Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/2014 z dne 30. 5. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/2014 z dne 30. 5. 2014

Kazalo

1596. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Oplotnica, stran 4206.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US: U-I-88/10-11, 92/13), 17., 26., 202. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8, 21/13 in 111/13), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Oplotnica (Uradni list RS, št. 22/02, 80/12), 16. člena Statuta Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 35/12) je Občinski svet Občine Oplotnica na 19. redni seji dne 20. 5. 2014 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Oplotnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen)
Namen odloka je:
– zagotavljanje izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe,
– varovanje okolja.
2. člen
(splošne določbe)
(1) S tem odlokom se ureja način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Oplotnica (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ki obsega:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– obvezne storitve in naloge javne službe,
– javna pooblastila izvajalcu javne službe,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– načine izvajanja javne službe,
– pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov,
– vire financiranja javne službe, osnove za oblikovanje cen in obračun storitev,
– nadzor.
(2) Ta odlok določa tudi ukrepe za učinkovito izvajanje javne službe, in sicer:
– vodenje upravnih postopkov in postopkov v skladu z javnimi pooblastili,
– vodenje evidenc izvajalca javne službe.
3. člen
(uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode)
(1) Vrste nalog in ukrepe, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe in standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode – v nadaljevanju: uredba.
(2) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot izrazi, ki jih določa uredba.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
(izvajalec javne službe)
(1) Občina Oplotnica (v nadaljevanju: Občina) je lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in po pogojih, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine je Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge zadeve d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec).
5. člen
(program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode)
(1) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih v skladu z veljavno zakonodajo in Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga v skladu z uredbo pripravi izvajalec in potrdi občinski svet. Usklajen program izvajalec, v predpisanih rokih v uredbi, posreduje na ministrstvo.
(2) V programu odvajanja in čiščenja se opredelijo tudi območja, kjer se za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata ni mogoč, javna služba ne izvaja.
6. člen
(prostorsko zagotavljanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode)
(1) Javna služba odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se zagotavlja na območju celotne občine:
a) z odvajanjem komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo ali
b) s storitvami praznjenja obstoječih greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: besedila MKČN).
(2) Čiščenje odpadne vode na območju občine se zagotavlja v:
– v malih komunalnih čistilnih napravah, zmogljivosti do 2.000 populacijskih enot (v nadaljnjem besedilu: PE) za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v obstoječih greznicah, nepretočnih greznicah in MKČN do 50 PE za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljnjem besedilu: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da skupno MKČN upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani vseh lastnikov MKČN.
7. člen
(lokacija prevzema in ravnanje z blatom)
(1) Prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN ter vsebine iz nepretočnih greznic, se do izgradnje komunalne čistilni naprave Oplotnica, prostorsko zagotavlja na komunalni čistilni napravi Slovenska Bistrica.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo za območja, ki ga z javno službo pokriva izvajalec javne službe.
III. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE
8. člen
(storitve izvajalca javne službe)
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
2. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
3. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvajajo v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali odvajanje v vodotok ni možno,
4. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz utrjenih površin večjih od 100 m2, ki niso javne površine,
5. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
6. druge storitve, skladno s predpisi.
(2) Storitve iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev javne službe z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture ter po ceniku posebnih storitev.
(3) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati MKČN in nepretočne greznice, ki jih je v skladu z uredbo dolžna zagotavljati Občina.
(4) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za objekte v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na ČN,
– prevzem blata iz obstoječih greznic najmanj enkrat na tri leta,
– prevzem blata iz MKČN do 50 PE najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in iz 3. točke tega člena, v skladu z veljavnimi predpisi.
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
IV. JAVNO POOBLASTILO IZVAJALCU
9. člen
(upravni postopki in javna pooblastila)
(1) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine na podlagi javnega pooblastila izvaja naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– vodi kataster javne kanalizacije,
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
– izdaja mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov,
– izdaja projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– izda soglasje za izvedbo kanalizacijskega priključka.
(2) Izvajalec izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja na podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, zakonodaji s področja okolja ter navodilih izvajalca.
K vlogi projektnih pogojev oziroma soglasij mora biti priloženo tudi:
– v primeru priključitve na javno kanalizacijo načrt izvedbe priključitve na javno kanalizacijo z oznako dimenzij cevovoda, materiala, koto priključitve, lokacijo in oznako priključnih jaškov javne kanalizacije,
– v primeru vgradnje male komunalne čistilne naprave načrt z vrisano lokacijo čistilne naprave, kapaciteto, predvideno porabo pitne vode, lokacijo iztoka in iztočnega jaška,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– načrt ponikovalnice, z navedbo lokacije, kolikor je predvideno ponikanje meteorne vode,
– overjeno pogodbo o služnosti z lastnikom parcele, po kateri bo potekal kanalizacijski priključek,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– gradbeno dovoljenje o odstranitvi objekta ali spremembi namembnosti stavbe, kolikor gre za odstranitev priključka.
(3) Izvajalec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in obnovi kanalizacijskega omrežja ter tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja.
(4) Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil izvajalec in Občina uredita v Pogodbi o poslovnem najemu infrastrukture in izvajanjem gospodarskih javnih služb.
(5) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki niso predmet storitev javnega pooblastila oziroma javne službe, fotokopije dokumentacije, fotokopiranje manjkajočih prilog k vlogam, izvajalec javne službe zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku izvajalca javne službe.
10. člen
(kataster)
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki je Občini neprekinjeno dostopna.
11. člen
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2) Investitor v obnovo javne kanalizacije je Občina.
(3) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
(4) V primeru novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki izvedeni v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška namenjenega priključevanju objektov na parcelni meji cestnega telesa oziroma zemljišča, kjer poteka kanalizacija, strošek investicije in se financira iz javnih sredstev. Uporabnik krije stroške izvedbe kanalizacije do revizijskega jaška javne kanalizacije, kjer je skladu s prejetimi navodili ali pogoji in soglasji izvajalca možna priključitev.
V. VRSTA IN OBSEG OBJKETOV TER NAPRAV POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
12. člen
(opredelitev naprav in objektov javne kanalizacije)
(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– objekti in naprave podtlačne kanalizacije,
– MKČN velikosti najmanj 50 PE,
– komunalne čistilne naprave,
– razbremenilniki visokih vod,
– sprejemnice za odpadne vode,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(2) Vse naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine.
13. člen
(1) V mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
V ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod, pa ni dovoljeno odvajati komunalno in industrijsko odpadno vodo.
(2) Lastnik ali upravljalec objekta na območju, kjer je zgrajena fekalna kanalizacija, mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vodotok ali ponikanje v tla. Lastnik ali upravljalec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti oziroma ravnati v skladu z uredbo.
(3) V strjenih naseljih padavinskih vod ni dovoljeno odvajati po zemljišču na način, ki bi povzročal škodo na sosednjih zemljiščih. Prelivi iz zbiralnikov padavinskih vod morajo biti speljani v kanalizacijo, vodotoke oziroma na način, da z odvajanjem padavinske vode ne povzročajo škode na sosednjih zemljiščih.
VI. STORITVE NA OBMOČJU POSELITVE ALI NJEGOVEM DELU, KI JE OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO
14. člen
(opredelitev naprav in objektov uporabnika)
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– interna kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo,
– začasna naprave in objekti za predčiščenje odpadnih vod (male komunalne čistilne naprave, obstoječe greznice, greznice brez iztoka) za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj, merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi oziroma objektu,
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
(2) Naprave in objekte iz tega člena tega odloka, upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
(3) Uporabnik je dolžan z napravami v njegovi lasti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode ter zagotavljati, da odpadna voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
15. člen
(kanalizacijski priključek)
(1) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del stavbe uporabnika in je zato v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti opremljeni z elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz kanalizacijskega priključka v interno črpališče.
(2) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu javne službe služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec javne službe in uporabnik.
(3) V primeru, ko revizijskega jaška ali interne kanalizacije v celoti ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik objekta, za katerega je predvidena priključitev, izvajalcu javne službe predložiti notarsko overjeno služnostno pogodbo na katerem je možno postaviti revizijski jašek oziroma interno kanalizacijo.
(4) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati odpadne vode.
16. člen
(število priključkov na javno kanalizacijo)
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem izvajalca javne službe, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je po navodilih izvajalca javne službe dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega revizijskega jaška in kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki takšnega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
17. člen
(pogoji priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Na območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena, se rekonstruira, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna.
(2) Kolikor je zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javno kanalizacijsko omrežje možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode, ga je lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške.
