Uradni list

Številka 93
Uradni list RS, št. 93/2011 z dne 18. 11. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 93/2011 z dne 18. 11. 2011

Kazalo

3961. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika, stran 12165.

Na podlagi petega odstavka 15. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika
l. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(splošna določba)
Ta pravilnik določa način upoštevanja obdavčljivih in drugih dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: pravice iz javnih sredstev).
ll. UPOŠTEVANJE PODATKOV O DOHODKIH
2. člen
(upoštevanje obdavčljivih dohodkov)
Dohodki iz 1. točke prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) se upoštevajo po zmanjšanju za stroške, davke in obvezne prispevke za socialno varnost.
3. člen
(upoštevanje podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine)
(1) Pri ugotavljanju dohodka za posamezni vir dohodka se upoštevajo podatki iz odločbe o odmeri dohodnine ali iz informativnega izračuna, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine.
(2) Podatki iz informativnega izračuna se upoštevajo, kadar odločba o odmeri dohodnine še ni dokončna.
(3) Če odločba o odmeri dohodnine ali informativni izračun ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za izračun dohodka iz dejavnosti, se za izračun dohodka v skladu s tem pravilnikom, manjkajoči podatki upoštevajo iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za isto leto, za katero je bila izdana odločba o odmeri dohodnine ali informativni izračun.
(4) Za posamezno vrsto dohodnine za preteklo leto se primarno uporabijo podatki iz odločbe o odmeri dohodnine ali iz informativnega izračuna.
(5) Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine za predpreteklo leto.
(6) Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto še niso na voljo, in podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.
(7) Pri ugotavljanju tekočih dohodkov se upoštevajo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine v tekočem in v preteklem letu, pri čemer se kot tekoči dohodki štejejo periodični dohodki, ki jih je oseba prejela v mesecu pred vložitvijo vloge.
4. člen
(upoštevanje podatkov iz evidenc upravljavcev zbirk podatkov in drugih podatkov)
(1) Pri ugotavljanju dohodka se glede dohodkov iz prvega odstavka 12. člena ZUPJS, razen dohodkov iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih zbirk upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila, za preteklo ali predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto še niso na voljo.
(2) Podatki za tekoče leto se upoštevajo v primeru, če je oseba dohodke začela prejemati šele v tekočem letu, pri čemer se šteje, da je oseba začela prejemati dohodke v tekočem letu, če v preteklem letu ni imela dohodkov, razen dohodkov iz 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, in je v tekočem letu v mesecu pred mesecem vložitve vloge prejela tekoče dohodke.
(3) Dohodki iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS se upoštevajo na podlagi podatkov iz tekočega leta.
5. člen
(preračun dohodkov, ki niso oproščeni plačila dohodnine)
(1) Dohodki, ki se upoštevajo na podlagi podatkov iz predpreteklega leta, se preračunajo na raven preteklega leta, tako da se pomnožijo s količnikom, ki se izračuna iz razmerja med neto povprečno plačo na zaposlenega v obdobju januar – december preteklega leta in neto povprečno plačo istega obdobja predpreteklega leta.
(2) Dohodki, ki se upoštevajo na podlagi podatkov iz tekočega leta, se preračunajo na raven preteklega leta tako, da se pomnožijo s količnikom, ki se izračuna iz razmerja med neto povprečno plačo na zaposlenega v obdobju januar – december preteklega leta in zadnjo znano neto povprečno plačo na zaposlenega v mesecu izplačila tekočih dohodkov.
(3) Neto povprečna plača za preteklo leto je znana s prvim dnem naslednjega meseca po mesecu, v katerem minister, pristojen za socialno varstvo, določi nominalne meje dohodkovnih razredov za preteklo leto.
6. člen
(preračun dohodkov iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev)
(1) Preračun dohodkov iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev tekočega leta na raven preteklega leta se izračuna skladno z drugim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Podatki za tekoče leto se upoštevajo v primeru, če je oseba začela dohodke prejemati šele v tekočem letu, pri čemer se šteje, da je oseba začela prejemati dohodke v tekočem letu, če v preteklem letu ni imela dohodkov, razen dohodkov iz 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, in je v tekočem letu v mesecu pred mesecem vložitve vloge prejela tekoče dohodke.
(3) Dohodki iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS se upoštevajo na podlagi podatkov iz tekočega leta in se preračunajo skladno z drugim odstavkom prejšnjega člena.
lll. UPOŠTEVANJE PREJEMANJA PERIODIČNIH DOHODKOV
7. člen
(prenehanje prejemanja periodičnih dohodkov)
(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev se dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov.
(2) Šteje se, da je oseba nehala prejemati periodične dohodke in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov, če v mesecu pred mesecem vložitve vloge oseba ni prejela nobenega periodičnega dohodka več ali v mesecu vložitve vloge ni opravljala dejavnosti in ni prejela nobenega periodičnega dohodka več.
