Uradni list

Številka 110
Uradni list RS, št. 110/2010 z dne 31. 12. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 110/2010 z dne 31. 12. 2010

Kazalo

5822. Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, stran 17144.

Na podlagi osmega odstavka 36. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo in 22/10) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija
1. člen
(predmet ureditve)
Ta uredba določa oblike in način varovanja določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija.
2. člen
(naloge policije)
Zaradi varovanja določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov policija organizira, vodi, usklajuje in izvaja ukrepe preventivnega, operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja.
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– »preventivno varovanje« je varovanje, ki obsega zbiranje podatkov in informacij o ogrožanju varovanih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov in se izvaja zaradi pripravljanja ocen ogroženosti in pripravljanja varnostnih informacij za zaznavanje in preprečevanje ogrožanja;
– »operativno varovanje« je varovanje, ki obsega uporabo in izvajanje varnostnih ukrepov za predhodno delovanje z namenom preprečevanja ogrožanja;
– »tehnično varovanje« je varovanje, ki obsega varnostne ukrepe, ki temeljijo na uporabi tehničnih sredstev in naprav ter sistemov za odkrivanje in preprečevanje ogrožanja;
– »fizično varovanje« je varovanje, ki obsega neposredno fizično varovanje in druge ukrepe fizičnega varovanja, ki jih izvajajo policisti, da preprečijo ogrožanje;
– »stopnja ogroženosti« je opredelitev ogroženosti določene osebe, prostora, objekta ali okoliša objekta. Lahko je potencialna (C), povečana (B) ali visoka (A);
– »okoliš objekta« je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče, ki ima poseben pomen pri opravljanju nalog v varovanih objektih iz te uredbe in je potrebno za uporabo takega objekta, ter zračni prostor razreda G nad njim;
– »funkcionalno zemljišče objekta« vključuje zemljišče, na katerem so objekt, zelenice in prometne površine, ki se dotikajo objekta oziroma potekajo ob njem, in sicer do zunanjega roba te površine, vendar ne več kot 100 m od objekta;
– »družinski člani« so zakonec ali izvenzakonski partner, starši oziroma posvojitelji ter otroci in posvojenci varovane osebe.
4. člen
(določitev stopnje varovanja)
(1) Policija varuje v uredbi navedene osebe, prostore, objekte in okoliše objektov po stopnjah varovanja glede na pomembnost funkcije, ki jo opravlja varovana oseba, oziroma pomembnost prostora, objekta ali okoliša objektov in glede na njihovo stopnjo ogroženosti.
(2) Varovanje se izvaja po prvi, drugi, tretji in četrti stopnji ter vključuje ukrepe preventivnega, operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja glede na stopnjo ogroženosti, razen če ni v tej uredbi drugače določeno.
5. člen
(varovanje po prvi stopnji)
Po prvi stopnji policija varuje šefa tuje države ali člana kolektivnega telesa, ki po ustavi tuje države opravlja funkcijo šefa tuje države, na obisku v Republiki Sloveniji.
6. člen
(varovanje po drugi stopnji)
(1) Po drugi stopnji policija varuje:
– predsednika republike,
– predsednika Vlade Republike Slovenije.
(2) Bivšega predsednika Vlade Republike Slovenije policija varuje še tri mesece po prenehanju funkcije.
(3) Varovanje predsednika republike, ki mu je prenehala funkcija, se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja zagotavljanje pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike.
(4) Varovanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko podaljša, če je ogroženo življenje ali osebna varnost varovanih oseb. Ogroženost policija ocenjuje vsake tri mesece oziroma po potrebi. Z varovanjem preneha, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno.
7. člen
(varovanje po tretji stopnji)
(1) Po tretji stopnji policija varuje:
– predsednika Državnega zbora Republike Slovenije,
– ministra za zunanje zadeve,
– ministra za obrambo,
– ministra za notranje zadeve.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka se lahko varovanju po tretji stopnji pisno odpove za čas opravljanja funkcije in s tem seznani Vlado Republike Slovenije. Oseba, ki se odpove varovanju po tretji stopnji, je varovana po četrti stopnji.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena se lahko, v razmerah potencialne ogroženosti, za čas zasebnega potovanja pisno odpove neposrednemu fizičnemu varovanju in o tem seznani Vlado Republike Slovenije. Oseba, ki se začasno odpove neposrednemu fizičnemu varovanju, je varovana z drugimi oblikami varovanja, navedenimi v tej uredbi. Oseba, ki se pisno odpove neposrednemu fizičnemu varovanju, o tem obvesti policijo najmanj 15 dni pred zasebnim potovanjem.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena policija varuje po četrti stopnji še en mesec po prenehanju opravljanja funkcije.
8. člen
(varovanje po četrti stopnji)
(1) Po četrti stopnji policija varuje:
– predsednika Državnega sveta Republike Slovenije,
– predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije,
– predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,
– ministra, razen ministrov iz prejšnjega člena,
– generalnega državnega tožilca,
– direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
(2) Po četrti stopnji policija varuje tudi družinske člane predsednika republike in predsednika Vlade Republike Slovenije.
(3) V primeru visoke ogroženosti oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena se njihove družinske člane lahko varuje po četrti stopnji. Obseg ukrepov in oblike varovanja družinskih članov se določi na podlagi izdelane ocene ogroženosti oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(4) Varovanje po četrti stopnji v razmerah potencialne ogroženosti ne obsega ukrepov neposrednega fizičnega varovanja.
(5) Ko ni več razlogov za podaljšanje varovanja iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe, predsednika republike, ki mu je prenehala funkcija, med opravljanjem dejavnosti, ki jih opravlja kot bivši predsednik, policija varuje po četrti stopnji. Tehničnemu varovanju se lahko pisno odpove in s tem seznani Vlado Republike Slovenije.
9. člen
(varovanje kandidatov za predsednika republike)
(1) Policija varuje kandidate za predsednika republike od potrditve kandidatur do uradne razglasitve izida volitev Državne volilne komisije.
(2) Kandidati za predsednika republike so varovani po četrti stopnji.
(3) Kandidat za predsednika republike, ki je izvoljen za predsednika republike se od uradne razglasitve izida volitev do prevzema funkcije predsednika republike varuje po tretji stopnji.
(4) Oseba iz prejšnjega odstavka se lahko pisno odpove neposrednemu fizičnemu varovanju in s tem seznani policijo in Državno volilno komisijo.
10. člen
(varovanje predstavnikov Evropske unije, tujih držav in mednarodnih organizacij)
(1) Najvišje predstavnike Evropske unije, druge najvišje predstavnike tujih držav in mednarodnih organizacij policija varuje, kadar so na uradnem ali delovnem obisku v Republiki Sloveniji.
(2) Kadar so osebe iz prejšnjega odstavka na zasebnem obisku ali kadar izvajajo diplomatsko misijo v Republiki Sloveniji, jih policija lahko varuje na podlagi zaprosila tujih varnostnih organov ali organizatorja zasebnega obiska.
(3) Varovanje osebe iz prejšnjega odstavka lahko policija brez obrazložitve zavrne.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena varuje policija na podlagi ocene ogroženosti po stopnjah varovanja, ki ustrezajo njihovim funkcijam.
11. člen
(varovanje objektov in okolišev objektov)
(1) Policija varuje objekte in okoliše objektov, v katerih je sedež:
– predsednika republike,
– Vlade Republike Slovenije,
– Državnega zbora Republike Slovenije,
– Ministrstva za zunanje zadeve,
– Ministrstva za notranje zadeve.
(2) Policija varuje objekte in okoliše objektov iz prejšnjega odstavka po stopnjah, ki jih določi generalni direktor policije ali oseba, ki jo pooblasti.
(3) Določbe, ki se nanašajo na sedeže organov iz prvega odstavka tega člena, veljajo tudi za objekte in okoliše objektov, v katerih ti organi začasno delujejo.
