Uradni list

Številka 95
Uradni list RS, št. 95/2010 z dne 29. 11. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 95/2010 z dne 29. 11. 2010

Kazalo

5003. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono v Žicah v Občini Sveta Ana, stran 14739.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 15. člena Statuta Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 39/10) je Občinski svet Občine Sveta Ana na seji dne 23. 11. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono v Žicah v Občini Sveta Ana
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lenart za območje Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 29/04) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za poslovno cono v Žicah v Občini Sveta Ana (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., pod številko OPPN-9/09 v novembru 2010.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje:
A) TEKSTUALNI DEL
– Odlok
B) GRAFIČNI DEL
+-------------------------------+--------+
|1 Izsek iz grafičnega načrta   |M 1:1000|
|kartografskega dela prostorsko |        |
|ureditvenih pogojev za območje |        |
|Občine Sveta Ana               |        |
+-------------------------------+--------+
|2 Območje občinskega           |M 1:1000|
|podrobnega prostorskega načrta |        |
|z obstoječim parcelnim stanjem |        |
+-------------------------------+--------+
|3.1 Ureditvena situacija – 1.  |M 1:1000|
|etapa                          |        |
+-------------------------------+--------+
|3.2 Ureditvena situacija – 2.  |M 1:1000|
|etapa                          |        |
+-------------------------------+--------+
|3.3 Ureditvena situacija – 3.  |M 1:1000|
|etapa                          |        |
+-------------------------------+--------+
|4 Prikaz ureditev glede poteka |M 1:1000|
|omrežij in priključevanja      |        |
|objektov na gospodarsko javno  |        |
|infrastrukturo                 |        |
+-------------------------------+--------+
|5 Prikaz ureditev, potrebnih   |M 1:1000|
|za obrambo ter varstvo pred    |        |
|naravnimi in drugimi           |        |
|nesrečami, vključno z varstvom |        |
|pred požarom                   |        |
+-------------------------------+--------+
|6 Načrt parcelacije            |M 1:1000|
+-------------------------------+--------+
C) PRILOGE
– Prikaz stanja prostora
– Strokovne podlage
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev
D) IZJAVA ODGOVORNEGA PROSTORSKEGA NAČRTOVALCA.
2. OBMOČJE OPPN
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 492/4, 493/1, 493/2, 497/3, 497/4, 497/5, 497/6 in 497/7, vse v k.o. Žice.
(2) Območje OPPN obsega površino, ki je v naravi travnik, nepravilne trikotne oblike, velikosti ca. 5,6 ha. Na severnem delu območja OPPN se nahaja kompostarna in dovoz do nje.
(3) Območje na vzhodu omejuje regionalna cesta II. reda Lenart–Trate, na jugu potok Velka, na zahodu Lehnerjev potok in na severu-zahodu avtomehanična delavnica.
3. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
Na območju OPPN se načrtuje:
– gradnja nestanovanjskih stavb za potrebe obrtnih, skladiščnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti z integriranimi sončnimi elektrarnami (streha, fasada) za proizvodnjo električne energije,
– gradnja nestanovanjskih stavb za potrebe obrtnih, skladiščnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– ureditev zunanjih površin (manipulativne površine, parkirne površine, uvozi do objektov, ozelenitve …).
4. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
5. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja objektov znotraj območja OPPN, kakor tudi za postavitev opornih zidov in ograj ter ureditev interventnih poti in površin za vzdrževanje s soglasjem upravljavca infrastrukture na meji območja OPPN s sosednjimi območji.
(2) Načrtovana prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, ostalega varstva in zaščite okolja.
(3) Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju se upošteva krajina, vizualna izpostavljenost, ter ureditve objektov v smislu preoblikovanja tega prostora. Predvideni objekti se estetsko oblikujejo v smislu atraktivnosti.
4.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
6. člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
(1) Na območju OPPN je načrtovanih 5 gradbenih parcel za gradnjo nestanovanjskih stavb in grajeno javno dobro za gradnjo prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture.
(2) Na gradbenih parcelah namenjenih gradnji nestanovanjskih stavb je dovoljena tudi gradnja infrastrukturnih objektov, gradbeno inženirskih objektov in ostalih objektov kot dopolnilnih k osnovnemu objektu v skladu z določili tega odloka.
(3) Načrtovana osrednja javna cesta se priključi na regionalno cesto II. reda Lenart–Trate z novim cestnim priključkom in deli območje OPPN na vzhodni in zahodni del. Nanjo se navezuje stranska cesta, ki poteka vzdolž vzhodne meje proti severu.
