Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2010 z dne 15. 10. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2010 z dne 15. 10. 2010

Kazalo

4371. Uredba o državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče, stran 12344.

Na podlagi šestega odstavka 34. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za državni prostorski načrt)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in v skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za ureditev regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt je v januarju 2010 izdelal Razvojni center PLANIRANJE, d. o. o., Celje, pod številko projekta 417/08.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa prostorske ureditve po državnem prostorskem načrtu, območje državnega prostorskega načrta, prostorske izvedbene pogoje ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, Direktoratu za prostor, in v službi za urejanje prostora Občine Luče.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet državnega prostorskega načrta)
Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– rekonstrukcija ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče od km 11+687 do km 12+508 (v nadaljnjem besedilu: obvoznica) in
– ureditev Savinje in Lučnice na delu vodotokov v naselju Luče (v nadaljnjem besedilu: vodne ureditve).
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta zajema površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo in delovanje.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je v občini Luče in obsega naslednje parcele ali dele parcel:
– k. o. Raduha (911), parcele št.: *128/4, 506/1, 506/3, 506/6, 514, 515, 516/4, 519/2, 519/3 in deli parcel št.: 506/1, 506/2, 512, 513, 516/3, 518/1, 519/1, 521, 524/3, 525/2, 533/2, 533/9, 541, 542/8;
– k. o. Krnica (925), parcele št.: 283, 274/3, 274/14, 274/17, 274/18, 287/2 in deli parcel št.: 274/3, 274/5, 274/9, 274/10, 274/12, 274/15, 274/16, 283, 284, 287/3, 287/4, 287/6, 297, 311/2, 316, 320/1, 320/2, 648/3;
– k. o. Luče (926), parcele št.: 10/1, 10/4, 133, 134/3, 134/14, 134/15, 134/16, 134/23 in deli parcel št.: 10/1, 10/3, 10/4, 60/2, 60/4, 60/5, 60/6, 63/1, 64/12, 64/13, 64/14, 64/15, 64/25, 64/26, 100/19, 100/20, 100/21, 100/22, 100/23, 100/24, 100/25, 100/26, 100/27, 100/28, 100/29, 100/30, 101/4, 127/4, 130/2, 133, 134/1, 134/2, 134/3, 134/5, 134/6, 134/17, 134/19, 134/20, 134/22, 134/24, 134/25, 134/33, 134/34, 134/35, 134/62, 134/64, 134/65, 134/67, 134/69, 134/72, 137/1, 137/2, 137/3, 148, 149, 156;
– k. o. Podveža (927), del parcele št. 425/12.
(3) Velikost območja državnega prostorskega načrta je 11,28 ha.
(4) Parcele iz prvega odstavka tega člena so prikazane v grafičnem delu državnega prostorskega načrta – Grafični načrt 3: prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
5. člen
(namembnost območij)
(1) Območje obvoznice je namenjeno za:
– gradnjo obvoznice od km 11+687 do km 12+508 in
– rekonstrukcijo dela ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče na območju križišča »Luče vzhod« v km 11+700 in na območju krožišča »Luče zahod« v km 12+413.
(2) Območje vodnih ureditev je namenjeno za:
– ureditev Savinje pod sotočjem z Lučnico,
– ureditev območja sotočja Lučnice in Savinje,
– izgradnjo novega jezu na Savinji v profilu 28 in ureditev odseka struge do obstoječega mostu,
– sanacijo nasipa na desnem bregu Savinje pod izlivom Struge in
– sanacijo nasipa nad izlivom Struge.
6. člen
(območje obvoznice)
(1) Območje obvoznice obsega naslednje ureditve:
– nova trasa obvoznice, od km 11+687 do km 12+508,
– križišče »Luče vzhod« v km 11+700 z navezavo na obstoječo cesto v dolžini 80 m,
– krožno križišče »Luče zahod« v km 12+413 s štirimi priključnimi kraki z navezavo na obstoječo cesto R2-428/1249 Radmirje–Luče in preurejenim dovozom do stanovanjskega objekta,
– dovozi z obvoznice do obstoječih objektov v km 12+170 in v km 12+325,
– hodniki za pešce skozi predor Breznica in preko mostu čez Savinjo,
– stopnišče z mostu preko Savinje z navezavo na obstoječe in predvidene pešpoti,
– hodnik za pešce v delu območja krožnega križišča,
– nova pešpot ob Savinji od km 11,900 do km 12+325 z navezavo na obstoječo pešpot,
– predor Breznica od km 11+761 do km 11+85 dolžine 90 m,
– most preko Savinje od km 11+854 do km 11+889 dolžine 35 m,
– regulacija struge Mlinščice dolžine 150 m,
– ploščata prepusta na strugi Mlinščice v km 12+435 dolžine 16 m in na delu rekonstruirane regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče dolžine 14 m. Pred prepustoma se za potrebe čiščenja zgradi usedalnik globine 0,50 m in dolžine 15 m, za prepustoma pa usedalnik globine 0,50 m in dolžine 5 m,
– oporna konstrukcija od km 11+700 do vzhodnega portala predora dolžine 60 m in
– oporni zid med traso obvoznice in strugo Mlinščice od km 12,308 do km 12,508 dolžine 20 m.
