Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2014 z dne 3. 1. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2014 z dne 3. 1. 2014

Kazalo

13. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Črnomelj, stran 23.

Na podlagi 62. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08, 76/08 in 79/09), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO, 20/06, 28/06 – skl. US, 49/06 – ZmetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08, 70/08 in 108/09), Uredbe o oskrbi s pitno vodo(Uradni list RS, št. 88/12), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – skl. US, 34/05 – odl. US, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06, 139/06 – odl. US, 17/08, 21/08 – popr., 76708, 108/09 in 109/09 – odl. US), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12) 4. in 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03, 106/05, 66/06 in 118/07) in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11) je Občinski svet Občine Črnomelj na 24. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Črnomelj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa organizacijo, izvajanje ter nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, namenjenimi oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
2. člen
(javna služba)
(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih redno ali občasno zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Za storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb, oskrba s pitno vodo za pranje in namakanje javnih površin in oskrba javnega hidrantnega omrežja za gašenje požara.
3. člen
(kaj ni javna služba)
Za javno službo se ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah, četudi se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
– se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo za ljudi in živino ter za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s prepisom, ki ureja vode,
– iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– če se voda uporablja za izdelavo produktov in storitev, ki se prodajajo na trgu.
4. člen
(razlaga pojmov)
Pojmi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
2. Odjemno mesto je mesto spoja obračunskega vodomera in interne vodovodne napeljave, kjer se poraba posameznega uporabnika ali več uporabnikov pitne vode meri z obračunskim vodomerom ter se praviloma nahaja v zunanjem talnem jašku. Odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odvzem vode za pranje in namakanje javnih površin ter za gašenje požarov.
3. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
4. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
5. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
6. Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
7. Služnostna pogodba je pogodba o pravici izvrševanja določenih dejanj na služečem zemljišču.
8. Vodarina je cena storitve, oblikovana skladno s predpisi na področju oblikovanja cen.
9. Omrežnina je cena za uporabo javne infrastrukture, oblikovana skladno s predpisi na področju oblikovanja cen.
10. Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v državnih predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca javnega vodovoda.
5. člen
(prostorsko zagotavljanje javne službe)
(1) Občina Črnomelj je dolžna zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo vsem občanom pod enakimi pogoji na vseh poselitvenih območjih na območju občine, razen na poselitvenih območjih, kjer se iz posameznega vodnega vira oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je povprečna letna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
6. člen
(javni vodovod)
(1) Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe. Del javnega vodovoda je tudi javno hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
(2) Javni vodovod je sestavljen iz transportnih, primarnih in sekundarnih omrežij.
7. člen
(uporaba javnega vodovoda)
(1) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na javni vodovod in ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu.
(2) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
8. člen
(lastništvo)
(1) Lastnik javnega vodovoda je Občina Črnomelj.
(2) Na območju Občine Črnomelj so solastnice posameznih delov vodovodnega sistema lahko tudi druge občine, če se ti deli sistema uporabljajo za izvajanje gospodarske javne službe na njihovem območju in če je to urejeno s pogodbenim odnosom z Občino Črnomelj.
(3) Občina Črnomelj je lahko solastnica ali uporabnica delov vodovodnega sistema na območju drugih občin, če so ti deli potrebni za oskrbo s pitno vodo na področju Občine Črnomelj.
9. člen
(upravljavec)
Z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja na območju Občine Črnomelj upravlja in gospodari Javno podjetje Komunala Črnomelj d.o.o., Belokranjska 24a, ki je tudi izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na celotnem področju Občine Črnomelj (v nadaljnjem besedilu izvajalec javne službe ali izvajalec).
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKA IN UPRAVLJAVCA
10. člen
(objekti in naprave v upravljanju)
Objekti in naprave v upravljanju upravljavca so:
(1) Transportno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije,
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
– črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
(2) Primarno omrežje in naprave:
– objekti in naprave za oskrbo dveh ali večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij), kot so: vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodni zbiralniki,
– cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).