(4) Primarni in sekundarni vodi gospodarske javne infrastrukture so načrtovani v cestnem telesu prometnic.
(5) Gradbene parcele za gradnjo stavb imajo načrtovanih več dovozov oziroma izvozov na načrtovano prometnico in priključkov na omrežje gospodarske javne infrastrukture, katerih lokacije se lahko prilagodijo skladno z razporeditvijo objektov.
(6) Ureditve zunanjih površin se prilagodijo organiziranosti, velikosti ter postavitvi objektov na gradbenih parcelah v skladu z določili tega odloka.
4.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
4.3.1. Pogoji glede namembnosti in vrste posegov
7. člen
(vrste objektov glede na namen)
(1) V skladu z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI) so na območju OPPN dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:
1. 12 Nestanovanjske stavbe:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12510 Industrijske stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.
2. 21 Objekti transportne infrastrukture:
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
3. 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– 22210 Distribucijski plinovodi,
– 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,
– 22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22232 Čistilne naprave,
– 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
4. 23 Kompleksni industrijski objekti:
– 23020 Energetski objekti.
5. 24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
8. člen
(vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen)
V skladu s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost so na območju OPPN dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, kot dopolnilnih k osnovnemu objektu:
1. Nezahtevni objekti:
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– objekti za oglaševanje, to je reklamni stolp ali pano, na katerega so nameščena oglasna sporočila, s površino prostora za namestitev oglasnih sporočil do 20 m² in višino najvišje točke največ 7,00 m, merjeno od najnižje točke objekta, razen panojev, ki so del fasade stavbe.
2. Enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe (nadstrešnica, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto …),
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– vrtina ali vodnjak,
– začasni objekti,
– urbana oprema.
9. člen
(vrste gradenj in drugih del)
Na območju OPPN so dopustne naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnja novih objektov (nov objekt, dozidava ali nadzidava),
– rekonstrukcije objektov,
– rušitve objektov ali njegovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njegovih delov (v skladu z dopustnimi dejavnostmi tega odloka),
– redna in investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– gradnja prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav,
– urejanje zelenih površin in odprtih prostorov (hortikularne in parterne ureditve).
10. člen
(vrste dejavnosti)
Na območju OPPN so dopustne dejavnosti skladno z namenom načrtovanih objektov iz 7. člena tega odloka s poudarkom na obrtnih, skladiščnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti ter proizvodnji električne energije. V stavbe ni dopustno umeščanje tistih predelovalnih dejavnosti, katerih tehnologija povzroča onesnaževanje večjega obsega v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ki zahtevajo energetske vire, ki jih ni možno zagotoviti v sklopu dopustnih ureditev tega OPPN.
4.3.2. Pogoji glede lege objektov in površin
11. člen
(regulacijski in funkcijski elementi)
Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče …;
– gradbena parcela je zemljišče namenjeno umestitvi načrtovanih objektov in ureditvi površin;
– površina za razvoj objekta je površina na kateri je možna gradnja enega ali več samostojnih objektov znotraj gradbene parcele pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Določena je z gradbeno mejo in je odmaknjena od meje gradbene parcele najmanj 1,50 m;
– gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Izven gradbenih mej objektov lahko segajo le napušči, nadstreški nad vhodi in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade, ki ne segajo več kot 1,00 m izven gradbene meje in katerih površina ne presega več kot desetino površine dela fasade;
– faktor zazidanosti parcele se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele;
– manipulativna površina je funkcionalna prometna površina ob objektu, namenjena manipulaciji vozil (vožnji, obračanju, parkiranju ...), peš prometu, postavitvi smetnjakov … Manipulativna površina se lahko ureja tudi v območju površine za razvoj objekta. Dostop do manipulativne površine s prometnic je omogočen z cestnim priključkom;
– cestni priključek ali pristop do objekta je namenjen dovozu/izvozu iz načrtovane ceste na gradbeno parcelo oziroma na manipulativno površino. Lokacije priključkov, prikazanih v grafičnem načrtu, se lahko prilagodijo skladno z notranjo razporeditvijo objektov na parceli. Cestni priključki morajo biti projektirani skladno s prometno tehničnimi in prometno varnostnimi predpisi.
12. člen
(lege objektov)
(1) Objekti se locirajo med sabo pravokotno in vzporedno z določeno notranjo gradbeno mejo s tem, da so fasade objektov ob robu območja OPPN lahko vzporedne z določeno zunanjo gradbeno mejo.
(2) Na površini za razvoj objekta je dovoljena gradnja vseh vrst objektov iz 7. in 8. člena tega odloka, ureditev manipulativnin površin, zelenice in hortikulturne zasaditve. Najmanjši odmik osnovnih objektov iz 7. člena tega odloka od meje sosednje gradbene parcele znaša 1,50 m.
(3) Na območju manipulativne površine je dovoljena postavitev objektov iz 8. člena tega odloka in infrastrukturnih objektov za potrebe objekta, ter urejanje zelenic in hortikulturnih zasaditev.
(4) Cestni priključki ali pristopi do objektov se gradijo med manipulativno površino in načrtovanima javnima cestama.
(5) Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in vsi objekti iz 8. člena tega odloka razen objektov za lastne potrebe se lahko gradijo na celotnem območju OPPN.
4.3.3. Pogoji glede velikosti
13. člen
(velikosti objektov na površinah za razvoj)
(1) Tlorisni gabariti objektov: omejeni so z gradbenimi mejami.
(2) Višinski gabariti objektov: največ 15,50 m nad koto pritličja ali nulto koto objekta.
(3) Faktor zazidanosti parcele: do 0,8.
14. člen
(velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov)
Nezahtevni in enostavni objekti iz 8. člena tega odloka se gradijo v skladu s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost.
4.3.4. Pogoji glede oblikovanja
15. člen
(oblikovanje objektov na površinah za razvoj A)
(1) Nosilna konstrukcija: jekleni skelet.
(2) Obodni zidovi: toplotno izolativni fasadni paneli, opečna in druga polnila.
(3) Fasada: svobodno na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura z možnostjo vgradnje integriranih sončnih elektrarn na južni, vzhodni in zahodni fasadi.
(4) Odprtine: svobodno.
(5) Streha: enokapna z naklonom strešine do 22°.
(6) Smer slemena: vzhod–zahod (za objekt na območju kompostarne v smeri jugovzhod–severozahod).
(7) Strešna kritina: integrirana sončna elektrarna.
(8) Kota pritličja ali nulta kota: najmanj 0,20 m nad najvišjo minimalno koto manipulativnega platoja posameznega objekta, kot je določeno v grafičnem delu. Dovoljeno je odstopanje od predpisane nulte kote za +0,20 m.
16. člen
(oblikovanje objektov na površinah za razvoj B)
(1) Nosilna konstrukcija: vse vrste, in sicer po izbiri projektanta.
(2) Fasada: svobodno na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura.
(3) Odprtine: svobodno.
(4) Streha: enokapna, dvokapna in ravna.
(5) Strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljena je tudi transparentna kritina. Ravna streha je lahko ozelenjena. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov.
(6) Kota pritličja ali nulta kota: najmanj 0,20 m nad najvišjo minimalno koto manipulativnega platoja posameznega objekta, kot je določeno v grafičnem delu. Dovoljeno je odstopanje od predpisane nulte kote za +0,20 m.
17. člen
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
Nezahtevni in enostavni objekti se oblikujejo (material, barva …) oblikovno usklajeno z osnovnimi objekti.
18. člen
(oblikovanje zunanjih površin)
(1) Manipulativne površine ob posameznih stavbah se uredijo glede na dejavnost. Vse utrjene površine (manipulativne površine in pristopi do objektov – cestni priključki) se morajo v 3. etapi urediti protiprašno (asfalt ali tlak), ter se višinsko prilagodijo novima prometnicama. V grafičnem delu so določene minimalne kote manipulativnih platojev od katerih se lahko odstopa, vendar nikjer ne smejo biti nižje od kote gladin Q100 + 0,30 m.
(2) Ostale površine se ozelenijo.
4.3.5. Pogoji glede učinkovite rabe energije, uporabe obnovljivih virov energije in oskrbe stavb z energijo
19. člen
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije)
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju OPPN spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
20. člen
(študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo)
(1) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(2) Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
4.3.6. Pogoji in merila za parcelacijo
21. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija je prikazana v grafičnem delu. Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(2) Gradbene parcele za gradnjo nestanovanjskih stavb se lahko delijo na manjše parcele pod pogojem, da je omogočeno normalno funkcioniranje stavb in omogočen dostop do parcel iz javne ceste.