(2) Na območju obvoznice je načrtovano oblikovanje:
– vsi objekti se oblikujejo tako, da se ohranja značilna urbana in krajinska podoba območja z uporabo naravnih gradbenih materialov, kakor sta kamen in les,
– portala predora se izvedeta kot oblikovna poudarka tako, da se zagotovi potrebna debelina zemljine za ozelenitev,
– oporna konstrukcija in oporni zid ter prepusta se strukturirajo ali obložijo s kamnito oblogo in obsadijo,
– nasipne brežine so v nagibu 1:1.5, humusirane in zatravljene ali zasajene z ustrezno vegetacijo. Prehod med vznožjem nasipne brežine in raščenega terena se izvede z zaokrožitvijo horizontalne širine 1 m,
– regulirana struga Mlinščice na odseku krožnega križišča »Luče zahod« je odprti kanal, brežine se zaščitijo z lomljencem v betonu, dno struge je naravno.
(3) Tehnični elementi cestnega odseka so:
– dolžina obvoznice je 821 m,
– vrhnja obrabna zaporna plast obvoznice je asfalt z absorbcijskim delovanjem,
– niveleta obvoznice je najmanj 1 m nad nivojem kote stoletne vode Q100 Savinje. Na območju prečkanja reke se zagotovi varnostna višina 1 m do spodnjega roba mostne konstrukcije,
– prečni profil ceste obsega vozna pasova 2 × 2,75 m in bankini 1,00 m,
– prečni profil ceste na mostu obsega vozna pasova 2 × 3,00 m, hodnik za pešce 1,45 m, servisni hodnik 0,75 m in robni venec 2 × 0,50 m,
– prečni profil ceste v predoru obsega vozna pasova 2 × 3,00 m, hodnik za pešce 1,45 m in servisni hodnik 0,75 m,
– rekonstruirani del ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče od križišča »Luče vzhod« do navezave na obstoječo cesto je dolg 80 m, širina vozišča je 5 m + 2 × 0,75 m bankine,
– krožno križišče »Luče zahod« ima štiri priključne krake. Zunanji premer je 30 m, vozišče je široko 6 m s povozno površino širine 2 m,
– hodnik za pešce skozi predor Breznica in preko mostu čez Savinjo ter v območju krožnega križišča je širok 1,45 m,
– pešpot ob Savinji je v peščeni izvedbi širine 2 m.
7. člen
(območje vodnih ureditev)
(1) V sklopu vodnih ureditev se na delu struge Savinje, Lučnice in na njunem sotočju izvedejo naslednji protipoplavni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti urbanih površin na območju Luč:
– ureditev Savinje pod sotočjem z Lučnico: izravnava trase Savinje na območju prodišča pri čistilni napravi, odstranitev zarasti s prodišča s prekopom prodišča v protitočni smeri v dolžini 120 m in z odlaganjem izkopanega proda (oblikovanje prodišč) na robovih nove struge, izgradnja jezbic iz skal, od tega 4 jezbice v krivini v notranjosti, povezane z betonom, sanacija ali prilagoditev že izvedenih kaštnih jezbic v desni krivini pod prodiščem,
– ureditev sotočja Savinje in Lučnice: znižanje nivelete Savinje na območju sotočja, ureditev desne konkavne brežine z usmerjevalno jezbico iz lomljenca v betonu v krivini pod sotočjem, razširitev levega konveksnega dela krivine, usmeritev struge Savinje z delilno zgradbo kot podaljšek obstoječega zidu, zožitev struge Lučnice, izvedba podbetoniranja zidu – podesta širine 4 m iz lomljenca v betonu ob levi brežini Lučnice med mostom in sotočjem in odstranitev poraščenega prodišča ob Lučnici,
– izgradnja novega jezu na Savinji v profilu 28 in ureditev odseka struge do obstoječega mostu: odstranitev obstoječega jezu in znižanje dna Savinje, izgradnja jezu s prelivom v dveh višinah, ureditev ribje steze in preusmeritev vodnega toka na konveksno stran krivine, podbetoniranje zidu – podesta širine 2 m iz lomljenca v betonu na odseku od profila 30 do obstoječega mostu na obeh bregovih, povišanje zidu na desnem bregu od delilne zgradbe do obstoječega mostu,
– sanacija nasipa na desnem bregu Savinje pod izlivom Struge: razširitev obstoječega nasipa na zaledno stran, izgradnja novega nasipa na delu, kjer so lesene zgradbe v nasipu dotrajane, ter oblaganje spodnjega dela vodne strani nasipa s skalami, skrajšanje zidu na izlivnem odseku Struge (pod stopnjo) in širitev desne brežine Savinje na območju iztoka Struge,
– izvedba poglobitve Savinje na odseku nad obstoječim mostom do profila 44. Dno je oblikovano v skledasti obliki, z ohranitvijo večjih skal in naravne zgradbe dna,
– sanacija nasipa nad izlivom Struge: prilagoditev obvodnih nasipov z niveleto obvoznice, obnova obstoječih jezbic in izvedba novih, protierozijska zaščita desne brežine Savinje med profilom 45 in profilom 47 z oblogo iz lomljenca v dolžini 63 m,
– povišanje poti na levem bregu Lučnice na območju profila 10,
– povišanje zidu na obeh bregovih Lučnice med profiloma 5 in 10,
– zamenjava obstoječe brvi v profilu 6 in postavitev nove na vrh povišanega zidu,
– preureditev obstoječega dostopa do struge Lučnice na desnem bregu med profiloma 5 in 6,
– znižanje dna Lučnice in znižanje kote obstoječega praga v profilu 7.
