s sedežem v Tržišču, Tržišče 23, ki obsega območja naslednjih naselij: Drušče, Jeperjek, Kaplja vas, Krsinji Vrh, Malkovec, Marendol, Otavnik, Pavla vas, Pijavice, Polje pri Tržišču, Skrovnik, Slančji Vrh, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Škovec, Telče, Telčice, Tržišče, Trščina, Vrhek, Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale.
11. Krajevna skupnost Zabukovje, s sedežem v Zabukovju nad Sevnico, Zabukovje nad Sevnico 5, ki obsega območja naslednjih naselij: Mrzla Planina, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Stržišče, Trnovec, Vranje, Zabukovje nad Sevnico.
3. člen
Občina Sevnica (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo, ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.
Občine lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
4. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja.
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občinami in ugotovi njihova volja.
6. člen
Občina Sevnica ima svoj grb, zastavo in praznik katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. V žigu je grb Občine Sevnica. Pod grbom je napis Občina Sevnica. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
7. člen
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja. Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj določa poseben odlok.
2. NALOGE OBČINE
8. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje, tako da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe, tako da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo (vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave).
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:
– ustanovi vzgojno izobraževalni (javna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini, tako da:
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
13. Lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
9. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
10. člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
3. ORGANI OBČINE
3.1. Skupne določbe
11. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe in delovna telesa, katerih ustanovitev, naloge in sestavodoloča zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta ali odlok.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
12. člen
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, razen če ni z zakonom in tem statutom določeno drugače. Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji v skladu s predpisi pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, oziroma do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno.
13. člen
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe krajevnih skupnosti.
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
14. člen
Organi občine in druga delovna telesa, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov, če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina opredeljenih glasov navzočih članov.
15. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike Slovenije, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov in s posredovanjem informacij javnega značaja v svetovni splet skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občina zagotavlja posredovanje informacij javnega značaja v skladu z zakonom.
3.2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje petindvajset članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
17. člen
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
Volilne enote za volitve v občinski svet določi občinski svet z odlokom.
18. člen
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta,
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
– imenuje in razrešuje občinsko volilno komisijo,
– imenuje in razrešuje tudi druga delovna telesa, katerih ustanovitev in naloge določa zakon,
– v skladu z zakoni in ustanovitvenimi akti daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij, imenuje in razrešuje direktorje javnih podjetij in javnih zavodov oziroma daje soglasje oziroma mnenje k imenovanju in razrešitvi ter daje mnenja o kandidatih za ravnatelje javnih zavodov,
– v skladu z zakoni in ustanovitvenimi akti imenuje in razrešuje oziroma predlaga predstavnike lokalne skupnosti v organe javnih podjetij in javnih zavodov,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva javnim podjetjem in javnim zavodom,
– določa cene za opravljanje komunalnih storitev,
– potrjuje ekonomske cene za programe v vzgojno varstvenih zavodih,
– odloča o statusu javnega dobra,
– da pobudo za sklic zbora občanov,
– razpisuje referendum,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut.
19. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon.
20. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanjčetrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
21. člen
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
22. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Odgovor na postavljeno vprašanje ali dano pobudo mora biti praviloma posredovan v pisni obliki do naslednje seje občinskega sveta, najkasneje pa v treh mesecih od seje, na kateri je bilo vprašanje ali pobuda postavljeno.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
Seje občinskega sveta so javne. Občinski svet lahko sklene, da se javnost izključi, če se obravnava gradivo, ki vsebuje podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Razloge in postopek izključitve določa poslovnik občinskega sveta.
23. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če statut določa drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje le v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
24. člen
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta ali drugega ustreznega dokazila o nastanku zakonskih razlogov za prenehanje mandata.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov za prenehanje mandata.
Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata posreduje občinski svet občinski volilni komisiji.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta se izvedejo v skladu z zakonom.
3.2.1. Komisije in odbori občinskega sveta
25. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Delovna telesa, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, štejejo pet do enajst članov.