(3) Kot periodični dohodki se upoštevajo zlasti plače, nadomestilo plače, bonitete, pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nadomestila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, drugi dohodki iz delovnega razmerja ter dohodki iz 2., 3., 4., 6., 7., 14., 15., 16., 17., 18. in 23. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS.
(4) Kot periodični dohodek se šteje tudi dohodek iz dejavnosti ter dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
8. člen
(neupoštevanje podatkov o periodičnih dohodkih, ki jih je oseba prenehala prejemati)
Če je iz podatkov iz 3. in 4. člena tega pravilnika za preteklo ali predpreteklo leto razvidno, da je oseba prejemala periodične dohodke, iz podatkov za tekoče leto pa je razvidno, da periodičnih dohodkov nima:
– se dohodek zmanjša tako, da se podatki o periodičnih dohodkih iz preteklega ali predpreteklega leta pri izračunu dohodka ne upoštevajo;
– se v primeru upoštevanja podatkov iz tretjega in četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika o dohodku osebe iz preteklega ali predpreteklega leta dohodek zmanjša tako, da se podatki iz preteklega ali predpreteklega leta o periodičnih dohodkih preračunajo na način, kot izhaja iz tabele, ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del, ne upoštevajo;
– upoštevani dohodek se glede na vrsto posameznega dohodka, ki so v tabeli iz prejšnje alineje označeni kot v pravilniku, ki ureja dostavo podatkov za odmero dohodnine za posamezno vrsto dohodnine, preračuna tako, da se podatki iz okenca, ki je določen kot kombinacija številke vrstice in črke stolpca, preračunajo v skladu z formulami, določenimi v stolpcih E, F in G.
9. člen
(način zmanjšanja periodičnega obdavčljivega dohodka iz odločbe o odmeri dohodnine)
(1) Kadar se v skladu s prejšnjim členom tega pravilnika periodični dohodek iz odločbe o odmeri dohodnine ne upošteva, upoštevajo pa se drugi dohodki iz odločbe o odmeri dohodnine, se dohodek ugotovi tako, da se drugi dohodki iz odločbe o odmeri dohodnine seštejejo, nato pa odštejejo prispevki in stroški teh drugih dohodkov ter odšteje odmerjena povprečna dohodnina za te dohodke.
(2) Odmerjena povprečna dohodnina za dohodke iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se seštevek drugih dohodkov, znižan za prispevke in stroške teh dohodkov, pomnoži s količnikom odmerjene dohodnine. Količnik odmerjene dohodnine se izračuna tako, da se odmerjena dohodnina deli z vsoto vseh dohodkov iz dohodninske odločbe, znižano za prispevke in stroške vseh dohodkov.
lV. NAČIN UPOŠTEVANJA POSAMEZNIH VRST DOHODKOV IN UGOTAVLJANJE SKUPNEGA DOHODKA DRUŽINE
10. člen
(skupni dohodek oseb)
(1) Skupni dohodek oseb je vsota vseh dohodkov, fiktivno ugotovljenih v skladu s 1., 3. in 4. točko prvega odstavka 16. členu ZUPJS, ugotovljenih v Republiki Sloveniji ali tujini, in pravic iz javnih sredstev na letni ravni.
(2) Dohodki in prejemki, ki izvirajo iz več let, se vštevajo v skupni dohodek osebe v celotnem znesku za leto, v katerem jih je oseba prejela.
11. člen
(dobiček iz kapitala)
Dobiček od kapitala se všteva v dohodek osebe, znižan za davek od dobička od kapitala in stroške, vendar le do višine, ki se prizna po davčnih predpisih.
12. člen
(obresti)
Obresti se vštevajo v dohodek osebe v celotnem znesku, znižane za davek od obresti.
13. člen
(dividende)
Dividende se vštevajo v dohodek osebe, znižane za davek od dividend.
14. člen
(dohodki iz premoženja in premoženjskih pravic)
Dohodki iz premoženja in premoženjskih pravic se vštevajo v dohodek osebe, znižani za normirane oziroma dejanske stroške in davek od premoženja in premoženjskih pravic.
15. člen
(dohodek iz dejavnosti)
(1) Kot dohodek iz dejavnosti se upošteva dohodek, od katerega se obračunava davek od dejavnosti.
(2) Osebi, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni razvid, ter se ji dohodek ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se dohodek ugotavlja tako, da se od prihodkov odštejejo prispevki v višini, ki jih je oseba dolžna plačati sama, normirani odhodki in obračunana akontacija dohodnine ali sorazmerni del davka iz letne odmere dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
(3) Osebi, ki opravlja dejavnost in se ji dohodek ugotavlja na podlagi davčnega obračuna, se dohodek ugotavlja tako, da se dobiček brez nižanj in olajšav po zakonu, ki ureja dohodnino, zmanjša za obračunano akontacijo dohodnine ali sorazmerni del davka iz letne odmere dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
(4) Če je oseba dejavnost šele začela opravljati, se kot njen letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12.