(2) Na območju vodnih ureditev se brežine, prodišča in objekti oblikujejo na naslednji način:
– na delu Savinje pod sotočjem z Lučnico se površina prodišča oblikuje v položnem padcu proti strugi Savinje, zaledna stran prodišča se zasadi z obvodno vegetacijo. V strugo Savinje se za dodatno popestritev vodnega toka namestijo večje skale. Jezbice brez betona so v obliki lesenih kašt,
– leva brežina Savinje med profiloma 20 in 28 se odkoplje in oblikuje v blagem nagibu od 1:3 do 1:4 in prepusti naravni zaproditvi. Desna konkavna brežina Savinje med profiloma 25 in 27 je zidana iz lomljenca v betonu,
– delilna zgradba sotočja Savinje in Lučnice je iz lomljenca v betonu ali obložena z lesenimi plohi,
– jez je betonski z dodanim lomljencem, vidna stran je obložena z lesenimi poloblicami.
(3) Podatki o načrtovanih ureditvah so:
– normalna širina dna Savinje je 30 m,
– vrh jezbice je najmanj 1 m nad gladino srednje vode Savinje,
– ključne skale v strugi Savinje imajo premer najmanj 1 m,
– kota podesta delilne zgradbe je 1,50 m nad dnom Savinje,
– podest ob podbetoniranem zidu ob levi brežini Lučnice je širok 4 m,
– preliv na jezu je na koti 509,50 m nadmorske višine,
– temeljenje jezu se natančno določi na podlagi geoloških pogojev temeljenja v projektni dokumentaciji. Širina jezu je 4 m,
– podest ob podbetoniranem zidu od profila 30 do obstoječega mostu je širok 2 m,
– povišani zid od sotočja do obstoječega mostu je visok 0,30 m,
– povišani zid ob Lučnici in povišanje poti na levem bregu Lučnice je visok 0,50 m in
– kota obstoječega praga Lučnice se zniža za 0,20 m.
(4) Drugi pogoji, ki se jih upošteva pri gradnji, so:
– temeljenje jezu je odvisno od hribinske podlage. V naslednji fazi projektiranja se na območju načrtovanega jezu izvedejo sondažne vrtine,
– spodnji rob konstrukcije novega mostu obvoznice je na koti 515,00 m nadmorske višine.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
8. člen
(splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja)
(1) Zaradi gradnje obvoznice in vodnih ureditev se prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti. Načrtovanje in gradnja komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture morata potekati skladno s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s to uredbo.
(2) Prestavitve ali zaščita komunalnih, energetskih in elektronsko komunikacijskih naprav in objektov se ne sme izvajati v območjih kulturne dediščine. Križanja komunalnih vodov s traso obvoznice in vodnimi ureditvami morajo biti izvedena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.
9. člen
(pogoji in rešitve vodovodnega omrežje)
(1) Obstoječi vodovod se na mestu prečkanja s traso obvoznice v km 12+350 zaščiti s cevjo v skupni dolžini 20 m.
(2) V strugi Savinje se med profiloma 29 in 30 obstoječi vodovod vkoplje in zaščiti z betonskim ovojem najmanj 0,50 m pod koto krone novega jezu.
(3) V strugi Lučnice v profilu 7 se obstoječa vodovodna cev ustrezno zaščiti in vkoplje najmanj 0,50 m pod koto dna vodotoka ali znižanega praga.