(3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja opremljenega z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalizacijskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadne vode iz stavbe pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(4) Izvajalec javne službe mora v roku trideset dni, po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, obvestiti lastnike objektov, da je priključitev njihovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca javne službe, opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(5) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna in padavinska odpadna voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške obstoječo greznico ali MKČN opusti in izključi iz sistema odvajanje odpadne vode ter upravljalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
(6) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma odvede več kot 4.000 m3 vode na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(7) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
– voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,
– v vsakem času, brez posebnega obvestila, dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,
– dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritev količine odpadne vode,
– izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.
18. člen
(prijava gradnje priključka na javno kanalizacijo)
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisne vloge investitorja ali lastnika objekta in predložitvi ter izpolnitvi naslednjih pogojev:
– pravnomočnega gradbenega dovoljena za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
– dokazila o ustanovljeni služnosti na zemljiščih po katerih bo potekal kanalizacijski priključek,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca javne službe,
– dokazilo, da je uporabnik Občini poravnal komunalni prispevek oziroma vse obveznosti do lastnika infrastrukture.
(2) Investitor je dolžan vlogo podati najkasneje v petnajstih dneh pred izvedbo del. Pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec javne službe.
(3) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, njegovo gradnjo pa mora nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika javne službe.
19. člen
(izvedba kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo)
(1) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek, ki ga določi izvajalec.
(2) Stroški izgradnje priključka bremenijo uporabnika. Izveden kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki mora izvajalcu javne službe obratovanja omogočiti dostop do priključka.
(3) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:
– je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,
– odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi dopisi.
(4) Uporabnik je dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz materialov, ki ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki zagotavlja popolno tesnost.
(5) Po končani montaži, uporabnik podpiše izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu s tehničnimi standardi in zahtevami upravljalca. Če so ob pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, jih je uporabnik dolžan odpraviti.
VII. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE
20. člen
(obveznost izgradnje MKČN ali nepretočne greznice)
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, je za investitorja obvezna izgradnja MKČN ali nepretočne greznice v skladu z veljavno uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode malih komunalnih čistilnih napravah.
(2) Na območjih, kjer po program odvajanja in čiščenja ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe greznice v zakonsko predpisanih rokih navedenih v veljavni zakonodaji in v programu odvajanja in čiščenja nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom, glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN do 50 PE s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti, pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Na območjih, kjer po programu odvajanja in čiščenja ni predvidena gradnja javne kanalizacije, se lahko komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb odvaja v MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe.
21. člen
(izvedba ocene obratovanja MKČN)
(1) Skladno z uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec zagotovi prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdela oceno obratovanja za MKČN z zmogljivostjo do 50 PE, na zakonsko predpisan način.
(2) Lastnik MKČN do 50 PE je dolžan izvesti prijavo male MKČN izvajalcu javne službe. Prijavo izvede na obrazcu prijave in vloge za izdelavo ocene delovanja MKČN, ki jo pripravi izvajalec javne službe. K obrazcu morajo biti priložene vse zahtevane priloge.
(3) Izvajalec javne službe mora izvesti oceno obratovanja v 30 dneh od prejete prijave MKČN, kolikor je oddana popolna vloga prijave, vendar ne prej kot po 3 mesecih obratovanja MKČN. Kolikor vloga ni popolna, izvajalec javne službe lastnika MKČN pozove k dopolnitvi vloge.
(4) Lastnik male komunalne čistilne naprave mora na iztoku iz MKČN zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave.
(5) V okviru izvedbe ocene obratovanja MKČN lahko izvajalec javne službe odpadno vodo na dotoku in iztoku MKČN povzorči, pregleda vsebnost blata v usedalniku in količino biomase v aeracijskem bazenu ter izvede analizo odpadnih voda. Za lastno kontrolo ter kontrolo navedenih parametrov za MKČN se za izvedbo ocene MKČN, lahko izvede analiza odpadne vode v laboratoriju izvajalca javne službe. V primeru prijav o neustreznosti delovanja MKČN ustreznim inšpekcijskim službam, pa mora biti izvedena analiza akreditiranega laboratorija. Izvedba analiz za lastno kontrolo se uporabnikom dodatno ne obračuna.
(6) V primeru ugotovljene neustreznosti delovanja MKČN izvajalec na to pisno opozori uporabnika. Uporabnik je dolžan v roku dveh mesecev od odposlanega opozorila izvajalca, odpraviti pomanjkljivosti na MKČN in o odpravi pisno seznaniti izvajalca, ki izvede ponovni ogled MKČN.
(7) Kolikor neustreznost v delovanju MKČN v roku 2 mesecev ni odpravljena oziroma uporabnik o odpravi napake v predpisanem roku pisno ne seznani izvajalca, prične izvajalec uporabniku obračunavati polno cene okoljske dajatve v skladu s predpisom o okoljski dajatvi.
(8) Lastnik oziroma uporabnik MKČN do 50 PE je dolžan voditi dnevnik MKČN, v skladu s prejetimi navodili MKČN ali navodili izvajalca javne službe.
22. člen
(prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN)
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN ter prevzem in ravnanje z vsebino iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine v obsegu in rokih določenih v 8. členu tega odloka in Programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
23. člen
(način prevzema blata iz greznic in MKČN)
(1) Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in MKČN izvajalec javne službe na območju občine zagotavlja iz prostornine usedalnika, merjenega v m3.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v skladu z veljavno uredbo, standardi in navodili.
(3) Izvajalec javne službe, je dolžan lastniku nepretočne greznice, MKČN zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– minimalna prostornina nepretočne greznice oziroma velikost MKČN mora biti skladna z izdanim soglasjem,
– da so v nepretočno greznico oziroma MKČN speljane samo komunalne odpadne vode iz gospodinjstva,
– da je greznica oziroma MKČN zgrajena v skladu s predpisi.
Vse ugotovljene nepravilnosti mora izvajalec prijaviti na ustrezne inšpekcijske službe, ki ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili.
(4) V primeru, da lastnik obstoječe greznice, greznice brez iztoka ali MKČN naroča odvoz pogosteje:
– kot je smiselno glede na porabo pitne vode in velikost greznice,
– zaradi odvajanja padavinskih voda v greznico ali MKČN,
– kot je opredeljeno v navodilih o vzdrževanju MKČN ali pa je
– ugotovljena neustreznost gradnje,
mora lastnik pogostejše izvedbe storitev plačati po trenutno veljavnem ceniku izvajalca javne službe, prav tako pa se lastnika v primeru neustreznosti gradnje prijavi na ustrezno inšpekcijsko službo.
24. člen
(storitve izvedene izven rednega delovnega časa)
Storitve vezane na obstoječe greznice, nepretočne greznice in MKČN naročene in na zahtevo stranke izvedene izven rednega delovnega časa izvajalca, se uporabnikom obračunajo po veljavnem ceniku izvajalca javne službe za storitve izvedene izven rednega delovnega časa.
25. člen
(obveščanje o prevzemu blata in izdelavi ocene obratovanja MKČN)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan o nameri prevzema blata iz obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN do 50 PE, uporabnika pisno obvestiti vsaj petnajst dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora biti naveden datum izvedbe storitve.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan uporabnika obvestiti oziroma se dogovoriti o datumu izvedbe ocene obratovanja MKČN, kar se lahko dogovori telefonično ali preko elektronske pošte. V kolikor dogovora o datumu izvedbe ocene na ta način ne doseže, uporabniku posreduje pisno obvestilo vsaj petnajst dni pred predvidenim datumom izvedbe.
(3) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem javne službe pravico do enkratne prestavitve najavljenega datuma storitve navedene pod točko 1 in točko 2, ki pa ne more biti daljši kot tri mesece. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve.
26. člen
(ravnanje z blatom iz greznice ali MKČN na kmetijskem gospodarstvu)
(1) V primeru, da blato iz obstoječe greznice ali MKČN oziroma vsebina v nepretočni greznici, nastaja na kmetijskem gospodarstvu rejnih živali in lastnik poda ustrezna dokazila in pisno izjavo, da bo blato oziroma vsebina zmešana skupaj z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščena najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, je kmetijsko gospodarstvo izvzeto iz plačevanja storitev prevzema in ravnanja blata iz obstoječih greznic ali MKČN oziroma vsebine iz nepretočnih greznic, po m3 dobavljene pitne vode.
(2) Lastnik kmetijskega gospodarstva rejnih živali mora izvajalcu javne službe ob začetku opravljanja te dejavnosti oziroma ob vsakem prejemu dopisa o rednem praznjenju greznice oziroma MKČN, dostaviti obrazec o kmetijskem gospodarstvu in obrazec o staležu rejnih živali ali kopijo zadnjega izpiska iz registra živali (GVŽ), ki pa ne sme biti starejši od šest mesecev.