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
22. člen
(splošni pogoji)
(1) Načrtovani objekti se priključijo na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, in sicer na javno cesto, vodovod, kanalizacijo, elektroenergetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje.
(2) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja OPPN.
(3) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se bodo določili v fazi izdelave PGD posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem, vključno s projektnimi pogoji k temu OPPN.
(4) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja OPPN.
(5) Za vse posege v varovalnem pasu regionalne ceste II. reda Lenart–Trate, ki znaša 15 m merjeno od roba cestnega sveta, je treba v fazi projektiranja pridobiti soglasje upravljalca regionalne ceste.
23. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Načrtovana osrednja javna cesta C1 širine 2 x 3,00 m voznega pasu in 2 x 0,75 m bankine se priključi na regionalno cesto R-II št. 433 Lenart–Trate (odsek 1288) izven območja OPPN in poteka proti jugu. Novi cestni priključek se izvede na podlagi IDP/PGD/PZI projekta cestnega priključka.
(2) Načrtovana stranska javna cesta C2 širine 2 x 3,00 m voznega pasu in 2 x 0,75 m bankine se priključi na osrednjo cesto in omogoča dostop do severnih objektov območja OPPN.
(3) Uvozne in izvozne radije na lokacijah križanj in priključevanj načrtovanih javnih cest se dimenzionira za tovorna vozila s priklopnikom. Uvozne in izvozne radije priključkov načrtovanih gradbenih parcel na načrtovani javni cesti se dimenzionira glede na potrebe objektov.
24. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Načrtovana je gradnja treh novih transformatorskih postaj 20/0,4 kV in vključitev v 20 kV omrežje z 20 kV kablovodom v daljnovod Žerjavci1–Žice1 d-530 ter izgradnja kabelskih razvodov. Točen potek tras električnih vodov in lokacij novih transformatorskih postaj se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije Elektra Maribor d.d.
(2) Območje OPPN se lahko opremi z javno razsvetljavo v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Pri projektiranju se uporabi standardne tipske elemente razsvetljave z obvezno uporabo varčnejših sijalk.
25. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Za oskrbo območja OPPN se zgradi podaljšek vodovodnega cevovoda PEHD DN 110 (vodovodni cevovod Kremberk–Žice iz smeri Krivi vrh) z vodovodnim cevovodom LŽ DN 150, ki bi se s tem s projekti obrtne cone Lenart–Žice v končni fazi krožno povezal s predvidenim tlačnim dovodom novega prečrpališča Lenart in novim vodohramom Žice ob glavni cesti v Spodnjem Porčiču in magistralnim cevovodom.
(2) Vso upravno in tehnično dokumentacijo za gradnjo vodovodnih cevovodov in izvedbo financira investitor. Po končanju del se novozgrajeni vodovodni objekti in naprave brezplačno predajo v last Občine Sveta Ana in v upravljanje Mariborskemu vodovodu d.d.
(3) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamične posege v prostor si je potrebno pridobiti pogoje za pripravo projektne dokumentacije in nato še soglasje k projektni dokumentaciji.
26. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Do izgradnje predvidene javne kanalizacije se komunalne odpadne vode v okviru posameznega objekta odvaja v nepretočno greznico ali tipsko oziroma montažno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 populacijskih enot.
(2) Do izgradnje predvidene javne kanalizacije se tehnološke odpadne vode očisti v okviru posameznega objekta pred izpustom v nepretočno greznico ali tipsko oziroma montažno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 populacijskih enot. V PGD posameznega objekta se kvantitativno in kvalitativno določi količine tehnoloških odpadnih voda.
(3) Po izgradnji predvidene javne kanalizacije ob območju OPPN, bo priključitev na javno kanalizacijo obvezna, male komunalna čistilne naprave in nepretočne in nepropustne greznice se ukine.
(4) Padavinske odpadne vode iz manipulativnih površin, prečiščene na lovilcih olj in padavinske odpadne vode s streh, se spelje v ponikovalnice. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5) Padavinske odpadne vode iz cest se spelje v predvideno meteorno kanalizacijo ob cestah in izpusti v vodotok Velka. Izpustna glava s protipovratno zaklopko mora biti oblikovana po naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
27. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Za vse posege je potrebno pri Telekomu Slovenije naročiti projekte za izvedbo v katerih se predvidi izgradnja TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja od priključne točke pri hiši Žice 51 do območja OPPN.
(2) Na območju OPPN se predvidi TK kabelska kanalizacija:
– v cestah C1 in C2 vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m,
– do posameznih objektov ena cev fi 110,
– prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe investitorjev.
(3) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (upoštevati minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220V).
28. člen
(ogrevanje)
(1) Način in vrsta energenta nista predpisana.
(2) Do sprejetja lokalnega enertgetskega koncepta občine je dovoljena le uporaba obnovljivih virov energije ali pridobivanje toplote iz kogeneracije z visokim izkoristkom.
6. REŠITEV IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
29. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
7. REŠITEV IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
30. člen
(varstvo voda)
(1) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo vključno z ograjo morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5,00 m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča je označen in kotiran v grafičnem delu.
(2) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi s tega področja.
(3) Zaradi načrtovanega iztoka meteornih vod iz cest v vodotok, katerega zemljišče je v lasti države, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarnopravnega zakonika. Pogodba se sklene z Ministrstvom za okolje in prostor Agencija RS za okolje pred pridobitvijo vodnega soglasja in bo služila kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje.
(5) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda.
31. člen
(varstvo tal)
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in jo uporabiti za ureditev zelenic.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
(3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.
32. člen
(varstvo narave)
Ob potoku Velka je pas dobro ohranjene obrežne vegetacije v katerega ni dovoljeno posegati, saj gre za habitat tipa Obrečna vrbovja, ki se ga na območju Republike Slovenije prednostno ohranja.
33. člen
(varstvo zraka)
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
34. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi obravnavano območje v IV. območje varstva pred hrupom (območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje proizvodnih dejavnosti, posebnih območij kot so nakupovalna središča, in območjih prometne, komunikacijske, energetske okoljske infrastrukture in drugih podobnih območjih.
(2) Na območje OPPN je dovoljena mejna raven hrupa 75 dBA podnevi in 65 dBA ponoči ter kritična raven 80 dBA podnevi in ponoči.
(3) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je potrebno upoštevati predpisane mejne ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.
35. člen
(varovanje narvnih virov)
Na območju OPPN se zagotovi:
– stalna oskrba z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
36. člen
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Načrtovane transformatorske postaje predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja, zato ne smejo povzročati čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenskem okolju.
(2) Ob umeščanju načrtovanih objektov ob viru sevanja se upošteva veljavne predpise s tega področja.
37. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Na manipulativnih površinah se zagotoviti mesto za zbiranje komunalnih odpadkov ter mesto za postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov ter odpadkov iz dejavnosti.
(2) Komunalni odpadki se zbirajo v tipskih zabojnikih in se redno odvažajo na komunalno deponijo.
(3) Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je treba zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(4) Odpadki se zbirajo, deponirajo in odvažajo na deponijo v skladu z veljavnim občinskim odlokom, po katerem se morajo vsi povzročitelji vključiti v redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.
(5) Število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemna mesta se locira največ 5,00 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov. Odjemno mesto za posodo za odpadke mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(6) Morebitni odpadki iz dejavnosti se skladiščijo v posebnih posodah in se jih predaja pooblaščenemu odjemalcu nazaj v predelavo.
(7) Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo v predelavo za to pooblaščenem podjetju. Naročilo za prevoz gradbenih odpadkov v predelavo mora biti zagotovljeno pred začetkom izvajanja gradbenih del.
(8) V primeru rušitve obstoječe kompostarne, mora biti sestavni del projektne dokumentacije tudi načrt rušitvenih del, iz katerega mora biti razviden končni tretma vsega odpadnega materiala.
38. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Pri načrtovanju in gradnji se upošteva predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(2) Na območju OPPN se zagotovi:
– uporaba svetilk, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, mora biti enak 0%,
– obvezna uporaba varčnejših sijalk.
8. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
39. člen
(varstvo pred poplavami)
Za zagotavljanje poplavne varnosti se izvedeta naslednje omilitvena ukrepa (Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima vodotoka Velka v Občini Sveta Ana za gradnjo sončnih elektrarn in poslovne cone, Vodnogospodarski biro Maribor, št. projekta: 3268/10, november 2010):
– nadvišanje terena območja OPPN z zasipom s komprimiranjem v ustreznem naklonu na kote gladin Q100 z 0,30 m varnostnega nadvišanja. Brežine na obodu zasipa se izvede v naklonu največ 1:2. Na predelih, kjer so zaradi pomanjkanja prostora potrebni strmejši nakloni, se izvede dodatne ukrepe varovanja brežin (npr. armirana zemljina, oporni ali podporni zidovi). Za izvedbo nadvišanja terena z zasipom bo potrebno ca. 40.000 m3 zemeljskega (inertnega) materiala ter nadaljnih ca. 15.000 m3 gramoznega materiala za izdelavo tampona pod povoznimi in ostalimi površinami;
– varovalni visokovodni nasip višine 1,00 m vzdolž domačiji Šebjanič in Vuzetić. Nasip se izvede ob severozahodnem robu območja OPPN ob nekdanji strugi Lehnerjevega potoka.
40. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) V primeru požara mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Delovne površine za intervencijska vozila se zagotovijo na manipulativnih površinah ob objektih.
(3) Na območju OPPN se zgradi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
(4) Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala.
(5) Investitorji objektov, za katere je pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
(6) Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
41. člen
(varstvo pred potresom)
Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati VII. stopnjo potresne ogroženosti po MCS lestvici.
9. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
42. člen
(etapnost izvedbe)
Prostorske ureditve se izvedejo v treh etapah, pri tem se lahko 1. in 2. etapa izvajata sočasno:
1. 1. etapa:
– nadvišanja terena z zasipom na kote gladin Q100 z 0,30 m varnostnega nadvišanja na parcelah s parcelnimi številkami 497/3, 497/4, 497/5, 497/6, 497/7 in 492/4,
– izvedba varovalnega visokovodnega nasipa višine 1,00 m vzdolž domačij Šebjanič in Vuzetić ob nekdanji strugi Lehnerjevega potoka,
– rušitev cestnega priključka ob kompostarni,
– gradnja asfaltiranega cestnega priključka na regionalno cesto,
– ureditev gramoziranih cest (C1 in C2) in gramoziranih cestnih priključkov do parcel,
– gradnja hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti,
– gradnja nestanovanjskih stavb (skladišč) z integriranimi sončnimi elektrarnami (streha, fasada) za proizvodnjo električne energije na površinah za razvoj objektov A1,
– ureditev utrjenih gramoziranih ali travnatih manipulativnih površin ob objektih A1,
– ureditev odvajanja meteornih vod s streh objektov A1 (ponikovalnice),
– gradnja 3 transformatorskih postaj 20/0,4 kV in vključitev v omrežje, ter gradnja kabelskih razvodov od transformatorskih postaj do objektov A1,
– dostop do parcel s parcelnima številkama 493/1 in 493/2 je iz parcele s parcelno številko 577/2.
2. 2. etapa:
– nadvišanja terena z zasipom na kote gladin Q100 z 0,30 m varnostnega nadvišanja na parcelah s parcelnimi številkami 493/1 in 493/2,
– gradnja nestanovanjskih stavb (skladišč) z integriranimi sončnimi elektrarnami (streha, fasada) za proizvodnjo električne energije na površinah za razvoj objektov A2,
– ureditev utrjenih gramoziranih ali travnatih manipulativnih površin ob objektih A2,
– ureditev odvajanja meteornih vod s streh objektov A2 (ponikovalnice),
– gradnja kabelskih razvodov od transformatorskih postaj do objektov A2.
3. 3. etapa:
– v primeru rušitve kompostarne, gradnja nestanovanjskega objekta z integriranimi sončnimi elektrarnami (streha, fasada) za proizvodnjo električne energije na površini za razvoj objekta A3,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture (vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje, asfaltiranje javnih cest in cestnih priključkov),
– spremembe namembnosti objektov A1 in A2,
– gradnja nestanovanjskih stavb na površinah za razvoj B,
– zunanje ureditve (protiprašna izvedba manipulativnih površin, ozelenitve …).
10. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
43. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri izvedbi prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter pri zunanjih ureditvah predvidenih z OPPN so dopustna odstopanja od predlaganih rešitev določenih s tem odlokom, če zagotavljajo ustreznejše tehnične rešitve, ki so oblikovno, prometno tehnično ali okoljevarstveno primernejše ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, na katere se ta odstopanja nanašajo.
(3) Dostopna so manjša odstopanja od načrtovanih mejnih točk gradbenih parcel in javnega dobra v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji.
44. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju OPPN in projektiranju se upoštevajo vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, ter projektni pogoji, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu OPPN.
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.
11. KONČNE DOLOČBE
45. člen
(hramba in vpogled)
OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Sveta Ana.
46. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35000-02/2010
Sveta Ana, dne 23. novembra 2010
Župan
Občine Sveta Ana
Silvo Slaček l.r.