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom o ustanovitvi in imenovanju, s katerim določi tudi naloge oziroma delovno področje.
26. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
27. člen
Delo komisije ali odbora občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Predsednika imenujejo člani komisije ali odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov komisije ali odbora občinskega sveta.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
28. člen
Občinski svet ima dve stalni komisiji:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in
– komisijo za pravne in splošne zadeve.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na svoji prvi seji izmed članov občinskega sveta in ima sedem članov.
29. člen
Občinski svet ima naslednje stalne odbore:
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo in kmetijstvo,
– odbor za finance in proračun.
30. člen
Člane komisij, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar mora biti večina članov imenovana izmed članov občinskega sveta.
Kandidate za člane komisij in odborov občinskega sveta lahko predlagajo člani občinskega sveta, političnestranke in občani.
Predloge kandidatov za člane zbere komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinskemu svetu pripravi predlog za imenovanje članov.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
31. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog članov občinskega sveta ali delovnega telesa. Občinski svet razreši delovno telo v celoti, če so tri seje komisije ali odbora občinskega sveta zaporedoma nesklepčne. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3.3. Župan
32. člen
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta. Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 16. člena tega statuta.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora obvestiti občinski svet.
33. člen
Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon.
34. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– imenuje in razrešuje podžupana, direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– izdaja sklepe, pravilnike in navodila, ki se nanašajo na izvajanje nalog občinske uprave oziroma izhajajo iz njegovih pristojnosti,
– ima pravico udeleževati se sej svetov krajevnih skupnosti, delovnih teles občinskega sveta in drugih delovnih teles ter organov in na njih razpravljati,
– opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
– v skladu z zakonom odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
35. člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
36. člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
37. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja.
38. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
39. člen
Predčasno prenehanje mandata župana ureja zakon.
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, pisnega obvestila o odločitvi župana ali drugega ustreznega dokazila o nastanku zakonskih razlogov za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov za prenehanje mandata. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata posreduje občinski svet občinski volilni komisiji.
Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
3.3.1. Podžupan
40. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ tri podžupane. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
S sklepom o imenovanju podžupana določi župan tistega podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata županu, opravljal funkcijo župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem župan obvesti občinski svet.
41. člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
42. člen
Nezdružljivost funkcije podžupana z drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon.
43. člen
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta, če odstopi s funkcije podžupana ali če ga župan razreši. Prenehanje mandata podžupana zaradi odstopa ali razrešitve ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
3.4. Nadzorni odbor
44. člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
45. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno. Člani nadzornega odbora morajo imeti praviloma najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora lahko predlagajo člani občinskega sveta, politične stranke in občani. Predloge kandidatov zbere komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinskemu svetu predlaga imenovanje članov nadzornega odbora.
Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora z drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
46. člen
Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira na prvi seji, ko je navzoča večina članov.
Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve, priporočila, mnenja in poročila na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora z večino glasov navzočih članov.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Sevnici, Glavni trg 19 a. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
Nadzorni odbor pri svojem delovanju uporablja svoj žig. Za žig nadzornega odbora se smiselno uporablja drugi odstavek 6. člena tega statuta.
47. člen
Predsednika nadzornega odbora imenujejo in razrešijo člani nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Predsednik zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč. Predsednik lahko za opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti drugega člana nadzornega odbora.
48. člen
Nadzorni odbor samostojno sprejme letni program nadzora.
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu nadzora. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni program nadzora, mora najprej dopolniti ali spremeniti letni program nadzora. Dopolnitev in sprememba letnega programa nadzora mora biti obrazložena.
Letni program nadzora in njegove dopolnitve ter spremembe se objavijo na svetovnem spletu skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
49. člen
(črtan)
50. člen
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
51. člen
Član nadzornega odbora, ki ob nastopu funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, mora ravnati skladno z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
Izločitev člana nadzornega odbora zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti, nasprotja interesov ali možnosti, da bi do njega prišlo, lahko zahteva tudi nadzorovana oseba ali član nadzornega odbora.
52. člen
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru odgovorno osebo uporabnika proračuna.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi.
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom pristojnega ministra o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru, na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
Osnutek poročila obravnava in sprejme nazorni odbor na seji in ga pošlje nadzorovani osebi najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila, če je bilo podano, sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru kot dokončni akt, ki ga pošlje nadzorovani osebi in županu, po potrebi pa tudi občinskemu svetu, računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
Poročilo o nadzoru se objavi na svetovnem spletu skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
53. člen
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
54. člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
55. člen
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
56. člen
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo dokončno, pri tem pa mora spoštovati pravice strank. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in drugih uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
57. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
58. člen
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.
59. člen
Nadzorni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. S poslovnikom se določi organizacija dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, delo strokovnih sodelavcev, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacija oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora, priprava, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidenc in dokumentacije.
4. OBČINSKA UPRAVA
60. člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
61. člen
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
62. člen
Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeve spada, če zakon ne določa drugače.
63. člen
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave izdaja direktor občinske uprave.
Direktor občinske uprave lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
64. člen
Za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine se z odlokom lahko podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog, zlasti če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov.
Če odlok iz prejšnjega odstavka dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več pravnih oseb ali posameznikov, se izbira opravi po javnem natečaju.
Pri izvajanju javnega pooblastila imajo njihovi nosilci pravice in dolžnosti občinske uprave.
65. člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
66. člen
Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka, ki jih predpiše vlada v skladu z zakonom.
67. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
5. DRUGI ORGANI OBČINE
68. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
69. člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
6. KRAJEVNE SKUPNOSTI
70. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Krajevne skupnosti imajo lahko kot organizacijsko obliko delovanja organizirane tudi vaške odbore.
71. člen
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali najmanj deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s spremembo statuta po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga razpiše občinski svet za območje, na katerem naj bi se ustanovila ali ukinila krajevna skupnost oziroma spremenilo njeno območje. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
72. člen
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi k sosednji krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne skupnosti in v krajevni skupnosti, kateri se ta del želi priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so glasovali.
Pred izločitvijo in priključitvijo iz prvega odstavka tega člena morata krajevni skupnosti urediti premoženjsko pravna razmerja.
73. člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
– sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
74. člen
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki so nanje prenesene s področnimi odloki.
75. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, določenih s tem statutom ali odlokom, sprejetim na podlagi določb tega statuta.
Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. Za zaposlene javne uslužbence v službi krajevne skupnosti se uporabljajo predpisi za javne uslužbence v občinskih upravah.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob predhodnem soglasju župana razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle določeno drugače.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
Krajevno skupnost in svet krajevne skupnosti zastopa in predstavlja predsednik sveta krajevne skupnosti.
76. člen
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volivci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti z drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon.
Sveti krajevnih skupnosti štejejo od pet do dvanajst članov, in sicer:
– svet Krajevne skupnosti Blanca: osem članov,
– svet Krajevne skupnosti Boštanj: enajst članov,
– svet Krajevne skupnosti Dolnje Brezovo: pet članov,
– svet Krajevne skupnosti Krmelj: devet članov,
– svet Krajevne skupnosti Loka pri Zidanem Mostu: deset članov,
– svet Krajevne skupnosti Primož: sedem članov,
– svet Krajevne skupnosti Sevnica: enajst članov,
– svet Krajevne skupnosti Studenec: osem članov,
– svet Krajevne skupnosti Šentjanž: dvanajst članov,
– svet Krajevne skupnosti Tržišče: dvanajst članov,
– svet Krajevne skupnosti Zabukovje: osem članov.
Volilne enote za volitve v svete krajevnih skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Člani sveta krajevne skupnosti se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov sveta krajevne skupnosti se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta krajevne skupnosti, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta krajevne skupnosti.