10. člen
(pogoji in rešitve kanalizacijskega omrežja)
(1) V strugi Savinje se na mestu novega jezu v profilu 28 obstoječa kanalizacija vgradi v telo novega jezu. Dno jaška kanalizacije na desnem bregu Savinje je na koti 509,06 m nadmorske višine, na levem bregu pa na koti 508,91 m nadmorske višine. Višina jezu (krona preliva) in telo jezu sta načrtovana s krono jezu na koti 509,50 m nadmorske višine na levem in 509,80 m nadmorske višine na desnem bregu.
(2) Na levem bregu Savinje, med profilom 17 in profilom 18, se iztočni objekt iz obstoječe čistilne naprave Luče preuredi, nova jezbica pa izvede tako, da se iztok iz čistilne naprave postavi pod jezbico (dolvodno), ki se jo ustrezno protierozijsko zaščiti.
11. člen
(pogoji in rešitve odvodnjavanje cestnega telesa)
(1) Odvod meteornih vod se s cestnih površin odvaja preko odprtih meteornih jarkov in meteorne kanalizacije v površinske odvodnike ali razpršeno preko bankin.
(2) Kanalizacija ceste je namenjena izključno padavinskim odpadnim vodam s cestnih površin. Priključevanje odpadnih voda iz drugih objektov ni dovoljeno.
(3) Odvajanje padavinskih odpadnih voda s cestišča mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, ter s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(4) Iztočni objekti so oblikovani v naklonu brežine. Kota dna iztoka je na spodnjem delu brežine. Vsi objekti za odvod meteornih voda v območju izpustov so ustrezno protierozijsko zaščiteni.
12. člen
(pogoji in rešitve elektroenergetskega omrežja in objektov ter javne razsvetljave)
(1) Energija za napajanje objektov v območju državnega prostorskega načrta je zagotovljena na obstoječem nizkonapetostnem omrežju, ki se napaja iz obstoječih in predvidenih transformatorskih postaj.
(2) Na trasi obvoznice v km 12+182 in v km 12+196 je obstoječi srednjenapetostni in nizkonapetostni prostozračni vod preurejen tako, da je horizontalna oddaljenost stebra od roba glavne ceste najmanj 20 m, vertikalna oddaljenost nadzemnih elektroenergetskih vodov pa najmanj 7 m.
(3) Obstoječi nizkonapetostni elektrovod v območju krožnega križišča »Luče zahod« se kablira najmanj v dolžini 150 m, na delu prečkanja regulirane struge Mlinščice pa se zaščiti s cevjo v dolžini najmanj 50 m.
(4) V strugi Savinje v profilu 17, med profiloma 18 in 19, med profiloma 46 in 47, med profiloma 47 in 48 ter v strugi Lučnice med profiloma 9 in 10 so obstoječi srednjenapetostni in nizkonapetostni prostozračni ali kabelski elektrovodi preurejeni tako, da na mestih križanj vodotoka z elektrovodom, horizontalna in vertikalna oddaljenost nadzemnih elektroenergetskih vodov in zaščita podzemnih elektrovodov ustreza tehničnim predpisom in standardom.
(5) Na delu obvoznice med km 11+700 do km 11+760 in na območju krožnega križišča med km 12+380 in km 12+460 se postavi javna razsvetljava. Svetloba je usmerjena neposredno na površino.
(6) Javna razsvetljava se postavi tudi ob predvideni pešpoti ob Savinji in ob prehodu preko obvoznice v km 12+155. Svetilke so na medsebojni razdalji od 25 do 35 m in usmerjene neposredno na površino, svetila so zasenčena s čim manjšo emisijo UV svetlobe.
(7) V predoru »Breznica« se namesti električna strojna oprema in naveže na obstoječe nizkonapetostno električno omrežje.
13. člen
(pogoji in rešitve elektronsko komunikacijskega omrežja)
(1) Na trasi obvoznice na območju križišča »Luče vzhod« in navezavi na obstoječo cesto se obstoječi telekomunikacijski vod po potrebi zaščiti ali prestavi v dolžini 100 m.
(2) Na trasi obvoznice v območju krožišča »Luče zahod« in ob delu regulirane struge Mlinščice se obstoječi kabel kabelske televizije zaščiti s cevjo v skupni dolžini najmanj 70 m.
(3) V strugi Lučnice v profilu 2 se obstoječi kabel kabelske televizije, ki poteka po obstoječem mostu, po potrebi zaščiti ali prestavi.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
14. člen
(merila in pogoji za parcelacijo)
(1) Parcelacija se izvede skladno z Grafičnim načrtom 3: prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo predvidene ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje (razlika med katastrsko odmero in topografskim načrtom).
(3) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
15. člen
(pogoji ohranjanja kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Pri projektiranju posegov znotraj območja nacionalne prepoznavnosti Zgornja Savinjska dolina in kulturne dediščine Luče ob Savinji – Vas (EŠD 25269) se upoštevajo obstoječa morfologija naselja in krajinske značilnosti širšega območja, ohranjenost obstoječih funkcionalnih povezav in gospodarskih osnov objektov in območij kulturne dediščine ter se čim bolj izogiba drugim negativnim vplivom infrastrukturnih objektov.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, kjer ni registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo:
– predhodnih arheoloških raziskav z namenom natančne določitve dejanskega stanja,
– druge ukrepe varstva, ki se določijo na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(5) Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine so naslednji:
– objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. V času izvajanja gradbenih del se spremlja vpliv vibracij na najbližje objekte kulturne dediščine in se glede na rezultate zavzamejo vsi potrebni ukrepi (zmanjšanje intenzitete gradbenih del, uporaba drugih gradbenih strojev),
– do objekta Raduha 39 se zagotovi varen dostop za pešce iz smeri Luč,
– poseg v pobočje Breznice se zaradi izgradnje tunela načrtuje in izvaja tako, da je preprečen nastanek erozijskih žarišč, vidnost posega pa mora biti čim manjša,
– posegi se načrtujejo in izvajajo tako, da se v čim večji meri ohranjajo obstoječe krajinske značilnosti in prvine Zgornje Savinjske doline. Pri ureditvah se morajo upoštevati obstoječe arhitekturne značilnosti Luč in njene okolice,
– za gradnjo podpornih in opornih zidov se uporabi kamen lokalnega izvora,
– hidrotehnične ureditve se izvedejo z uporabo naravnih materialov,
– rastlinske vrste morajo biti avtohtone in lokalno značilne za območje,
– ureditev in zasaditev se predvidi s krajinskim načrtom.
(6) Spremljanje v času gradnje obsega sprotno spremljanje vpliva vibracij na objekte kulturne dediščine.
(7) Pri pristojni javni službi je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve te uredbe. Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
16. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta je treba v času organizacije gradbišča in med gradnjo zagotoviti čim manj poseganja v naravno okolje; posegi v vode in naravno okolje so prostorsko in časovno omejeni. Vegetacijo na bregovih Savinje in Lučnice je treba čim bolj ohraniti. Območja, kjer posegi niso predvideni, je treba ohraniti v obstoječem stanju.
(2) Intenzivnih gradbenih in vzdrževalnih del v strugah vodotokov Savinja, Lučnica in Mlinščica ni dovoljeno izvajati od 1. oktobra do 15. maja, to je v času drstitvene sezone zavarovanih ribjih vrst.
(3) Gradbena dela ob in v vodotoku se izvajajo tako, da so vnosi snovi v vodo čim manjši in da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. Humusno plast na brežinah vodotokov je treba odstraniti tako, da se ne sipa v vodo, ter v skladu s 17. in 22. členom te uredbe.
(4) Čiščenje prodišč in zmanjševanje obsega prodišč ni dovoljeno. Izjeme so prodišča pod sotočjem z Lučnico, ki se prerinejo ob robove nove trase Savinje (površina prodišč se ohranja) in prodišča ob Lučnici, ki se zaradi potrebnega ohranjanja poplavne varnosti odstranijo. Ohranijo se prodišča na Savinji pod Lučami, med izlivom Mlinščice in zgornjim jezom na Savinji nad Lučami. Zarast prodišč je postopna in sonaravna, dodatna zasaditev se ne izvede. Prodišča se sanirajo tako, da so primerna za malega martinca. Na mestih, kjer se prodišča in prodni otoki odstranijo, se uredijo položne brežine z naklonom najmanj 1:5, pri katerem ob normalnem spomladanskem vodostaju ostane od 5- do 10-metrski pas kopnega (prodišče), ki se sčasoma zarase s pionirsko vegetacijo. V prodišča ni dovoljeno posegati v času od začetka aprila do konca junija, to je med gnezditveno sezono malega martinca.
(5) Posegi v struge vodotokov ne smejo ogrožati ribjih vrst in drugih vodnih organizmov in morajo zagotoviti nemoteno migracijo rib, povezanost ribjih habitatov in obstoječega vodnega režima. Jez mora stalno omogočati nemoteno migracijo vseh ribjih vrst.
(6) Po potrebi se izvaja intervencijski odlov rib. Pred pričetkom vsakega novega gradbenega posega v strugo vodotoka ali ob njo je treba najmanj 14 dni pred začetkom gradnje obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o začetku gradnje, da izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem delu posega in delu, kjer lahko pride do vpliva posega.
(7) Posegi v obrežno vegetacijo so omejeni na kar najmanjši obseg. Poseka se ne izvaja sočasno na celotnem odseku, temveč postopno. Posek vegetacije se ne izvaja v času intenzivnega gnezdenja ptic od začetka aprila do konca junija. Za zasaditev se uporabijo avtohtone, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste.
