Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/1996 z dne 19. 7. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/1996 z dne 19. 7. 1996

Kazalo

2449. Zakon o ureditvi določenih vprašanj, v zvezi z graditvijo železniške proge na smeri Puconci-Hodoš-državna meja, in dograditvijo drugega tira železniške proge Koper-Divača (ZGPHKD), stran 3274.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o ureditvi določenih vprašanj, v zvezi z graditvijo železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja, in dograditvijo drugega tira železniške proge Koper–Divača (ZGPHKD)
Razglašam zakon o ureditvi določenih vprašanj, v zvezi z graditvijo železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja, in dograditvijo drugega tira železniške proge Koper–Divača (ZGPHKD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. julija 1996.
Št. 001-22-72/96
Ljubljana, dne 10. julija 1996.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ, V ZVEZI Z GRADITVIJO ŽELEZNIŠKE PROGE NA SMERI PUCONCI–HODOŠ–DRŽAVNA MEJA, IN DOGRADITVIJO DRUGEGA TIRA ŽELEZNIŠKE PROGE KOPER–DIVAČA (ZGPHKD)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za potrebe graditve železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja in dograditve drugega tira proge Koper–Divača (v nadaljnjem besedilu: železniške proge) se postopki za pridobitev nepremičnin in pridobitev dovoljenja za poseg v prostor in za gradnjo vodijo po predpisih o razlastitvi, urejanju prostora, graditvi objektov, varstvu okolja ter drugih predpisih, če ta zakon ne določa drugače.
2. člen
Nepremičnine za potrebe graditve železniških prog pridobiva v imenu in za račun Republike Slovenije javno podjetje Slovenske železnice d.d. (v nadaljnjem besedilu: Slovenske železnice).
II. PRIPRAVE ZA PRIDOBITEV NEPREMIČNIN IN ZAGOTOVITEV PODLAG ZA TEHNIČNO NAČRTOVANJE
3. člen
Z uveljavitvijo uredbe Vlade Republike Slovenije o lokacijskem načrtu (v nadaljnjem besedilu: uredba o lokacijskem načrtu) za železniške proge iz 1. člena tega zakona se lahko začne z izvajanjem raziskav zemljišča, parcelacijo zemljišč, drugimi merjenji, cenitvijo nepremičnin in podobnimi deli (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna dela) znotraj območja lokacijskega načrta.
4. člen
Uredba o lokacijskem načrtu lahko določi tolerance pri opredelitvi območja izključne rabe, vendar le v okviru območja omejene rabe.
V okviru območja lokacijskega načrta, ki obsega območje izključne in omejene rabe so določene nepremičnine, katerim uredba o lokacijskem načrtu spreminja oziroma omejuje namembnost.
5. člen
Če je zaradi gradnje železniške proge potrebna razdelitev zemljišč na območjih kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacij, investitor krije potrebne stroške za spremembe v parcelacijah.
6. člen
Izvajalec pripravljalnih del pisno obvesti lastnika oziroma uporabnika zemljišča najmanj osem dni pred začetkom izvajanja teh del.
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo dovoliti dostop na svoja zemljišča osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom Slovenskih železnic na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del.
Lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, plačajo odškodnino Slovenske železnice.
7. člen
Z izvajanjem prenosa lege gradbenih parcel na teren se začne takoj po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu.
Za izvedbo parcelacij se meje parcele obravnavajo in določijo po poteku meje v veljavnih zemljiškokatastrskih načrtih oziroma po veljavnih podatkih zemljiškega katastra.
Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku zamejitve posestnih meja ali njihovo nestrinjanje s tako opravljeno zamejitvijo, ne zadrži postopka za izvedbo sprememb glede novonastalih posestnih meja v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi.
Postopki po določbah tega člena se štejejo za nujne.
III. PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN, POTREBNIH ZA GRADITEV ŽELEZNIŠKE PROGE
8. člen
Po opravljeni parcelaciji zemljišča oziroma najkasneje v 60 dneh po pravnomočnosti odločbe o parcelaciji se lastnikom nepremičnin, ki so potrebne za graditev železniške proge, predlaga sklenitev pogodbe zaradi odkupa njihove nepremičnine oziroma nadomestitve te nepremičnine z drugo ustrezno nepremičnino, v vrednosti, ki jo določi sodni cenilec ali cenilec z licenco Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo.
Slovenske železnice morajo lastnika nepremičnine še pred začetkom dogovarjanja za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka poučiti o vseh njegovih pravicah v postopku za določitev odškodnine.
Če se lastnik nepremičnine ne strinja s predlagano cenitvijo nepremičnine, navedbe lastnika preveri drug cenilec. Če se niti po preveritvi cenitve oziroma najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je bila lastniku vročena prva ponudba, z lastnikom ne doseže sporazum o odkupu oziroma nadomestitvi njegove nepremičnine, se uvede postopek za razlastitev.
Za vročanje spisov po določbah tega člena se uporabljajo predpisi, ki določajo način vročanja v upravnem postopku.
9. člen
Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča oziroma gozda za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svojo glavno dejavnost, sodeluje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Pri izbiri nadomestnih zemljišč je treba upoštevati pravice dejanskih uporabnikov teh zemljišč, ki izvirajo iz drugih predpisov.
Listine v zvezi z možnostjo razpolaganja z zemljišči, ki naj bi bila ponudena kot nadomestno zemljišče glede na določbe zakona o denacionalizaciji, priskrbijo Slovenske železnice.
10. člen
Če je zaradi graditve železniške proge treba porušiti določen objekt, mora investitor lastniku takega objekta zagotoviti pravično odškodnino.
Pri določanju odškodnine se odškodnini, določeni po drugih predpisih, doda vrednost, ki zagotavlja nadomestni objekt v enaki velikosti, funkciji in kakovosti gradnje skladno z veljavnimi standardi in predpisi ter jo ugotovi sodni cenilec ali cenilec z licenco Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo.
Če se z lastnikom objekta doseže sporazum o nadomestni gradnji objekta, krije investitor stroške projektne in druge tehnične dokumentacije ter plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda.
11. člen
Če se z lastnikom nepremičnine, ki jo je treba pridobiti, doseže sporazum za nadomestilo v naravi, je treba razpoložljive nadomestne nepremičnine poiskati na trgu oziroma sprejeti ponudbo za nepremičnino, ki jo predlaga lastnik.
Pri iskanju nadomestne nepremičnine se upoštevajo zahteve lastnika, katerega nepremičnino je treba pridobiti tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom.
12. člen
Če si je lastnik, katerega nepremičnino je potrebno pridobiti, sam našel nadomestno nepremičnino, se nadomestno nepremičnino odkupi in prenese nanj, če je s cenitvijo obeh nepremičnin ugotovljena njuna enakovrednost.
Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine nižja od vrednosti ocenjene nepremičnine, ki jo je treba pridobiti, in lastnik pristane na tako nadomestilo, se lastniku plača razlika v gotovini.
Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine, ki jo želi pridobiti lastnik, katerega nepremičnino je treba pridobiti, višja od vrednosti njegove ocenjene nepremičnine, se nadomestno nepremičnino odkupi, če lastnik plača razliko v vrednosti obeh nepremičnin.
13. člen
Za dokaz po prvi alinei 36. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86) se štejejo sklenjene pogodbe z lastniki oziroma eden od teh dokazov:
– zemljiškoknjižnji izpisek, da zemljiškoknjižno niso bile izvedene odločbe o kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacijah po zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86 ter Uradni list RS, št. 9/90, 5/91, 46/92 – odločba US in 58/95 – odločba US);
– potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93);
– potrdilo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, da niso dokončani postopki lastninskega preoblikovanja in privatizacije;
– potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Uradni list RS, št. 40/94 – odločba Ustavnega sodišča) oziroma zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 26/73, 29/73 in 1/86 ter Uradni list RS, št. 76/94 – odločba Ustavnega sodišča);
– historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94 in 38/94);
– potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92, 7/93 in 22/94);
– zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro;
– izjava Slovenskih železnic, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem zakonom in potrdilo pristojnega upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve.
Izjavi Slovenskih železnic iz zadnje alinee prejšnjega odstavka morajo biti priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti iz 8. člena tega zakona.
Takoj po končanih postopkih iz prve do šeste alinee prvega odstavka tega člena Slovenske železnice izvedejo z lastniki nepremičnin postopek za pridobitev nepremičnin v skladu s predpisi o razlastitvi in tem zakonom.
IV. KONČNA DOLOČBA
14. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 326-03/96-7/1
Ljubljana, dne 2. julija 1996.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.