(3) Če lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu javne službe v predpisanem času ne dostavi ustreznega potrdila, mu izvajalec javne službe začne zaračunavati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami ali MKČN. Vse spremembe se upoštevajo naslednji mesec od dneva prejema potrdila, izvajalec javne službe pa mu za nazaj ne sme povrniti stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev povezanih z greznicami ali MKČN, merjene po m3 dobavljene pitne vode.
(4) Kolikor se storitev praznjenja greznice oziroma MKČN na kmetijskem gospodarstvu izvede, dokazilo pa se dostavi po izvedbi storitve, se storitev praznjenje greznice/MKČN kmetijskemu gospodarstvu normalno obračunava za obračunano obdobje, ki traja tri leta.
VIII. GRADNJA NOVIH KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ IN PRENOS V UPRAVLJANJE
27. člen
(gradnja kanalizacije)
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju.
28. člen
(ureditev lastništva novozgrajenih javnih kanalizacij)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini.
(2) Za prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– okoljevarstveno dovoljenje, kolikor je potrebno.
29. člen
(ureditev lastništva obstoječih lokalnih kanalizacij)
Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti se predajo v last občine in upravljanje izvajalcu javne službe na podlagi fizičnega pregleda, pregleda kanala s TV kamero, pisnega strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja. Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v drugem odstavku prejšnjega člena, do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema po pooblastilu občine opravi izvajalec javne službe. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo. Upravljalec obstoječega lokalnega sistema mora podati tudi seznam vseh uporabnikov lokalnega kanalizacijskega sistema.
30. člen
(gradnja novih kanalizacijskih omrežij)
Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
IX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV
31. člen
(pravice in obveznosti izvajalca)
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec javne službe naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje vsebine iz nepretočnih greznic,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in glede na tip kanalizacije, če zmogljivost in tip kanalizacije to omogoča,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ter odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in glede na tip kanalizacije, kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture,
– za območja opremljena z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za ustrezno zadrževanje čistilnega vala v napravah za zadrževanje,
– zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom,
– izdelovati program odvajanja in čiščenja ter ga objavljati na svojih spletnih straneh,
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
– voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije,
– voditi predpisane evidence in izvajati predpisana poročila v skladu z veljavno zakonodajo,
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN,
– izvajati redno vzdrževanje ter vzdrževalna dela v javno korist,
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati,
– zagotavljati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja,
– nadzirati stanje kanalizacijskega priključka na mestu priključitve na javno kanalizacijo,
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi veljavne zakonodaje,
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih,
– izvajati druge obveznosti tega odloka.
32. člen
(pravica dostopa)
Izvajalec javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ter do naprav v lasti uporabnikov, kjer mora izvajati obvezne storitve javne službe ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča na katerem se kanalizacijski objekti in ostale naprave nahajajo. Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebiti nastalo škodo.
33. člen
(pravice in obveznosti uporabnika)
(1) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– morajo se priključiti na javno kanalizacijo in odvajati vanjo komunalne odpadne vode na vseh območjih, kjer je le-ta zgrajena,
– na javno kanalizacijo se priključiti le s soglasjem izvajalca javne službe,
– po izvedbi internega kanalizacijskega priključka do javne kanala izključiti greznico ali MKČN iz sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– vzdrževati greznice in MKČN,
– omogočati izvajalcu javne službe dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji,
– omogočati izvajalcu javne službe neoviran dostop do greznice oziroma MKČN in prevzem vsebine,
– omogočiti izvajalcu javne službe pregled MKČN in predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN,
– obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
– obveščati izvajalca javne službe o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, številu oseb in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške storitev javne službe,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) V primeru, da uporabnik stavbo, inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan izvajalca javne službe pisno obvestiti in navesti začetek in konec najemnega razmerja.
(3) V primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, tudi po prejetem opominu, se slednji prefakturira lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja. Lastnika objekta se obvesti takoj po 1. opominu.
(4) V večstanovanjskih stavbah, kjer upravnik izvaja upravljanje po stanovanjskem zakonu in drugih področnih predpisih, se pravice in dolžnosti, opredeljene v 2. točki tega člena, smiselno uporabljajo tudi za upravnika večstanovanjske stavbe.
(5) V večstanovanjskih stavbah, kjer ni upravnika, solastniki sporazumno določijo plačnika storitev in o tem pisno obvestijo izvajalca javne službe. V nasprotnem primeru je osnova za delitev plačila število stanovanjskih enot in število stalno in začasno prijavljenih stanovalcev.
(6) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(7) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
34. člen
(monitoring za industrijske odpadne vode)
(1) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora do 31. marca izvajalcu javne službe, v pisni ali elektronski obliki, posredovati letno poročilo o emisijskem monitoringu odpadnih voda za preteklo leto.
(2) Uporabnik je dolžan pridobiti soglasje izvajalca pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine industrijske odpadne vode, do katerih je prišlo zaradi sprememb industrijskih postopkov, sprememb obsega proizvodnje, prenehanja določene dejavnosti, načina predčiščenja odpadne vode ali zaradi drugih podobnih vzrokov.
X. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE
35. člen
(prekinitev dobave vode, odvajanja odpadne vode in ukinitev priključka)
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti izvajalca javne službe. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih organov.
(3) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
– uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost,
– uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– kadar uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu,
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov.
(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.
36. člen
(prekinitve odvajanja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del in zaradi višje sile)
(1) Izvajalec javne službe ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec javne službe obvesti uporabnike na krajevno običajen način.
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima izvajalec javne službe pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.
(3) V primeru višje sile ima izvajalec javne službe pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. V tem primeru mora izvajalec postopati skladno z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen za zaščito in okolje. Višja sila po tem odloku so: potres, požar, poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni kanalizaciji.
37. člen
(odgovornost za škodo)
Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati.
XI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE, OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN OBRAČUN STORITEV
38. člen
(financiranje javne službe)
(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna občin (subvencije),
– okoljskih dajatev in drugih virov.
(2) Predlog cene oblikuje izvajalec javne službe, potrdi pa jih pristojni občinski organ.
39. člen
(priprava elaborata in potrditev cene storitve)
(1) Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in cene vezane na storitev z obstoječimi greznicami, nepretočnimi greznicami in MKČN se oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe. Kolikor razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev presega 10 % od potrjene cene, ga izvajalec do 30. 9. tekočega leta posreduje v pregled občinski upravi.
Občinska uprava elaborat pregleda in pisno posreduje morebitne zahteve za njegovo dopolnitev, spremembo ali potrditev najkasneje 30 dni po prejemu elaborata.
(3) Dopolnitev oziroma spremembo elaborata pripravi izvajalec v 15 dneh od pisnega prejema pripomb, občinska uprava pa elaborat nato ponovno pregleda v 10 dneh od prejema dopolnjenega elaborata.
(4) Po pregledu s strani občinske uprave se elaborat do konca tekočega leta obravnava in potrdi na občinskem svetu.
40. člen
(obračun cene)
(1) Cena storitve odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Cena storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ter obratovalnega monitoringa za MKČN se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN.
(3) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se storitve obračunavajo skladno z veljavnimi predpisi na področju oblikovanja cen.
(4) Uporabnikom, ki za dobavo pitne vode nimajo ustreznih dovoljenj in soglasij oziroma dobavo pitne vode nimajo urejeno v skladu z določili Zakona o vodah, se storitev obračunava tako, da se upošteva normirana poraba pitne vode 150 litrov na osebo dnevno na podlagi števila stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev.
(5) V stavbah namenjenih bivanju, kjer ni stalno ali začasno prijavljenih stanovalcev, se v primeru naročila storitev vezanih na obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN, storitev obračuna po ceniku izvajalca javne službe.
Kolikor se v stavbah namenjenih bivanju izvaja gospodarska dejavnost se osnova za obračun določi enako kot za nestanovanjske stavbe.
(6) Za nestanovanjske stavbe, ki nimajo urejenega sistema meritve pitne vode, je letna količina odpadnih komunalnih voda enaka eni tretjini števila uporabnikov stavbe. Pri ugotavljanju števila uporabnikov nestanovanjske stavbe se upošteva število stalnih uporabnikov (število zaposlenih) in število razpoložljivih zmogljivosti (število gostov in drugih uporabnikov stavbe). Število uporabnikov nestanovanjske stavbe mora javiti uporabnik. Pri obračunu se upošteva normirana poraba pitne vode 150 litrov na osebo dnevno.
(7) Uporabniki z območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, pri katerih poleg odpadne vode iz gospodinjstva nastaja tudi odpadna voda v kmetijskem gospodarstvu ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode iz kmetijske dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za gospodinjstvo in kmetijsko gospodarstvo, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti. Vgradnja merilca pretoka se izvede po pogojih in nadzorom izvajalca javne službe. Kolikor merilec ni vgrajen, se obračuna normirana poraba pitne vode 150 litrov na osebno dnevno.
(8) Uporabniki z območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, pri katerih iz porabljene pitne vode zaradi izvajanja dejavnosti oziroma porabe v storitvi odpadna voda ne nastaja, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za del, kjer odpadna voda ne nastaja. Vgradnja merilca pretoka se izvede po pogojih in nadzorom izvajalca javne službe. Ta točka velja smiselno tudi za uporabnike, ki koristijo storitve greznic oziroma MKČN.
(9) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določila odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine.
(10) Uporabnikom, ki odvajajo in čistijo industrijske odpadne vode, se cene obračunavajo po ceniku posebnih storitev.
(11) Izvajalec javne službe lahko na podlagi pisne reklamacije, v primeru prekomerne porabe pitne vode kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode, storitve povezane z greznicami in MKČN ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil iztok neposreden v podzemne vode. Stranka mora pisni vlogi za zmanjšanje računa predložiti zapisnik o ugotovljeni in odpravljeni okvari s strani upravljalca javnega vodovoda.
(12) Uporabnikom, katerim se storitev greznic/MKČN ne obračunava v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, se izvedba ocene obratovanja obračuna v skladu z veljavnim cenikom izvajalca ob izvedbi storitve.
41. člen
(plačilo storitve in vodenje evidenc o uporabnikih)
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. Če uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je izvajalec javne službe uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin, v primeru neplačila pa dolg sodno izterjati oziroma izvesti prekinitev dobave pitne vode oziroma odvajanja odpadnih voda.
(2) Morebitne reklamacije računov morajo biti pisne, podane v roku osmih dni od izstavitve računa.
(3) Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin.
(4) Izvajalec, si v primeru zamude plačila pridržuje pravico zaračunati zakonsko zamudne obresti in stroške opomina.
(5) Izvajalec javne službe pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o gospodarskih javnih službah.
(6) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca javne službe pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(7) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca, listino o prenosu lastninske pravice, številko in naslov odjemnega mesta ter podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu izvajalca javne službe, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(8) Upravljalci vodovodnih sistemov v občini ob vsakem popisu, oziroma najmanj enkrat letno, izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda posredujejo podatke o uporabnikih, dimenzijah števcev, porabi pitne vode in obračunanih akontacijah.
XII. INŠPEKCIJSKI NADZOR
42. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.
43. člen
(obseg inšpekcijskega nadzora)
Inšpektor pristojnega medobčinskega inšpektorata in redarstva pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
– če se kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določa ta odlok,
– če so kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti vzdrževani na način in skladno s pogoji, kot jih določa ta odlok,
– ali so priključki na javno kanalizacijo izvedeni na način in skladno s pogoji kot jih predpisuje ta odlok,
– ali se na območju brez javne kanalizacije izvajajo storitve in ukrepi kot jih predpisuje odlok.
44. člen
(globe za pravne in fizične osebe)
(1) Kadar pravna oseba:
– ne izvede priključitve na javno kanalizacijo in ne uporablja javne kanalizacije v skladu z določili tega odloka,
– ne izpolnjuje obveznosti oziroma določil navedenih v odloku,
– ne posreduje podatkov potrebnih za obračun storitev,
– odvaja odpadno komunalno vodo v meteorni kanal ali padavinsko vodo v fekalni kanal v primeru ločenega sistema,
– ne dovoli oziroma se ne odzove na obvestilo izvajalca na izvedbo storitve vezane na nepretočne greznice, obstoječe greznice in MKČN in izvedbo ocene obratovanja MKČN,
se kaznuje z globo 1.000,00 EUR. V primerih, ko se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje ali veliko gospodarsko družbo, se le-ta kaznuje z globo 2.500,00 EUR.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika oziroma posameznik, ki samostojno izvaja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 250,00 EUR.
45. člen
(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje upravljalec omrežja, ki:
– ne izvaja javnih pooblastil iz tega odloka,
– dovoli priključek v nasprotju z določili odloka in predpisi,
– ne izpolnjuje obveznosti, navedenih v odloku.
(2) Z globo 400,00 EUR se za prekrške iz prejšnje točke kaznuje odgovorna oseba upravljalca.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
(upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij)
(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
(3) Če so bili projektni pogoji izdani pred uveljavitvijo tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.
47. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 72/08).
48. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 26.19/2014
Oplotnica, dne 20. maja 2014
Župan
Občine Oplotnica
Matjaž Orter l.r.