(3) Sekundarno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
– omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje),
– omrežje za vzdrževanje javnih površin, črpališča ali naprave za vzdigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
11. člen
(objekti in naprave uporabnika)
(1) Objekti in naprave uporabnikov so:
– interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali v posebnih primerih s pogodbo dogovorjeno mesto, katerega načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe ali objekta;
– vodovodni priključek, ki je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
– vodomerni jašek,
– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom.
(2) Priključek stavbe ali objekta na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali objekta. Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodni priključek na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe ali objekta pa mora njegovo vzdrževanje dopustiti.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
12. člen
(pogoji za priključitev)
(1) Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izda upravljavec.
(2) Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna, skladno z določili veljavne Uredbe o oskrbi s pitno vodo. Upravljavec javnega vodovoda mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila in mu posredovati postopek za izdajo soglasja k priključitvi.
(3) Na javni vodovod mora praviloma biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
13. člen
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1) Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Če lastnik stavbe ali inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe te stavbe ali inženirskega objekta ne sme priključiti na javni vodovod, razen za del, ki šteje za javno službo.
14. člen
(oskrba iz drugih virov)
Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
15. člen
(obveznost izvedbe priključka)
(1) Upravljavec je dolžan izvesti priključitev uporabnika na vodovodno omrežje v 30 dneh po izpolnitvi vseh pogojev iz soglasja.
(2) Vodovodni priključek se izdela na stroške uporabnika na osnovi pisnega naročila. Po končani gradnji se vodovodni priključek vpiše v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.
(3) Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem se mora upoštevati velikost in namembnost objekta, količino porabljene vode in tehnične zmožnosti vodovodnega sistema.
(4) Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika, kateri je odgovoren za brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije.
16. člen
(začasen priključek)
(1) Upravljavec lahko na podlagi naročila izvede naročniku začasen priključek za potrebe graditve ali vzdrževanja v skladu s tehničnim pravilnikom. Začasni priključek je lahko največ za dobo 1 leta.
(2) Uporabnik začasnega priključka mora upravljavca obvestiti o izpolnjenih pogojih za izvedbo stalnega priključka oziroma naročiti ukinitev začasnega priključka.
17. člen
(oskrba več uporabnikov iz enega priključka)
(1) V primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v stavbi. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca.
(2) Če so v istem objektu uporabniki, ki uporabljajo vodo za različne namene, imajo lahko vgrajene ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem jašku ali vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.
(3) Vse novogradnje večstanovanjskih stavb morajo imeti centralni jašek ali vodomerno nišo za več vodomerov izven objekta. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.
18. člen
(sprememba lastnika)
Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno prenese vodovodni priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni odprtih terjatev na vodovodnem priključku, ki se prenaša. Ob spremembi uporabnika vodovodnega priključka je potrebno predložiti kupoprodajno ali darilno pogodbo.
19. člen
(ukinitev priključka)
Upravljavec lahko trajno ukine vodovodni priključek nenaseljneih stavb, v primeru rušenja priključenega objekta ali stavbe ali če gre za začasni priključek. Lastnik mora upravljavcu javnega vodovoda posredovati pisno naročilo za ukinitev priključka. Priključek se izbriše iz evidence po izvedeni ukinitvi in po plačilu vseh zapadlih obveznosti do upravljavca javnega vodovoda, vključno s stroški ukinitve vodovodnega priključka.
20. člen
(posegi na javnem omrežju in priključkih)
(1) Vse posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščen strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi upravljavec.
(2) Pri novi izvedbi vodovodnih priključkov do vključno ventila za vodomerom na strani uporabnika, ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec izvaja montažna dela z dobavo materiala. Navedena dela se izvajajo na stroške uporabnika, na osnovi pisnega naročila. Preostala dela (izkop, zasip, vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede uporabnik v lastni režiji, lahko pa ta dela zaupa upravljavcu.
21. člen
(lastni vodni viri)
(1) Na območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvijo javne službe, se lastni vodni viri in kapnice ne smejo uporabljati za oskrbo s pitno vodo, temveč le za druge namene.
(2) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira ali kapnice po določilih prejšnjega odstavka tega člena le, če sta interna napeljava s priključitvijo na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.
22. člen
(vzdrževanje merilnega mesta)
(1) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z določili Tehničnega pravilnika. Vodomer mora biti vedno dostopen delavcem upravljavca ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. Vodomerni jašek se praviloma izvede izven objektov.
(2) Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera krije uporabnik. Upravljavec lahko vodomer, ki je tako poškodovan (zmrzal, udar vroče vode, druge poškodbe), da ne opravlja več svoje funkcije, zamenja brez predhodnega obvestila uporabnika, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.
23. člen
(okvare na priključku in vodomeru)
(1) Vsako okvaro na priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan takoj prijaviti upravljavcu. Upravljavec o ugotovljeni okvari napravi zapisnik.
(2) Uporabnik ima pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če ocenjuje, da je njegova točnost sporna. Izredno kontrolo vodomera mora uporabnik naročiti pisno in je ni mogoče kasneje v postopku preklicati.
(3) Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih odstopanj, nosi vse stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
IV. JAVNO POOBLASTILO UPRAVLJAVCU
24. člen
(upravni postopki in javna pooblastila)
(1) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Črnomelj na podlagi javnega pooblastila izvaja naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– vodi kataster javnega vodovoda,
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
– izdaja mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov,
– izdaja projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– izdaja soglasja za izvedbo vodovodnega priključka.
(2) Upravljavec izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja na podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju ter v navodilu upravljavca vodovoda.
(3) Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in obnovi vodovodnega omrežja ter pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajenega vodovodnega omrežja.
(4) Povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil upravljavec in Občina Črnomelj uredita v Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerjih v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih javnih služb.
25. člen
(izdaja soglasja)
(1) Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in hidravlika omrežja in je priključek tehnično izvedljiv.
(2) V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec o tem dolžan obvestiti uporabnika ter predlagati pogoje, pod katerimi bi bila priključitev možna.
(3) Upravljavec je dolžan izdati soglasje v roku 30 dni od prejema popolne vloge.
26. člen
(obvezne sestavine soglasja)
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec v skladu z določili tehničnega pravilnika določiti:
– minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
– traso, globino, profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.
27. člen
(soglasje upravljavca za posege v prostor)
(1) Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave javne oskrbe s pitno vodo.
(2) Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja in naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z nadzorom del.
V. MERITVE PORABE IN OBRAČUN STORITEV
28. člen
(meritve porabe)
(1) Osnova za obračun izvedenih storitev javne službe je odčitek porabe na obračunskem vodomeru na priključnem mestu posameznega odjemnega mesta.
(2) Odjem vode iz javnega vodovoda brez nameščenega obračunskega vodomera ni mogoč, razen v izjemnih primerih, ko mora odjem odobriti izvajalec javne službe.
(3) Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o dobavi vode. Posebne pogodbe se lahko sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.
29. člen
(obračunski vodomer)
(1) Vsakemu novemu uporabniku upravljavec javnega vodovodnega omrežja namesti obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec, upoštevaje projekt ali na osnovi ogleda na terenu, ob upoštevanju določil Tehničnega pravilnika.
(2) Vsako odjemno mesto mora imeti svoj vodomer, skladen s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vsak vodomer mora imeti plombo.
(4) Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera ali odstraniti plombe.
(5) Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere ter skrbi za njihove redne preglede in menjavo.
(6) Stroški rednih pregledov in zamenjave obračunskega vodomera se krijejo iz omrežnine, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.
30. člen
(interni vodomeri)
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov.
31. člen
(popis vodomerov)
(1) Upravljavec odčita stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno. V vmesnem času se uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe prejšnjega obračunskega obdobja.
(2) Ob popisih upravljavec preverja tudi stanje plomb na vodomerih.
(3) Uporabnik lahko tudi sam sporoči odčitek stanja vodomera (po pošti, telefonsko, po elektronski pošti, osebno), v času med 20. in 25. v mesecu. Upravljavec ima pravico preveriti sporočeno stanje vodomera.
(4) Ob rednih in izrednih menjavah vodomerov se opravi popis vodomera, praviloma ob prisotnosti uporabnika, kar ta potrdi s podpisom delovnega naloga. Na osnovi popisa se opravi poračun.
32. člen
(pavšalna poraba)
(1) V primeru, če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, je ugotovljen nedovoljen način odjema ali pa iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna poprečna poraba vode na osnovi letne porabe.
(2) Če obstoječi porabnik pitne vode nima vgrajenega vodomera, se porabljena voda obračuna po pavšalni porabi 4,5 m3 vode na osebo (stalno ali začasno prijavljeno) mesečno, za nenaseljene stavbe (zidanice, vikendi) pa 3 m3 mesečno.
33. člen
(račun in ugovor računa)
(1) Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov. Račun se izstavi na podlagi odčitane dejanske porabe vode preteklega obračunskega obdobja oziroma akontacije za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe v preteklem obračunskem obdobju, izražene v m3, ter cenika, veljavnega na dan izstavitve računa.
(2) Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na računu. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa. Če se ugovor nanaša na okvaro na izza vodomera mora biti priložen zapisnik upravljavca o ugotovljeni okvari.
(3) Če uporabnik ne plača računa, v postavljenem roku pa ni sporočil upravljavcu pisnega ugovora na obračun, ga upravljavec pisno opozori.
(4) Upravljavec je na ugovor uporabnika dolžan odgovoriti v petnajstih dneh po prejemu ugovora in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
34. člen
(prejemnik računa)
(1) Upravljavec izstavlja račun za porabljeno vodo praviloma lastniku objekta, lahko pa tudi najemniku tega objekta, če lastnik o tem pisno obvestiti upravljavca in navede začetek in konec najemnega razmerja.
(2) V primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, se slednji prefakturira lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja.
VI. VIRI FINANCIRANJA IN OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO
35. člen
(viri financiranja)
Viri financiranja javne službe so:
– cena,
– sredstva proračuna občine,
– drugi viri.
36. člen
(cena)
(1) Predlog cene oblikuje izvajalec z elaboratom, ki ga potrdi pristojni občinski organ.
(2) Cena storitve mora biti oblikovana v skladu s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obvez­nih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo.
(3) Cena je sestavljena in cene storitve oskrbe s pitno vodo in cene omrežnine.
(4) Omrežnina se za infrastrukturo javne službe določi na letni ravni in se uporabnikom obračuna glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Faktor omrežnine za posamezne vodomere je določen s predpisi, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(5) Če vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost tega priključka, skladno s predpisi s področja oblikovanja cen komunalnih storitev.
(6) Če stavba nima vodovodnega priključka, se obračuna omrežnina za priključek s faktorjem 1.
(7) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem 1.
(8) V večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote več obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem 1.
(9) Postopek potrditve predlaganih cen izvajalec javne službe in Občina Črnomelj uredita v Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerjih v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih javnih služb varstva okolja.
37. člen
(sredstva proračuna občine)
(1) Sredstva proračuna so lahko:
– subvencije omrežnine, skladno s predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb,
– subvencija cene prevoza pitne vode,
– plačilo storitev javnih pooblastil,
– povračilo stroškov pregledov in vzdrževanja javnega hidrantnega omrežja,
– povračilo stroškov interventnega vzdrževanja infrastrukture,
– drugo.
(2) Plačila iz sredstev proračuna izvajalec javne službe in Občina Črnomelj vsako leto določita v Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerjih v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih javnih služb varstva okolja.
38. člen
(drugi viri)
Javna služba se lahko financira tudi iz drugih virov:
– opravljanje storitev, ki niso javna služba,
– drugo.
VII. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV
39. člen
(varovalna območja)
Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom ali Uredbo o zaščiti vodnih virov.
40. člen
(tehnični pravilnik)
(1) Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom, ki ga ob soglasju župana sprejme izvajalec.
(2) Tehnični pravilnik določa podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
(3) Pri svojem delu so projektanti, izvajalci in upravljavec javnega vodovoda ter uporabniki dolžni dosledno izvajati določila tehničnega pravilnika.
41. člen
(obveznosti investitorjev, izvajalcev del in upravljavcev ostale infrastrukture)
(1) Investitorji objektov in stavb ali izvajalci vzdrževalnih del ostale infrastrukture ob vodovodnem omrežju, morajo pri opravljanju del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali kote terena, mora investitor ob soglasju izvajalca javne službe prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.
(2) Na vodovodu se ne sme graditi ali postavljati objektov in nasipati ali odvzemati materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
(3) Pri vzdrževanju in rekonstrukciji svojih objektov morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso nastalo škodo.
(4) Sprememba kote – nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda upravljavec.
(5) Stroške sanacije morebitnih poškodb vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.
42. člen
(obveznost lastnikov zemljišč)
(1) Lastniki zemljišč, preko katerih poteka vodovod, morajo izvajalcu javne službe dovoliti neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.
(2) Gradnja novega vodovodnega omrežja, ki poteka po tujem zemljišču, je možna le na podlagi sklenjene služnostne pogodbe.
VIII. PREKINITEV DOBAVE VODE
43. člen
(prekinitev na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu)
(1) Upravljavec lahko na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine dobavo vode v primeru, ko uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden.
(2) Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
44. člen
(prekinitev na stroške uporabnika brez predhodnega obvestila)
(1) Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez napovedi in brez predhodnega obvestila prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
– če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki povzroča nevarnost za zdravstveno ustreznost pitne vode.
(2) Dobava vode se prekine, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
45. člen
(prekinitev zaradi vzdrževalnih del ali višje sile)
(1) Upravljavec lahko na lastne stroške začasno prekine ali omeji dobavo vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primeru višje sile kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
(2) Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode iz razlogov iz 1. točke tega člena obvestiti uporabnike najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo, če so dela planirana, sicer pa takoj, ko je to mogoče. Obvestilo je lahko posredovano preko sredstev javnega obveščanja, na spletni strani izvajalca, na krajevno običajen način ali neposredno.
(3) V primeru krajših, nepredvidenih prekinitev, ki niso daljše od 4 ur, objava ni potrebna. V primeru prekinitve, daljše od 24 ur, je upravljavec uporabnikom dolžan zagotoviti nadomestno oskrbo s pitno vodo za nujni obseg porabe, to je za pitje in osnovno higieno.
(4) Upravljavec ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi nastala pri uporabniku zaradi prekinitve dobave vode, ne glede na vzrok prekinitve, če ravna v skladu s tem odlokom.
IX. OMEJITEV DOBAVE VODE IN VODNE IZGUBE
46. člen
(omejitev dobave)
(1) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda(potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare), zaradi katerih bi bila ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji dobavo vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. Izvajalec javne službe v teh primerih ravna skladno s sprejetim Programom redukcij oskrbe s pitno vodo.
(2) O nastanku razmer iz prejšnje točke tega člena in o predvidenih ukrepih je izvajalec javne službe dolžan takoj obvestiti Občino Črnomelj.
(3) Omejitev odvzema iz vodovoda so dolžni upoštevati vsi uporabniki.
47. člen
(zmanjšanje vodnih izgub)
(1) Upravljavec je dolžan:
– vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci, skladno z državno uredbo,
– pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo,
– zagotavljati redno vzdrževanje objektov,
– izvajati ukrepe za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastanejo pri rednem obratovanju javnega vodovoda.
(2) Lastnik je dolžan:
– z upravljavcem javnega vodovoda načrtovati in izvajati ukrepe za zmanjšanje vodnih izgub na dopustno raven, določeno z državnim predpisom,
– zagotoviti izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja skladno s programom za zmanjšanje vodnih izgub.
X. OBVEZNOSTI LASTNIKA, UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
48. člen
(obveznosti lastnika)
(1) Lastnik javne infrastrukture je odgovoren za organizacijo izvajanja gospodarske javne službe, za nadzor nad izvajanjem ter za varstvo potrošnikov in javnega interesa, skladno s predpisi, ki urejajo obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo.
(2) Lastnik javne infrastrukture je odgovoren za nemoteno delovanje sistema, kar zagotavlja z investicijskim vzdrževanjem in investicijami v infrastrukturo na področju javne službe oskrbe s pitno vodo.
49. člen
(obveznosti upravljavca)
(1) Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti:
– da zagotavlja normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet,
– da redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda,
– da vzdržuje in zamenjuje vodovodne priključke iz naslova omrežnine,
– da redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede skladno z Zakonom o meroslovju ali na zahtevo uporabnika,
– da zagotavlja in redno kontrolira kakovost pitne vode, skladno s predpisi,
– da obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode, preko sredstev javnega obveščanja, spletne strani, na krajevno običajen način ali neposredno,
– da redno odčitava vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
– da izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
– da organizira preskrbo v primerih višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom,
– da sistematično pregleduje omrežja in ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo sistema,
– da izvaja redni tehnični nadzor in redno vzdrževanje hidrantnih omrežij v skladu s zakonodajo,
– da kontrolira ustreznost interne inštalacije pred priklopom na javni vodovod,
– da na zahtevo uporabnika izvrši izredni pregled interne inštalacije, na stroške uporabnika,
– da opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
– da meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih,
– da pridobi vodna dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo rabo vode iz vodnih virov za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda in sicer za vse vodne vire, ki so v uporabi na območju občine.
(2) Naloga upravljavca je tudi priprava predlog za planirane obnove, širitve in dopolnitve oskrbnega sistema, pri čemer mora upoštevati:
– pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je treba preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje;
– javni vodovodi naj pretežno potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov;
– javni vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov, narejenih v skladu z veljavnimi standardi in odgovarjajoči kvaliteti;
– javni vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji;
– pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme.
(3) Upravljavec pripravlja predloge za izvajanje varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov na podlagi sprejetih uredb o zaščiti vodnih virov. Pri posegih v prostor mora upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepe za varovanje pitnih voda.
(4) Upravljavec je dolžan voditi naslednje evidence:
– vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe,
– vodenje evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov,
– evidence javnih pooblastil.
(5) Naloga upravljavca je izdelava programa oskrbe s pitno vodo in izdelava poročil o izvajanju javne službe.
50. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– da za priključitev na javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in napravah pridobijo soglasje upravljavca,
– da redno vzdržujejo interno inštalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzaljo in poskrbijo za stalno dostopnost,
– da obračunski vodomer zaščitijo pred zmrzaljo,
– da dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzema vzorcev vode,
– da takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnih priključkih, vodomerih in odvzemu vode iz hidrantov,
– da upravljavca v osmih dneh od nastanka spremembe pisno obvestijo o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu ali stavbi, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
– da redno plačujejo obveznosti na osnovi izdanih računov,
– da urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera, in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov,
– da se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primerih višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
– da pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilu interne inštalacije,
– da povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
– da obnovijo dotrajani notranji del interne inštalacije,
– da ne smejo prekiniti dobave vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnažiti vodo.
XI. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV
51. člen
(javni hidranti)
(1) Podatke o hidrantih na javnem vodovodnem omrežju vodi upravljavec javnega vodovoda v svojem katastru.
(2) Hidranti v omrežju javnega vodovoda so namenjeni predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov in za druge intervencije v primeru naravnih in drugih nesreč.
(3) Upravljavec v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo in gasilskimi društvi nadzira funkcionalnost hidrantov in jih vzdržuje na stroške lastnika. Lastniku enkrat letno poroča o opravljenih pregledih in vzdrževalnih delih.
(4) Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je za vsak predviden odjem vode iz hidranta potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Najkasneje v 24 urah po odvzemu pa mora uporabnik pisno poročati upravljavcu. Poročilo mora vsebovati datum, količino, čas, mesto odvzema in razlog odvzema.
(5) Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode in drugo se sme izvajati le na osnovi pisne privolitve ali sklenjene pogodbe z upravljavcem.
52. člen
(hidranti na internem omrežju)
(1) Hidrante, ki so vgrajeni na interni napeljavi, morajo imeti vgrajene vodomere. Hidranti, pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, je potrebno plombirati.
(2) Hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti le v primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljavca v roku 24 ur.
(3) Če uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti uprav­ljavca vodovoda se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico uporabniku zaračunati 200 m3 vode.
53. člen
(uporaba hidrantov)
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi sam vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil.
XII. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
54. člen
(pogoji za prevzem v upravljanje)
(1) Investitor javnega vodovoda mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljavcu v roku šestih mesecev od pridobitve uporabnega dovoljenja.
(2) Za prevzem objektov in naprav javnega vodovoda v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, prve meritve hidrantov, evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi vsa lastninska razmerja),
– sprejet in ovrednoten program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda za stare vodovode,
– vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in tehnično brezhibni,
– predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika in ustrezni organ investitorja.
(3) Kolikor niso izpolnjeni vsi pogoji za prenos objektov in naprav v upravljanje, lahko investitor zaradi preprečevanja gospodarske škode, sklene z upravljavcem pogodbo o začasnem upravljanju z objekti in napravami, vendar največ za dobo 1 leta.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
55. člen
(globe za izvajalca)
(1) Z globo 1.400 € se kaznuje izvajalec javne službe, če:
– dovoli priključek na javni vodovod v nasprotju z določili 12. člena,
– ne izvede priključitve uporabnika v roku iz prve točke 15. člena,
– ne izvaja ali neustrezno izvaja javna pooblastila iz 24. člena,
– prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnika, kot določa 43. člen,
– ne prijavi kršitev iz 44. člena inšpekcijski službi.
(2) Z globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca.
56. člen
(globe za uporabnike)
(1) Z globo 1.400 € se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki stori prekršek, če:
– ne dovoli vzdrževanja vodovodnega priključka (11. člen, točka 2),
– se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (12. člen, točka 1),
– se ne priključi na javni vodovod (12. člen, 2. točka),
– posegajo v obračunski vodomer (29. člen, točka 4),
– odklanja vgraditev vodomera (29. člen, točka 2),
– ravna v nasprotju z Uredbo o zaščiti vodnih virov (39. člen),
– ne izvaja del v skladu z 41. členom,
– izvajalcu ovira dostop do omrežja zaradi vzdrževanja (42. člen),
– ne upošteva objavljene omejitve pri varčevanju z vodo (46. člen),
– odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z določili 51. člena.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena uporabnik posameznik.
XIV. NADZOR
57. člen
(izvajanje nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna medobčinska inšpekcija in redarstvo občin Bele krajine in inšpekcijske službe pristojnega ministrstva.
(2) V primeru ugotovljene kršitve tega odloka, organ nadzora z odločbo odredi ukrepe za odpravo kršitev in uvede postopek za kaznovanje kršitelja.
(3) Strokovni nadzor opravljajo delavci upravljavca JP Komunala Črnomelj d.o.o.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(prenehanje veljavnosti starega odloka)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 51/10).
59. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0047/2013
Črnomelj, dne 19. decembra 2013
Županja
Občine Črnomelj
Mojca Čemas Stjepanovič l.r.