12. člen
(varovanje diplomatskih predstavništev, konzulatov in predstavništev mednarodnih organizacij)
Policija varuje objekte in okoliše objektov, v katerih so sedeži diplomatskih predstavništev, konzulatov in predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji, po četrti stopnji varovanja.
13. člen
(varovanje prostorov posebnega pomena)
(1) Prostor posebnega pomena je odprt ali zaprt prostor, kjer se zaradi zadrževanja ali delovanja praviloma več oseb, ki so varovane po tej uredbi ali po drugih mednarodnih pravnih aktih, izvajajo posamezni varnostni ukrepi.
(2) Policija varuje prostore posebnega pomena, kjer se izvajajo:
– protokolarni dogodki, proslave in prireditve državnega pomena z udeležbo varovanih oseb iz 5., 6., 7. in tretjega odstavka 9. člena te uredbe;
– protokolarne aktivnosti, delovanje in sprejemi varovanih oseb iz 5., 6., 7. in tretjega odstavka 9. člena te uredbe;
– protokolarni dogodki ob dnevih državnosti tujih držav, ki jih organizirajo tuja diplomatska predstavništva, konzulati in predstavništva mednarodnih organizacij in drugi dogodki, ki so posebnega pomena za tujo državo ali mednarodno organizacijo;
– drugi dogodki in slovesnosti, ki so posebnega državnega pomena.
(3) Prostori posebnega pomena se varujejo po stopnjah varovanja, ki ustrezajo stopnjam varovanja oseb, ki se bodo zadrževale oziroma delovale v teh prostorih, oziroma po pomembnosti, ki jo predstavljajo posamezni dogodki iz prejšnjega odstavka.
(4) Prostori posebnega pomena se varujejo pred dogodkom toliko časa, kolikor je potrebno za zagotovitev nemotene in strokovne izvedbe varovanja, in v času zadrževanja varovanih oseb na dogodkih iz drugega odstavka tega člena.
(5) Obseg ukrepov in stopnja ogroženosti prostorov posebnega pomena se določi na podlagi ocene ogroženosti varovanih oseb, dogodka ali prostora.
14. člen
(varovanje po odredbi generalnega direktorja policije)
(1) Policija po četrti stopnji varuje tudi druge državne funkcionarje, če je zaradi opravljanja njihove funkcije resno ogroženo njihovo življenje ali osebna varnost.
(2) Varovanje odredi generalni direktor policije na predlog predstojnika organa, v katerem je zaposlen ogrožen državni funkcionar, na podlagi ocene ogroženosti, ki jo izdela policija. Za pravosodne državne funkcionarje poda predlog predstojnik pravosodnega državnega organa, za njega pa njegov namestnik.
(3) Obseg ukrepov in oblike varovanja osebe iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi ocene ogroženosti in v skladu s četrtim odstavkom 8. člena te uredbe.
(4) Če je oseba iz prvega odstavka tega člena visoko ogrožena, se lahko varuje tudi njene družinske člane. Obseg ukrepov in oblike varovanja družinskih članov se določi na podlagi ocene ogroženosti osebe iz prvega odstavka tega člena.
(5) O uvedbi in stopnji varovanja generalni direktor policije obvesti ministra, pristojnega za notranje zadeve, ta pa Vlado Republike Slovenije.
(6) Z varovanjem se preneha, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno.
15. člen
(varovanje oseb, prostorov in objektov v izrednem ali vojnem stanju ali krizi)
(1) V izrednem ali vojnem stanju policija varuje:
– osebi iz 6. člena te uredbe po prvi stopnji,
– osebe iz 7. člena te uredbe po drugi stopnji,
– osebe iz 8. in 9. člena te uredbe po tretji stopnji.
(2) Obseg ukrepov se določi po stopnjah varovanja, določenih v prejšnjem odstavku, in na podlagi izdelane ocene ogroženosti.
(3) V izrednem ali vojnem stanju prostore, objekte in okoliše objektov, ki so predmet varovanja po tej uredbi, policija varuje po stopnjah, ki jih določi generalni direktor policije.