(5) Za osebo, ki je šele začela opravljati dejavnost, se upošteva obdobje od prvega dne v mesecu, v katerem se je vpisala v poslovni register Republike Slovenije ali drug ustrezni razvid, do prvega aprila naslednjega leta.
(6) Mesečni dohodek iz dejavnosti se izračuna tako, da se letni dohodek iz dejavnosti deli z 12.
(7) Če je mesečni dohodek iz dejavnosti iz drugega odstavka tega člena, ki jo opravlja oseba, nižji od višine bruto minimalne plače, znižane za eno dvanajstino vsote prispevkov, ki jih je oseba dolžna plačati sama, normiranih odhodkov in obračunane akontacije dohodnine ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine, glede na dohodek iz dejavnosti, se kot njen letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12.
(8) Če je mesečni dohodek iz dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena nižji od višine bruto minimalne plače, znižane za eno dvanajstino obračunane akontacije dohodnine, ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine od dohodka iz dejavnosti, se kot njen letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12.
(8) Če je vsota mesečnega dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka in mesečnega dohodka iz tretjega odstavka tega člena nižja od višine bruto minimalne plače, znižane za eno dvanajstino vsote prispevkov, ki jih je oseba dolžna plačati sama iz opravljanja dejavnosti iz drugega odstavka tega člena, normiranih odhodkov in obračunane akontacije dohodnine ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine od dohodka iz dejavnosti,se kot njen letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12.
16. člen
(dohodek iz kmetijske dejavnosti)
(1) V letni dohodek iz kmetijske dejavnosti osebe se šteje dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz druge kmetijske dejavnosti in dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji znižan za prispevke za socialno varnost, normirane stroške in davke, glede na dohodek iz kmetijske dejavnosti.
(2) Kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti osebe se šteje dohodek, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, obračunava akontacija dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
(3) Kot dohodek iz druge kmetijske dejavnosti se šteje dohodek iz 22. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS.
(4) Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se šteje dohodek, od katerega se obračunava akontacija dohodnine od dohodka iz te dejavnosti.
(5) Mesečni dohodek iz kmetijske dejavnosti se izračuna tako, da se letni dohodek iz kmetijske dejavnosti deli z 12.
17. člen
(upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti)
(1) Če letni dohodek iz kmetijske dejavnosti ustvarja več solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, ki sestavljajo eno gospodinjstvo, vendar se kot osebe pri uveljavljanju pravice iz javnih sredstev vse ne upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, se izračuna sorazmerni del letnega dohodka iz kmetijske dejavnosti za osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja.
(2) Sorazmerni del letnega dohodka iz kmetijske dejavnosti oseb, ki se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo, se izračuna tako, da se letni dohodek iz kmetijske dejavnosti vseh oseb deli s številom oseb, ki so starejše od 15 let, in nato pomnoži s številom oseb, ki so starejše od 15 let in se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo.
(3) Kot dohodek se letni dohodek iz kmetijske dejavnosti pripiše osebi, ki je invalidsko in pokojninsko zavarovana kot oseba, kateri opravljanje kmetijske dejavnosti predstavlja edini in glavni poklic, v enakem delu glede na število teh oseb, ki se pri upravičenosti upoštevajo.
(4) Če oseba iz prejšnjega odstavka izkazuje mesečni dohodek iz kmetijske dejavnosti, znižan za eno dvanajstino vsote iz prispevkov za socialno varnost, normiranih stroškov in akontacijo dohodnine ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine, glede na dohodek iz kmetijske dejavnosti, nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen letni dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12.
(5) Če med osebami, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, ni oseb iz tretjega odstavka tega člena, se letni dohodek iz kmetijske dejavnosti pripiše osebam, ki se štejejo za odrasle osebe po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, v enakem delu.
18. člen
(upoštevanje dohodka iz dejavnosti in dohodka iz kmetijske dejavnosti)
Če oseba izkazuje mesečni dohodek, ki je vsota mesečnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in dohodka iz dejavnosti ter je ta vsota po znižanju za eno dvanajstino vsote iz prispevkov za socialno varnost, normiranih stroškov in akontacije dohodnine ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine nižja od višine bruto minimalne plače, se kot njen letni dohodek iz dejavnosti šteje 75 % bruto minimalne plače, pomnožen z 12.
19. člen
(veljavnost)
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2012.
Št. 0072-27/2011
Ljubljana, dne 20. oktobra 2011
EVA 2011-2611-0025
dr. Ivan Svetlik l.r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve