Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/1996 z dne 19. 7. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/1996 z dne 19. 7. 1996

Kazalo

2468. Odlok o zavarovanju izvira Gabernice v Pišecah, stran 3327.

Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), odločb Ustavnega sodišča RS (Uradni list RS, št. 6/94, 45/94 in 20/95) in na podlagi 17. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 83/95) je Občinski svet občine Brežice na 20. seji dne 13. 6. 1996 sprejel
O D L O K
o zavarovanju izvira Gabernice v Pišecah
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Z namenom, da se zavaruje kakovost vode iz izvira Gabernice (izvir Duplo), se s tem odlokom določijo varstveni pasovi in ukrepi za varovanje izvira Gabernicev Pišecah pred onesnaženjem. S ciljem varovanja vodnih količin se določijo tudi ukrepi in pogoji za zagotovitev minimalne izdatnosti izvira Q=15 l/s, kar bo glede na zahteve krajanov KS Pišece povrnilo oziroma ohranilo to krajevno značilnost in naravno ter krajinsko estetsko vrednoto.
2. člen
Izvir Gabernice v Pišecah se zavaruje z določitvijo dveh varstvenih pasov z varovalnimi režimi ter pogoji za gradnjo, promet in opravljanje gospodarskih dejavnosti.
Obseg varstvenih pasov je prikazan v grafičnih prilogah, ki jih je izdelal Vodnogospodarski inštitut Ljubljana (temeljni topografski načrti v M1:5000 ter pregledni katastrski načrti v M1:5000, in sicer na načrtih: Veliko Trgovišče 2, Veliko Trgovišče 3, Veliko Trgovišče 12, Veliko Trgovišče 13). Grafični prikazi so sestavni del tega odloka in so na voljo na sedežu Občine Brežice.
II. VARSTVENI PASOVI
3. člen
Ob upoštevanju geoloških in hidrogeoloških razmer, kakovosti in izdatnosti vodnega vira, tehničnega načina rabe, vrste in položaja izvira, se določijo naslednji varstveni pasovi:
1. ožji varstveni pas – cona 2,
2. širši (vplivni) varstveni pas – cona 3.
III. VARSTVENI UKREPI
4. člen
Za varstvene pasove velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Prepovedi, ki veljajo za bolj oddaljeni pas, veljajo tudi za varstveni pas, ki je bližje zajetju.
Obstoječe (zatečeno) stanje v posameznem varstvenem pasu je potrebno posneti, izdelati sanacijske načrte in izvesti sanacijska dela.
5. člen
V širšem (vplivnem) varstvenem pasu (cona 3) veljajo naslednji ukrepi:
1. Gradnja objektov in opravljanje dejavnosti, ki ogrožajo kvaliteto in količino izvirske in podtalne vode, ni dovoljena.
2. Predelava, skladiščenje in transport nevarnih snovi in lahkotečnih naftnih derivatov je dovoljena le, če so storjeni ukrepi za preprečitev izlitja v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti opremljena in zgrajena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
3. Prometnice, po katerih poteka motorni promet, morajo biti urejene tako, da onemogočajo ogrožanje podtalnice, označene z opozorilnimi znaki, hitrost pa mora biti omejena na 40 km/h.
4. Uporaba pesticidov ni dovoljena oziroma je omejena skladno z utemeljitvami sanacijskega programa.
5. Pri obdelovanju kmetijskih površin in delu v gozdu morajo biti izvedeni vsi ukrepi za preprečitev izlitja goriv ali olja.
6. Ponikovanje odpadnih voda ni dovoljeno.
7. Odpiranje novih peskokopov, glinokopov in kamnolomov ni dovoljeno, obstoječe je potrebno sanirati, da ne ogrožajo kvalitete voda.
8. Živinoreja je dovoljena le v hlevih z urejenim gnojiščem.
9. Odlaganje odpadkov ni dovoljeno.
10. Uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi ni dovoljena.
6. člen
Ožji varstveni pas (cona 2) je območje s strogim režimom varovanja:
1. Prepovedana je gradnja naftovodov in plinovodov.
2. Gradnja stanovanjskih in industrijskih zgradb ter živinorejskih farm ni dovoljena.
3. Gradnja greznic, kanalizacije, čistilnih naprav, smetišč ter predelava lahkotečnih naftnih derivatov in nevarnih snovi ni dovoljena.
4. Obstoječe greznice je potrebno kontrolirati in zagotoviti vodotesnost. Odplake je potrebno odvesti izven varstvenega pasu.
5. Izkoriščanje gozdov je dovoljeno le v mejah naravnega prirastka. Prepovedana je intenzivna eksploatacija kamna.
6. Dovoljena je živinoreja v hlevih z največ 10 glavami živine in urejenim gnojiščem, ki eliminira nevarnost ponikanja in prelivanja gnojnice v talno vodo.
7. Dovoljena je adaptacija in vzdrževanje obstoječih objektov tako, da s tem ni ogrožena kvaliteta in količina pitne vode.
8. Prepovedano je skladiščenje naftnih derivatov, razen v obstoječih objektih, zgrajenih skladno s predpisi.
9. Uporaba pesticidov je prepovedana.
10. Uporaba kakršnih koli gnojil in ostalih agrotehničnih sredstav je omejena glede na strokovne utemeljitve sanacijskega programa.
7. člen
V samem izviru Gabernice so prepovedani vsi posegi, razen za potrebe ureditve in sanacije izvira ter izvajanj meritev pretoka in kvalitete vode.
Po zagotovitvi priključitve porabnikov, ki so vezani na oskrbo s pitno vodo na izvir Gabernice, na nov vir pitne vode (aktiviranje vrtine Piš-1/94 in izgradnja vseh potrebnih objektov in cevovodov predvidenega vodovoda Pišece), je potrebno izvir Gabernice očistiti in sanirati skladno s strokovnimi navodili sanacijskega programa za sanacijo izvira Gabernice.
8. člen
Za zagotovitev minimalne izdatnosti izvira Q=15 l/s, se določijo naslednji ukrepi:
1. Vrtina Piš-1/94, kot perspektivni vodni vir predvsem za KS Pišece in KS Bizeljsko, se sme izkoriščati le do tiste količine, ki ne vpliva na zmanjšanje izdatnosti izvira Gabernice pod 15 l/s!
V primeru, da bo pogoj iz prejšnjega odstavka predstavljal oviro pri zagotavljanju zadostnih količin pitne vode za KS Pišece in KS Bizeljsko, je lastnik vodovoda dolžan zagotoviti dodatne potrebne količine pitne vode iz ostalih razpoložljivih ali perspektivnih vodnih virov.
IV. NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
9. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe, občinska nadzorna služba, upravljalec vodovoda in policija.
10. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 5., 6., 7., 8. in 15. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju s 5., 6., 7., 8. in 15. členom tega odloka.
11. člen
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s 5., 6., 7., 8. in 15. členom tega odloka.
12. člen
Kdor povzroči vodnemu izviru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odprave škode.
Lastnik vodovoda je dolžan ugotoviti povzročitelja škode in zagotoviti njegovo odškodninsko odgovornost.
13. člen
Od določb tega odloka so izjemoma možna odstopanja, ki morajo biti strokovno utemeljena in katerih realizacija je možna pod posebimi pogoji. Strokovno mnenje o možnem odstopanju in utemeljitve izdela na zahtevo upravnega organa pooblaščena strokovna inštitucija.
Za posege v varstvenih pasovih, ki niso izrecno prepovedani, si je pred izdajo ustreznih dovoljenj potrebno na zahtevo upravnega organa pridobiti strokovno mnenje in pogoje ustrezne strokovne inštitucije.
Kot ustrezna strokovna inštitucija v zvezi s strokovnimi stališči in mnenji, povezanimi z izvajanjem tega odloka, se pooblasti Vodnogospodarski inštitut p.o., Hajdrihova 28, Ljubljana.
14. člen
Vsako izlivanje ali izpuščanje nevarnih ali škodljivih snovi mora vsak, ki to zazna ali povzroči, takoj sporočiti upravljalcu vodovoda ali najbližji postaji policije oziroma vodnogospodarski ali sanitarni inšpekciji.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Posnetke zatečenega stanja in sanacijske programe iz tega odloka po določilu 4. člena tega odloka je dolžan naročiti upravljalec vodovoda, in sicer v roku devetih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka.
Lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč ter izvajalci gospodarskih in drugih dejavnosti morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v roku treh let v širšem varstvenem pasu (2. cona) in v roku petih let v vplivnem varstvenem pasu (3. cona) od dneva uveljavitve tega odloka.
16. člen
Stroške izdelave sanacijskih programov zagotavlja lastnik vodovoda na predlog upravljalca vodovoda.
Stroške izvedbe sanacije, v skladu s potrebnimi sanacijskimi deli po sanacijskem programu in predlogu upravljalca zagotavlja lastnik vodovoda, razen v primeru, ko je ugotovljen povzročitelj škode po 12. členu tega odloka.
V primeru ugotovljenega povzročitelja škode po 12. členu tega odloka naloži lastnik vodovoda sanacijo povzročitelju škode. V primeru, da povzročitelj škode naložene sanacije ne izvede v roku treh mesecev od naložitve, izvede sanacijo upravljalec vodovoda na stroške lastnika vodovoda.
17. člen
Izjemoma zagotovi (na predlog upravljalca vodovoda) lastnik vodovoda stroške oziroma del stroškov za sanacijo zatečenega stanja v skladu s sanacijskim programom v primerih, ko lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč v varstvenih pasovih utemeljeno ne morejo zagotoviti prilagoditev razmer zahtevam tega odloka.
18. člen
Izvajalci gospodarskih in drugih dejavnosti na območjih varstvenih pasov, ki dosegajo zaradi s tem odlokom sprejetih varstvenih ukrepov manjši dohodek, kot pred njihovo uveljavitvijo, so upravičeni do ustreznega povračila, ki ga zagotovi lastnik vodovoda.
19. člen
Postopki za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenih pasovih, ki so bili pričeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim pasov, v katerem se lokacija nahaja.
20. člen
Upravljalec vodovoda je dolžan spremljati spremembe strokovne metodologije določevanja varstvenih pasov in ukrepov ter zakonodaje s področja varovanja vodnih virov in predlagati lastniku vodovoda ustrezne spremembe tega odloka.
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-21/96-2/7
Brežice, dne 13. junija 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Brežice
Alojzij Slavko Sušin l. r.