(4) Policija varuje osebe, prostore in objekte ter okoliše objektov iz 6., 7., 11. in 12. člena te uredbe tudi v primeru razglasitve ukrepov kriznega odzivanja, ki jih razglasijo mednarodne organizacije, katerih članica je Republika Slovenija, če se ukrepi nanašajo na Republiko Slovenijo. Stopnje varovanja, ki ne morejo biti nižje od stopenj določenih s to uredbo, določi generalni direktor policije.
(5) Obseg ukrepov se določi glede na stopnjo varovanja in na podlagi izdelane ocene ogroženosti.
16. člen
(izdaja izkaznice)
(1) Osebam iz 8. člena, prvega odstavka 9. člena in 14. člena te uredbe policija izda izkaznico ob začetku varovanja.
(2) Osebam iz 7. člena in tretjega odstavka 9. člena te uredbe policija izda izkaznico, če se varovanju odpovedo.
(3) Policisti morajo imetnikom izkaznice na njihovo prošnjo nuditi ustrezno pomoč, kot npr. omogočiti varno in nemoteno vožnjo na javnih cestah, vključevanje v promet, vožnjo skozi križišče, varen in hiter prehod čez državno mejo, varen in hiter prehod skozi množico, ter na zaprosilo dajati pojasnila.
(4) Imetnik izkaznice mora izkaznico vrniti izdajatelju v enem mesecu po prenehanju varovanja.
17. člen
(oblika in vsebina izkaznice)
(1) Izkaznica je velika 8,5 cm x 5,5 cm.
(2) Izkaznica na sprednji strani vsebuje:
– zgoraj v sredini logotip policije (grb Republike Slovenije in napis Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija),
– pod logotipom na levi strani sliko imetnika izkaznice,
– pod logotipom osebno ime imetnika izkaznice,
– funkcijo imetnika izkaznice,
– v spodnjem levem kotu napis »izkaznica« in pod njim registrsko številko izkaznice,
– v spodnjem desnem kotu pečat in podpis generalnega direktorja policije ter datum izdaje.
(3) Izkaznica na hrbtni strani vsebuje:
– znak policije,
– pod znakom so navedene dolžnosti policistov in dolžnost imetnika izkaznice, da jo po preteku mandata oziroma po prenehanju varovanja vrne.
(4) Osnovna barva izkaznice je bela, logotip policije se tiska modro, preostali napisi so črni.
(5) Vzorec izkaznice je določen v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
18. člen
(zagotavljanje finančnih in materialno-tehničnih sredstev)
Finančna sredstva in opremo, potrebno za varovanje oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, zagotavlja policija.
19. člen
(sodelovanje med službami)
(1) Pri varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov policija sodeluje z drugimi državnimi organi, vladnimi službami, javnimi zavodi, javnimi gospodarskimi zavodi, javnimi podjetji, javnimi agencijami, javnimi skladi, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in varnostnimi organizacijami.
(2) Subjekti iz prejšnjega odstavka so policiji dolžni posredovati podatke in informacije, ki se nanašajo na varnost določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov oziroma podatke in informacije, ki bi lahko vplivale na izvajanje varovanja določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov.
(3) Policija na podlagi pisne zahteve seznanja varovano osebo oziroma predstojnika državnega organa, katerega sedež se varuje, s stopnjo ogroženosti in predlaganimi ukrepi za varovanje.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
(interni akt)
(1) Generalni direktor policije, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za notranje zadeve, v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe izda interni akt, v katerem opredeli obseg in vrsto varnostnih ukrepov za posamezne stopnje varovanja.
(2) Do izdaje akta iz prejšnjega odstavka se uporablja akt, v katerem je opredeljen obseg in vrsta varnostnih ukrepov za posamezne stopnje varovanja, izdan na podlagi Uredbe o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov (Uradni list RS, št. 103/00).
21. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov (Uradni list RS, št. 103/00).
22. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00717-15/2010
Ljubljana, dne 30. decembra 2010
EVA 2010-1711-0037
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik