Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2013 z dne 5. 7. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2013 z dne 5. 7. 2013

Kazalo

2211. Odlok o dejavnosti in koncesiji za lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s toploto na območju Občine Jesenice, stran 6579.

Na podlagi 3., 7., 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 in 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10, 40/12), 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – EZ-UPB-2, 70/08, 22/10, 37/11, 10/12, 94/12) in 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06, 102/07 in 34/09) je Občinski svet Občine Jesenice na 28. redni seji dne 20. 6. 2013 sprejel
O D L O K
o dejavnosti in koncesiji za lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s toploto na območju Občine Jesenice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina)
(1) Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba) dejavnost oskrbe s toploto.
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(3) Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toploto.
(4) V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
2. člen
(Definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost. Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– oskrba s toploto in daljinsko ogrevanje: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega tako dejavnosti dobave toplote iz omrežij za distribucijo, kot tudi dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– distribucijsko omrežje: je omrežje za prenos tople vode, vroče vode ali pare, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta. Distribucijsko omrežje se lahko proda, kako drugače odsvoji ali obremeni le s predhodnim soglasjem koncedenta;
– koncesionar: je izvajalec javne službe dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– koncedent: je Občina Jesenice;
– glavni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje več kot eno stavbo;
– hišna postaja: je del toplotne postaje, namenjena prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
– interne toplotne naprave: so instalacije, ki zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode idr.;
– merilna naprava je: merilnik energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem;
– obračunska moč: je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje, določene s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe koncesionarja;
– odjemno mesto: je točka v toplotni postaji, kjer koncesionar pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
– odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri koncesionar na podlagi pisne pogodbe dobavlja toplo vodo, vročo vodo ali paro po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
– priključna moč: je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca toplote, določena s projektno dokumentacijo, v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in s tehničnimi zahtevami koncesionarja o priključitvi na distribucijsko omrežje;
– priključna postaja: je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
– pristojni organ: je organ občinske uprave, pristojen za javno službo ali finance, ki je predmet tega odloka, razen če je v tem odloku določeno drugače;
– priključni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do priključne toplotne postaje;
– razdelilnik stroškov dobavljene toplote: je pisni dogovor med odjemalci toplote, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev toplote. Odjemalci toplote z razdelilnikom določijo deleže stroškov za toploto, dobavljeno na skupno odjemno mesto, vsota deležev mora znašati 100 %;
– toplotna postaja: je vezni člen med toplotnim omrežjem (vključno s priključnim vodom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave.
3. člen
(Območje izvajanja in uporabniki javne službe)
(1) Območje izvajanja javne službe je določeno s prostorskimi akti Občine Jesenice in Lokalnim energetskim konceptom Občine Jesenice, ki določajo območja že zgrajenega in predvidenega distribucijskega omrežja. V teh aktih je lahko določeno, da je uporaba storitev javne službe obvezna.
(2) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki, ki so priključeni na distribucijsko omrežje v Občini Jesenice. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba, je pod enakimi pogoji, določenimi s tem odlokom, zagotovljena vsakomur.
II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI OSKRBE S TOPLOTO
4. člen
(Opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba oskrbe s toploto obsega:
– distribucijo toplote po toplovodnem omrežju ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja,
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo toplote,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj vseh elementov distribucijskega omrežja, ki so potrebni za prenos toplote za daljinsko ogrevanje in sanitarno toplo vodo do uporabniških naprav,
– prodaja toplote za daljinsko ogrevanje in sanitarne tople vode uporabnikom skladno s tarifnim sistemom,
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti distribucijskega omrežja in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe,
– redno vzdrževanje objektov distribucijskega omrežja in naprav, izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in preizkusov delovanja distribucijskega omrežja,
– izredni vzdrževalni posegi na objektih in napravah distribucijskega omrežja,
– vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte ter naprave,
– vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih,
– izdaja projektnih pogojev in soglasij, vodenje evidenc o soglasjih, projektnih dokumentacijah, sklenjenih pogodbah o dobavi in odjemu z uporabniki,
– izgradnjo distribucijskega toplovodnega omrežja na območju Občine Jesenice v skladu s prostorskimi akti,
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje,
– periodično pregledovanje oziroma nadzor internih omrežij in naprav ter porabniških objektov pri uporabnikih, vezanih na oskrbo s toploto iz distribucijskega omrežja v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili,
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev na omrežje,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom za učinkovito priključitev na omrežje,
– načrtovanje porabe toplote z uporabo ustreznih metod in upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih,
– druge storitve, določene z veljavnimi predpisi.
5. člen
(Lastništvo distribucijskih omrežij in naprav)
(1) Obstoječe distribucijsko omrežje oziroma druge naprave na dan veljavnosti tega odloka, ki so del infrastrukture javne službe iz 1. člena tega odloka, so do morebitnega razpolaganja skladno s predpisi o stvarnem premoženju lokalnih skupnosti last koncedenta, razen distribucijskega omrežja in drugih naprav na območju izvajanja javne službe, s katero, na kakršni koli drugi pravni podlagi, razpolagajo druge osebe in so ravno tako del distribucijskega omrežja.
(2) V času trajanja koncesijskega razmerja zgrajeno distribucijsko omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe iz 1. člena tega odloka, so lahko na podlagi ureditve v koncesijski pogodbi v času trajanja koncesijskega razmerja v lasti koncedenta ali v lasti koncesionarja.
(3) Če je v času trajanja koncesijskega razmerja zgrajeno distribucijsko omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe, na podlagi ureditve v koncesijski pogodbi v času trajanja koncesijskega razmerja v lasti koncesionarja, mora koncedent koncesionarju zagotoviti stavbno pravico na nepremičninah v lasti koncedenta, na katerih bo koncesionar zgradil distribucijsko omrežje, kolikor ni v nasprotju z interesi koncedenta. Ustanovitev stavbne pravice je v tem primeru v javnem interesu.
(4) Če je v času trajanja koncesijskega razmerja zgrajeno distribucijsko omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe, na podlagi ureditve v koncesijski pogodbi v času trajanja koncesijskega razmerja v lasti koncesionarja, preidejo po poteku koncesijskega razmerja s koncesionarjem, ki jih je zgradil, v last koncedenta.
(5) Način in pogoji lastniškega prenosa iz prejšnjega odstavka se določijo s koncesijsko pogodbo z vsakokratnim koncesionarjem. S pogodbo se uredi tudi način prenosa v primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja.
(6) Distribucijsko omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe in na podlagi prejšnjih odstavkov ob koncu koncesijskega razmerja preidejo v last koncedenta, morajo biti ob prenosu ustrezno vzdrževani in v delujočem stanju.
(7) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na omrežju in napravah izločitveno pravico v stečaju koncesionarja.
6. člen
(Javna pooblastila)
(1) Koncesionar ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o urejanju prostora in pri tem upošteva interese koncedenta,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov in Energetskim zakonom,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje za priključitev na omrežje.
(2) Koncesionar ima poleg pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi druga javna pooblastila, ki jih v času trajanja koncesije določa oziroma določi zakon.
7. člen
(Financiranje javne službe)
(1) Naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo distribucije toplote, se financirajo v skladu s tarifnimi postavkami za dobavo toplote.
(2) Tarifni sistem z višino tarifnih postavk za toploto na distribucijskem omrežju ob upoštevanju Energetskega zakona in drugih predpisov izdela in javno objavi koncesionar potem, ko da nanj soglasje občinski svet.
(3) Koncesionar lahko pridobiva prihodke tudi od izvajanja priključitev in drugih dejavnosti, ki jih opravlja.
8. člen
(Sistemska obratovalna navodila)
(1) Koncesionar izda v roku 6 mesecev po podelitvi koncesije sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja za oskrbo s toploto.
(2) Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s toploto,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanje distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
(3) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje Agencije za energijo in soglasje občinskega sveta. Koncesionar mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
(Splošni pogoji)
(1) Splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 6 mesecih po podelitvi koncesije po javnem pooblastilu koncesionar v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje občinskega sveta.
(2) Koncesionar mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,
– razloge za ustavitev distribucije toplote iz razlogov navedenih v 76. členu Energetskega zakona,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
10. člen
(Kataster omrežij in infrastrukture)
(1) Koncesionar mora za distribucijsko omrežje voditi operativni kataster distribucijskega omrežja in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in odjemalcih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov predpiše pristojni državni organ. Podatke po vsaki spremembi, koncesionar posreduje koncedentu za potrebe zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
(2) Kataster se vodi atributivno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
(3) V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu koncedenta oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
11. člen
(Priključitev na distribucijsko omrežje)
(1) Koncesionar mora na primeren način obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
(2) Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji, določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote, sistemskimi obratovalnimi navodili in Lokalnim energetskim konceptom Občine Jesenice.
(3) Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le koncesionar ali od njega pooblaščeni izvajalec.
12. člen
(Vloga za priključitev)
(1) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje v roku, določenem s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih. Odločba o soglasju se posreduje tudi koncedentu.
(2) O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča župan Občine Jesenice.
13. člen
(Priključitev na omrežje)
Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje je koncesionar dolžan priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
14. člen
(Stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
(1) Uporabnik nosi stroške priključitve.
(2) Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane občina lastnik priključne toplotne postaje in jo mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili. Lastnik internih toplotnih naprav in dela toplotne postaje – hišne postaje (brez merilnika toplotne energije) je odjemalec.
15. člen
(Pogodba o dobavi)
Koncesionar in uporabnik skleneta pogodbo o dobavi toplote, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili, splošnimi pogoji in tarifnim sistemom, v kateri se dogovorita o pogojih dobave in odvzema toplote.
16. člen
(Vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
(1) Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi, določenimi v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar zagotavlja tekoče vzdrževanje obstoječe in zgrajene infrastrukture na svoje stroške, sredstva za investicijsko vzdrževanje pa zagotavlja občina iz sredstev najemnine za infrastrukturo javne službe. V času izvajanja koncesije mora biti višina potrjenih sredstev občine za investicijsko vzdrževanje najmanj enaka vrednosti najemnine, prejete v času trajanja koncesije.
III. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA, KONCEDENTA IN UPORABNIKOV V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
17. člen
(Obveznosti koncesionarja)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in s strani koncedenta potrjenimi plani in programi;
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
– pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju javne službe;
– pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 15. septembra za vsako prihodnje leto;
– koncesionar mora obstoječo in zgrajeno infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti;
– koncesionar mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe toplote;
– koncesionar mora voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
– koncesionar mora letno poročati koncedentu o izvajanju koncesije do 31. 3. tekočega leta za preteklo leto;
– koncesionar ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
18. člen
(Ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost distribucije toplote in morebitnih drugih dejavnosti, kolikor jih koncesionar izvaja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
19. člen
(Obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v roku do 15 dni ne stori in je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent, pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
20. člen
(Obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pravočasno pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
21. člen
(Odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar je, pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Jesenice.
22. člen
(Dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine Jesenice;
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so:
– potrjevati plane in programe izgradnje in vzdrževanja omrežja in naprav;
– nadzor nad izvajanjem javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
23. člen
(Pristojnosti župana in občinske uprave)
Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj;
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
24. člen
(Pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik ima pravico pisno opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
25. člen
(Dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javnih služb, oziroma so nanjo priključene, tudi hišnih toplotnih postaj,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
IV. KONCESIJA
26. člen
(Koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– pravico dobave, postavitve in vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
27. člen
(Koncesijska dajatev)
Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev iz cene za dobavljeno toploto v skladu s tarifnimi postavkami. Višino koncesijske dajatve določa, na podlagi javnega razpisa, koncesijska pogodba.
28. člen
(Razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. Za vključitev podizvajalca koncesionar potrebuje predhodno pisno soglasje koncedenta za primere, ki se določijo v koncesijski pogodbi.
29. člen
(Nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
30. člen
(Inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat v skladu s 57. členom tega odloka in je pristojen tudi za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
31. člen
(Finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni organ koncedenta oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
32. člen
(Pogoji)
(1) Koncesionar mora v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije izpolnjevati pogoje za pridobitev licence za dejavnost distribucije toplote ter v času trajanja koncesijskega razmerja imeti veljavno licenco za dejavnost distribucije toplote. Koncesionar mora izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje dejavnosti določa zakon.
(2) Vsak kandidat lahko predloži le eno vlogo. Vlogo za pridobitev koncesije lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (konzorcij), ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
33. člen
(Dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka,
– da ima strokovno usposobljene delavce za izvajanje dejavnosti, za katere želi pridobiti licenco. Za licenco je zahtevana izobrazba odgovorne osebe: odgovorni delavec za vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja (višja strokovna izobrazba tehniške smeri),
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju Občine Jesenice, oziroma na drugačen način, nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
– da ima zagotovljen vir toplote skladno z določbami Energetskega zakona in Lokalnim energetskim konceptom,
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe, na kontinuiran in kvaliteten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da do koncedenta nima neporavnanih obveznosti,
– na dan oddaje prijave razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, koncedentu ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz druge do devete alineje in
– da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
VI. JAVNI RAZPIS
34. člen
(Oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu;
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5. postopek izbire koncesionarja;
6. merila za izbor koncesionarja;
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje javne službe;
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …);
9. način zavarovanja prijave;
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije;
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev;
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
13. rok za izbiro koncesionarja;
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom;
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija se objavi tudi na spletni strani koncedenta.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
35. člen
(Razpisni pogoji)
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz predhodnega člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Župan lahko s sklepom podrobneje določi razpisne pogoje, ki pa ne smejo biti v nasprotju z določili tega odloka.
36. člen
(Merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– cena za uporabnika (tarifne postavke);
– višina najemnine (ki presega amortizacijo na ocenjeno vrednost);
– prevzem zaposlenih pri sedanjem izvajalcu;
– druge morebitne ekonomske in socialne ugodnosti ponudbe za koncedenta in/ali odjemalce toplote.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
VII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
37. člen
(Uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne tudi po dopolnitvi prijave v skladu z veljavno zakonodajo, se javni razpis lahko ponovi.
(4) Javni razpis se lahko ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
38. člen
(Izbira koncesionarja)
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(4) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(5) Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri prijavitelju ali so kako drugače delali za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(6) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(7) Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(8) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(9) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru z upravno odločbo. O pritožbi na odločbo odloča župan.
(10) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(11) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 60 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
39. člen
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 30 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 30 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
40. člen
(Koncesijska pogodba)
V koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in odjemalcev.
41. člen
(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
42. člen
(Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas najmanj 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša za polovico prvotnega trajanja, skladno s koncesijsko pogodbo.
VIII. PRENOS KONCESIJE
43. člen
(Oblika)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena, le ob soglasju koncedenta. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. Osebam, s katerimi je koncesionar dal skupno prijavo za koncesijo, oziroma jih je v svoji prijavi navedel kot osebe, ki bodo sodelovale pri izvedbi koncesije, lahko koncesionar prenese koncesijo brez predhodnega soglasja koncedenta, če je tak prenos skladen s prijavo in s koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
44. člen
(Načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
45. člen
(Prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
46. člen
(Potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
47. člen
(Razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je zoper koncesionarja uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda koncedentu, uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, dokumentiran z ugotovitvami o nadzoru, da koncesionar v bistvenem delu ne izpolnjuje svojih obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
48. člen
(Odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
49. člen
(Sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
50. člen
(Prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
51. člen
(Odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
52. člen
(Odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, katere je prevzel koncesionar ob podelitvi koncesije ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
53. člen
(Višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na območju Občine Jesenice ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
54. člen
(Tveganje in spremenjene okoliščine)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(2) Če pa nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(3) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
55. člen
(Uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
56. člen
(Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XII. NADZOR
57. člen
(Nadzor)
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojni občinski inšpektor. Strokovni nadzor nad distributerjem toplote pa izvaja pristojni organ občinske uprave.
Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, ima pravico in dolžnost, da odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.
XIII. PREHODNE DOLOČBE
58. člen
(Objava javnega razpisa in pričetek izvajanja koncesije)
(1) Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
(2) Do pričetka izvajanja koncesijske pogodbe skladno s tem odlokom, izvaja dejavnost izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toploto Javno podjetje JEKO-IN, d.o.o., Jesenice.
59. člen
(Ureditev območja izvajanja koncesije)
Do ureditve območja izvajanja koncesije s prostorskimi akti Občine Jesenice iz prvega odstavka 3. člena tega odloka, se območje izvajanja določi v koncesijski pogodbi na podlagi Lokalnega energetskega koncepta Občine Jesenice.
60. člen
(Uporaba predpisov)
Do sprejema aktov iz tega odloka se še naprej uporabljajo določbe Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 50/12), Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 51/08) in Tarifnega sistema za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja toplotne energije v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 32/09).
XIV. KONČNE DOLOČBE
61. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o distribuciji toplote iz vročevodnega omrežja v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 30/09, 15/10, 20/12).
62. člen
(Začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 360-8/2013-11
Jesenice, dne 20. junija 2013
Župan
Občine Jesenice
Tomaž Tom Mencinger l.r.

AAA Zlata odličnost