(8) Izvedba opornih zidov, kamnitih zložb in ureditev brežin vodotokov se izvaja sonaravno, z uporabo lokalno avtohtonega materiala in se čimbolj prilagodi obstoječim morfološkim značilnostim terena, mora se navezovati na že obstoječe zložbe (ob cesti in v Savinji). Za povišanje in sanacijo nasipov ter za druge ureditve terena ni dovoljena uporaba odpadnega gradbenega materiala. Zaradi omogočanja oblikovanja skrivališč za ribe in druge vodne organizme se utrjene dele brežin zgradi v izrazito neporavnani obliki. Med skalami se puščajo zemeljski žepi, kamor se lahko zasadi avtohtona drevnina. Na mestih, kjer so podporni zidovi in obrežna zavarovanja pod vodo, je treba med skalami zagotoviti čim globlje razpoke.
(9) Jezovi in jezbice se izvedejo v kamnu in lesu. Za utrjevanje brežin se uporabljajo kamnite zložbe, kamen v betonu pa le izjemoma. Na odseku od mostu do jezu se v strugi namestijo večji kamni, ki ob povprečnem vodostaju segajo nad površino vode.
(10) Pod novim mostom obvoznice preko Savinje se kot nadomestno mesto za gnezdenje povodnemu kosu namestijo tri betonske police velikosti 0,40 x 0,30 m in svetlo višino 0,40 m nad polico. Police so nameščene popolnoma pod mostom, nad koto stoletne vode.
17. člen
(varovanje kmetijskih zemljišč)
(1) Za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabljajo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
(2) Med gradnjo je treba upoštevati naslednje:
– pri odrivih zemlje se vsa primerna zemlja, ki se lahko uspešno rekultivira, deponira ločeno in se ne meša s spodnjimi horizonti ali z drugimi neprimernimi tlemi, primernost tal določi za to usposobljeni strokovnjak pedolog,
– preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih,
– dovozne ceste preko kmetijskih površin se po končani gradnji ustrezno rekultivira (pravilno rekonstruira prvoten ali podobno ustrezen talni profil),
– zgradijo se nadomestne dovozne poti do kmetijskih zemljišč, ki bodo prekinjene zaradi načrtovanih ureditev,
– dostop do kmetijskih zemljišč se zagotovi v času gradnje in po izvedenih delih.
(3) Začasne lokacije deponij se izberejo tako, da se po nepotrebnem ne uničijo dodatne površine rodovitne zemlje.
18. člen
(varovanje gozdov)
(1) Posek drevja se izvaja izven vegetacijske sezone in pod pogoji pristojne službe za gozdove. Pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo predpisi s področja urejanja, upravljanja in varovanja gozdov. Drevje za posek se določi z ogledom pristojne službe za gozdove.
(2) Posegi v gozdove se na pobočjih izvajajo tako, da se prepreči možnost nastanka erozijskih žarišč in zagotovi kar najmanjša vidnost posegov.
(3) Kar najbolj se ohranjajo gozdni robovi, skupine drevja, posamezna drevesa in obvodno gozdno rastje ter protivetrni pasovi in obmejki.
(4) Novi gozdni robovi se sanirajo in oblikujejo ter zasadijo z avtohtono vegetacijo.
(5) Gozdna drevesa se ne zasipajo z viški odkopane zemlje. Viškov odkopane zemlje se ne odlaga po gozdnih tleh.
(6) Prekinjene gozdne dovozne poti se ponovno vzpostavijo ali prestavijo.
19. člen
(rešitve in pogoji upravljanja in urejanja voda)
(1) Zaradi gradnje obvoznice ter vodnih in drugih ureditev se vodni režim, zlasti režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati.
(2) Poseg v vode je prostorsko in časovno omejen in mora potekati s kar najmanjšim vnosom snovi v vodo. Pri urejanju brežin se humusna plast previdno odstrani tako, da se ne sipa v vodo ali da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov in hudourniških grap ni dovoljeno postavljati naprav in objektov, ki ogrožajo stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjšujejo varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirajo normalen pretok vode in plavja ter onemogočajo obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(4) Useki in nasipi cest in vse z gradnjo prizadete površine se utrdijo in zaščitijo pred erozijo.
(5) V času gradnje in po njej je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil vodotoka ali na poplavna območja. Morebitne začasne deponije materiala ne smejo ovirati odtoka zalednih voda.
(6) V času gradnje se uvedejo varstveni ukrepi, nadzor in organizacija na gradbišču tako, da je nemoten pretok ob nastanku visokih voda in preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih nevarnih snovi. Skladišča in pretakališča tekočih goriv in snovi so izven vodovarstvenih območij.
(7) Pri gradnji ni dovoljeno uporabljati materialov, ki vsebujejo nevarne spojine, urejeno mora biti odvajanje odpadnih in izcednih vod.