Za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, ki urejajo prenehanje mandata članu občinskega sveta.
77. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti, če je za izvolitev župana potreben drugi krog pa najkasneje v roku 10 dni po drugem krogu volitev.
Svet krajevne skupnosti se konstituira na prvi seji po volitvah, ko je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
78. člen
Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
79. člen
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva najmanj četrtina članov sveta krajevne skupnosti, občinski svet, župan ali nadzorni odbor.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
80. člen
Svet krajevne skupnosti lahko daje županu in občinskemu svetu pobude, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
Občinski svet mora pred sprejetjem odločitve, ki se neposredno nanaša na krajevno skupnost, pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti.
81. člen
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti ter gospodarjenju s premoženjem, ki ji je dano v upravljanje ali uporabo.
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
82. člen
Krajevna skupnost mora s premoženjem, ki ji je dano v upravljanje ali uporabo, ravnati kot dober gospodar skladno z zakonom, ki ureja ravnanje s premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
Če skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
83. člen
Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon.
84. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
6.1. Svet krajevnih skupnosti
85. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Člani sveta krajevnih skupnosti so predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Svet krajevnih skupnosti se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo sveta krajevnih skupnosti skliče župan občine, ki do imenovanja predsednika sveta krajevnih skupnosti tudi vodi sejo.
Svet krajevnih skupnosti izmed sebe imenuje predsednika z večino opredeljenih glasov navzočih članov in določi način nadaljnjega dela.
86. člen
Svet krajevnih skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Svet krajevnih skupnosti sprejema odločitve, predloge in mnenja z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Seje sklicuje predsednik sveta krajevnih skupnosti na predlog predsednikov svetov krajevnih skupnosti, na predlog župana ali občinskega sveta.
Strokovno in administrativno delo za potrebe sveta krajevnih skupnosti opravlja občinska uprava.
87. člen
Svet krajevnih skupnosti daje predloge in mnenja občinskemu svetu, županu, nadzornemu odboru in odborom občinskega sveta o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na proračun občine, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Predlogi in mnenja sveta krajevnih skupnosti morajo biti dostavljeni naslovniku iz prvega odstavka tega člena v pisni obliki najkasneje dva dni pred obravnavanjem zadeve.
7. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
88. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
7.1. Zbor občanov
89. člen
Zbor občanov sestavljajo občani, ki imajo na območju, za katerega se sklicuje zbor, volilno pravico.
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih skupnosti oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati ter jih pri izvajanju svojih nalog upoštevati v okviru možnosti.
Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
90. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti, naselju ali zaselku pa na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v tej skupnosti, naselju ali zaselku.
91. člen
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
92. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja, za katerega je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Po preteku dvajsetih minut od sklica zbora občanov lahko le-ta sprejme priporočila tudi ob manjši udeležbi.
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi župan oziroma direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
93. člen
Zbor občanov se lahko s sklepom odloči, da bo o določeni stvari glasoval tajno.
Za izvedbo tajnega glasovanja se smiselno uporabljajo določbe poslovnika občinskega sveta, ki se nanašajo na tajno glasovanje.
7.2. Referendum o splošnem aktu občine
94. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
95. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
96. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
97. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj tristotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev županapreizkusi upravno sodišče.
98. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem.
O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebujeta jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če je v določenem roku skladno s tem členom vložena pri občinskem svetu in županu, in jo je s svojim podpisom podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
99. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja.
100. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
101. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
7.3. Svetovalni referendum
102. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
7.4. Drugi referendumi
103. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
7.5. Ljudska iniciativa
104. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
8. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
105. člen
(črtan)
106. člen
(črtan)
107. člen
(črtan)
108. člen
(črtan)
109. člen
(črtan)
110. člen
(črtan)
9. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
111. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet na predlog župana sprejme načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. V primerih, ko ocenjena vrednost nepremičnega premoženja ne presega vrednosti, do katere lahko v skladu z odlokom o proračunu občine župan odloča o odpisu dolga, sprejme odločitev župan.
Pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje stvarnega premoženja v lasti občine ter prodaja finančnega premoženja občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in podzakonski predpisi.
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
112. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Občina je pod pogoji, določenim zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
113. člen
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
114. člen
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
115. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine.
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna, po njegovem pooblastilu pa tudi podžupan, direktor občinske uprave in posamezni javni uslužbenci občinske uprave.
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
116. člen
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.
Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.
117. člen
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša.
V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta.
118. člen
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
119. člen
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. V krajevnih skupnostih o prerazporeditvah odloča predsednik sveta krajevne skupnosti.
120. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance.
121. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
122. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi ustanovitelj. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
123. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
124. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
10. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
125. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
126. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
127. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
128. člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
Postopek za sprejem odloka in drugih splošnih aktov občine se določi v poslovniku občinskega sveta.
129. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
130. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine – Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
131. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi, s katerimi občina odloča o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
11. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
132. člen
Občinski svet oziroma župan lahko vloži zahtevo oziroma pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
133. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
134. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
135. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
136. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
12. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA ORGANOV OBČINE
137. člen
(črtan)
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
138. člen
Z uveljavitvijo tega statuta ostajajo v veljavi vsi akti občine, kolikor niso v nasprotju z zakonom in tem statutom.
139. člen
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi Občine Sevnica, če niso v nasprotju z zakonom.
140. člen
Status zaposlenih v krajevnih skupnostih se uskladi z zakonodajo in določbami tega statuta v roku enega leta od uveljavitve tega statuta.
141. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati:
– Statut Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99, 91/00, 102/00, 65/03, 123/04 in 53/05),
– Statut Krajevne skupnosti Blanca, ki ga je dne 12. 9. 1996 sprejel Svet Krajevne skupnosti Blanca,
– Statut Krajevne skupnosti Boštanj, ki ga je dne 3. 2. 2004 v prečiščenem besedilu sprejel Svet Krajevne skupnosti Boštanj,
– Statut Krajevne skupnosti Krmelj, ki ga je dne 28. 10. 1996 sprejel Svet Krajevne skupnosti Krmelj,
– Statut Krajevne skupnosti Loka pri Zidanem Mostu, ki ga je dne 17. 10. 1996 sprejel Svet Krajevne skupnosti Loka pri Zidanem Mostu,
– Statut Krajevne skupnosti Primož, ki ga je dne 6. 2. 1997 sprejel Svet Krajevne skupnosti Primož
– Statut Krajevne skupnosti Sevnica, ki ga je dne 12. 11. 1996 sprejel Svet Krajevne skupnosti Sevnica,
– Statut Krajevne skupnosti Studenec, ki ga je dne 30. 9. 1996 sprejel Svet Krajevne skupnosti Studenec,
– Statut Krajevne skupnosti Šentjanž, ki ga je dne 26. 7. 1996 sprejel Svet Krajevne skupnosti Šentjanž,
– Statut Krajevne skupnosti Tržišče, ki ga je dne 22. 11. 1996 sprejel Svet Krajevne skupnosti Tržišče,
– Statut Krajevne skupnosti Zabukovje, ki ga je dne 27. 11. 1996 sprejel Svet Krajevne skupnosti Zabukovje.
142. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 103/11) vsebujejo naslednji prehodni in končni določbi:
4. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta se pričnejo uporabljati po prvih splošnih volitvah v občinski svet. Do prvih splošnih volitev v občinski svet se uporabljajo nespremenjene določbe Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11).
5. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 22/14) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:
23. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prvega odstavka 1. člena, ki začne veljati po izteku mandata sveta Krajevne skupnosti Blanca.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 8/15) vsebujejo naslednjo končno določbo:
4. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 37/15) vsebujejo naslednjo končno določbo:
11. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0011/2015
Sevnica, dne 18. junija 2015
Župan
Občine Sevnica
Srečko Ocvirk l.r.