Kazensko procesno pravo – predpisi EU

Predpisi Evropske unije so – v mejah pravil o njihovi veljavnosti, uporabljivosti in učinkovanju – formalni pravni viri kazenskega procesnega prava. To ne velja zgolj za področje sodelovanja med državami članicami EU v čezmejnih primerih (v katerih se je razvoj kazenskega procesnega prava EU pravzaprav začel). Danes s predpisi EU urejamo popolnoma notranjepravna kazenskoprocesna razmerja. Včasih je domet prava EU težko prepoznati: večino predpisov EU mora slovenski zakonodajalec ustrezno vključiti v slovenski pravni red. Vendar pa to ne zmanjšuje pomena predpisov EU pri razlagi slovenskih kazenskoprocesnih predpisov, ki mora biti zvesta pravu EU. Navsezadnje šele ob razlagi slovenskih predpisov skozi prizmo predpisov EU prepoznavamo, ali je bil prenos pravil EU v slovenski pravni red popoln in uspešen. Z drugimi besedami, kolikor je slovenski kazenski postopek predmet urejanja s predpisi EU, morajo ti (p)ostati zvest spremljevalec udeležencev (pred)kazenskih postopkov.

V zbirki podajamo uvodna pojasnila v direktive, sprejete na podlagi drugega odstavka 82. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Te direktive vsebujejo minimalna pravila, ki naj olajšajo vzajemno priznavanje sodnih odločb med državami članicami EU ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah s čezmejnimi prvinami, njihovo jedro pa so pravice posameznikov v kazenskem postopku, naj bodo to domnevni storilci ali pa žrtve kaznivih dejanj. To so:

• Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih,
• Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku,
• Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti,
• Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje,
• Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku,
• Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ,
• Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku,
• Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji in
• Direktiva (EU) 2024/1260 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o povrnitvi in odvzemu premoženja.

  

O avtorju

Dr. Primož Gorkič je vrhovni sodnik na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in izredni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je med drugim sonosilec pri predmetu Kazensko procesno pravo. Raziskovalno se je ukvarjal zlasti z dokaznim pravom kazenskega postopka in varstvom zasebnosti. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih besedil s področja kaznovalnega prava.