(8) Transportni in gradbeni stroji, ki se uporabljajo pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani.
(9) Upravljavec ceste zagotavlja nemoten pretok v strugi Mlinščice s čiščenjem dveh prepustov dolžine 16 m in 14 m. Čas čiščenja se uskladi s koncesionarji na Mlinščici.
20. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Vse ureditve v državnem prostorskem načrtu se načrtujejo tako, da je zagotovljen umik ljudi in živali v primeru drugih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(2) Za zaščito pred poplavami in pred erozijo je niveleta obvoznice nad koto visoke vode z upoštevanjem varnostne višine.
(3) Za dodatno zagotovitev poplavne varnosti naselij in drugih površin se izvedejo ureditve vodotokov na obravnavanem območju, kakor je določeno v tej uredbi.
(4) Pešpoti ob vodi se označijo z opozorilnimi napisi o možnosti nastanka visokih voda.
VIII. POGOJI VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
21. člen
(varstvo zraka)
(1) Med gradnjo se na celotnem območju državnega prostorskega načrta, na prometnih poteh, gradbiščih in deponijah ter s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo naslednji ukrepi za varstvo zraka:
– upoštevanje emisijskih norm v skladu z zahtevami predpisov, ki urejajo emisije pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče (asfaltiranje, protiprašna zaščita, omejitve hitrosti),
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij s transportnimi sredstvi,
– preprečevanje prašenja z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in gradbišč,
– sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
– redno servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij.
(2) V času obratovanja se v skladu s predpisi izvajajo ukrepi preprečevanja in zmanjševanja emisije snovi v zrak.
22. člen
(varstvo tal)
(1) Pri posegih v tla je treba čim manj posegati v talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo tehnično brezhibna prevozna sredstva in gradbeni stroji in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.
(3) Pri gradnji se humus odstrani in pravilno deponira. Viški zemljine se uporabijo pri oblikovanju in humuziranju brežin nasipov.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev,
– upoštevanje časovne omejitve gradnje v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori na dnevni čas (med 6.00 in 18.00 uro) in na delavnike,
– določitev transportnih poti na gradbišče tako, da kar največ potekajo izven območij stanovanjske pozidave,
– izvedba dodatnih zaščitnih ukrepov na podlagi rezultatov spremljanja iz 29. člena te uredbe v primeru preseganja mejnih vrednosti.
(2) Po končani gradnji morajo biti ukrepi varstva pred hrupom za poselitvena območja in stavbe z varovanimi prostori izvedeni v skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom na podlagi napovedi prometa za 20-letno plansko obdobje.
(3) Glavni ukrep za zmanjšanje emisije hrupa na obvoznici je uporaba asfalta z absorbcijskim delovanjem.
24. člen
(varstvo kakovosti voda)
(1) V vode se ne izliva, odmetava ali odlaga odpadkov ter snovi in predmetov, ki lahko zaradi svoje oblike ali lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopani ali odpadni material ter odlagati odpadke. V površinskih vodah ter na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano pranje vozil in drugih strojev ali naprav.
(2) Pri gradnji se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin, in tehnično brezhibna gradbena mehanizacija. Za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi se ob prometnih površinah, ki mejijo na vodotoke, postavijo odbojne ograje, ki preprečujejo razlitje nevarnih snovi izven območja prometnih površin in izven območja kontrolirane odvodne površine.
(3) V času gradnje in obratovanja se v vodotokih zagotovi ekološko sprejemljiv pretok in izvajajo ukrepi, da ob poseganju v brežine ali struge vodotokov v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.
25. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Javna in druga razsvetljava se postavi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Osvetlijo se samo deli ceste in poti, kjer je to nujno potrebno, izven strnjenega naselja se cestišča ne osvetljuje.
(2) Gradbišča se ne osvetljuje. Če je to nujno potrebno, se za osvetljevanje območja uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Za varovanje gradbišča je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila, ki je opremljeno s senzorjem.
26. člen
(pogoji zbiranja in odvoza ter deponiranje odpadkov)
(1) V naravno okolje ni dovoljeno odlagati odpadkov in gradbenega materiala.
(2) Izkopani material iz predora se uporabi za nasipe obvoznice.
(3) Del viškov nenosilnega materiala se začasno odloži znotraj območja državnega prostorskega načrta, vendar izven pretočnih profilov vodotoka in poplavnega območja na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.
27. člen
(pogoji za varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in predvidenimi dovozi za interventna vozila in po potrebi z zamenjavo, prestavitvijo ali zaščito vodovodov tako, da je zagotovljena preskrba s požarno vodo.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja izvajalec med gradnjo upošteva predpise o varstvu pred požarom in druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo uporabo, ter upošteva prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV
28. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Ureditve iz državnega prostorskega načrta se lahko izvedejo v naslednjih etapah:
– vodne ureditve na Savinji in na sotočju z Lučnico tako, da se začne Savinja urejati na dolvodnem delu,
– vodne ureditve gorvodnega dela Lučnice,
– posamezni deli trase obvoznice z ureditvijo obcestnega prostora,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnih ureditev, ki so potrebne za izvedbo načrtovanih posegov,
– drugi ukrepi in ureditve, potrebni za izvedbo načrtovanih posegov,
– dograditev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati spremljanja.
(2) Zaradi zagotavljanja poplavne varnosti se na delu prečkanja obvoznice preko Savinje vodne ureditve izvedejo pred gradnjo obvoznice.
(3) Ureditve se izvajajo posamezno ali skupaj; predstavljati morajo zaključene funkcionalne celote.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
29. člen
(spremljanje stanja okolja)
Investitor v skladu z okoljskim poročilom in poročilom o vplivih na okolje zagotovi celostni načrt spremljanja vplivov na okolje v času gradnje in po njej. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi rednimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti sestavin okolja.
30. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Območje gradbišča se omeji na širino trase obvoznice in območja vodnih ureditev. Za potrebe gradbišča se uporabljajo trasa obvoznice in obstoječe komunikacije, nove dovozne poti se ne gradijo, če to ni nujno potrebno.
(2) Obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo:
– v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi v času gradnje in morebitnimi začasnimi lokacijami deponij, ki jih ni mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase transportnih poti in lokacija gradbišča se izberejo tako, da čim manj vplivajo na bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve,
– pred začetkom gradnje izdelati elaborat s posnetkom stanja o kakovosti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah, po katerih poteka gradbiščni promet ali po katerih se izvajajo preusmeritve prometa v času gradnje,
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve posegov ne poslabša,
– zagotoviti in urediti dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tej uredbi niso določeni, so pa utemeljeno zahtevani v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja,
– za izvedbo morebitnih dodatnih začasnih dostopnih poti do gradbišča med gradnjo pridobiti soglasje lastnikov zemljišč, upoštevati značilnosti zemljišč in po uporabi sanirati morebitne poškodbe,
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja investitor z upravljavci in občino uskladi popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, na katere bodo vplivali gradbeni posegi,
– vse lokalne ceste in javne poti, namenjene obvozom in transportom med gradnjo, pred začetkom gradnje urediti in protiprašno urediti,
– pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, na katere bo vplivala gradnja,
– pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture, na katero bo vplivala gradnja,
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav,
– infrastrukturne vode v primeru poškodb pri gradnji takoj obnoviti,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– sprotno rekultiviranje območja posegov,
– sanirati ali povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe škodljivih snovi. Ob nesreči je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke,
– organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze niso v neposredni bližini naselij, na območjih naravne in kulturne dediščine ali na drugih varovanih območjih,
– k elaboratu organizacije gradbišča pridobiti soglasje lokalne skupnosti in potrebna druga soglasja pristojnih služb,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov,
– začasno pridobljena zemljišča po končanih posegih in spremljajočih ureditvah povrniti v prvotno rabo,
– izvajati spremljanje v skladu s prejšnjim členom,
– v času gradnje najmanj enkrat na mesec obveščati okoliško prebivalstvo o poteku gradnje,
– dostopne poti ne smejo prečkati objektov in potekati po območjih kulturne dediščine,
– gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.
31. člen
(razmejitve in primopredaja)
(1) Investitor pripravi ustrezne razmejitve in preda potrebno dokumentacijo upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh odsekov ceste, vodnih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, katerih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest in vodotokov, ne bo sam prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji morajo upravljavci tisto infrastrukturo, ki ni cesta ali vodna ureditev (deviacije lokalnih cest, poti, komunalnih vodov), prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA
32. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri izvajanju državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer najdejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega, hidrotehničnega, komunalnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov s traso obvoznice in vodnimi ureditvami, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov s traso obvoznice in vodnimi ureditvami mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja ali upravljavca ceste in voda. Izvedejo se lahko tudi nova križanja objektov gospodarske javne infrastrukture, če niso v nasprotju s to uredbo in z njimi soglaša investitor ali upravljavec javne gospodarske infrastrukture.
XII. NADZOR
33. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XIII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
34. člen
(izvajanje dejavnosti do izvedbe prostorskih ureditev)
Do izvedbe posameznih etap iz 28. člena te uredbe je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno izvajanje:
– kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih,
– rednih vzdrževalnih del objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
35. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da je spremenjen in dopolnjen Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989, in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje občine Luče (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 1/02).
36. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-38/2010
Ljubljana, dne 14. oktobra 2010
EVA 2010-2511-0091
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister