Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2023 z dne 24. 3. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2023 z dne 24. 3. 2023

Kazalo

966. Odlok o proračunu Občine Idrija za leto 2023, stran 3115.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in 44/22 – ZVO-2), 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13, 13/19, 202/20) je Občinski svet Občine Idrija na 4. seji dne 23. 3. 2023 sprejel
O D L O K 
o proračunu Občine Idrija za leto 2023 
1. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se določa višina proračuna Občine Idrija za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: proračun), postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 
2. člen 
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna za leto 2023 se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih (EUR):
KONTO
OPIS
Proračun leta 2023
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
17.815.250
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
14.081.364
70
DAVČNI PRIHODKI
11.971.291
700
Davki na dohodek in dobiček
9.915.042
703
Davki na premoženje
1.750.249
704
Domači davki na blago in storitve
306.000
71
NEDAVČNI PRIHODKI
2.110.073
710
Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
1.606.303
711
Takse in pristojbine
12.000
712
Globe in druge denarne kazni
36.300
713
Prihodki od prodaje blaga in storitev
115.310
714
Drugi nedavčni prihodki
340.160
72
KAPITALSKI PRIHODKI
1.177.651
720
Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
0
722
Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev
1.177.651
73
PREJETE DONACIJE
2.000
730
Prejete donacije iz domačih virov
2.000
74
TRANSFERNI PRIHODKI
2.554.235
740
Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
2.364.970
741
Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU
189.265
78
PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE
0
787
Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij
0
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)
18.950.079
40
TEKOČI ODHODKI
6.417.644
400
Plače in drugi izdatki zaposlenim
1.202.971
401
Prispevki delodajalcev za socialno varnost
176.878
402
Izdatki za blago in storitve
4.663.985
403
Plačila domačih obresti
144.510
409
Rezerve
229.300
41
TEKOČI TRANSFERI
6.141.512
410
Subvencije
53.200
411
Transferi posameznikom in gospodinjstvom
3.765.761
412
Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
629.832
413
Drugi tekoči domači transferi
1.692.719
42
INVESTICIJSKI ODHODKI
5.979.423
420
Nakup in gradnja osnovnih sredstev
5.979.423
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI
411.500
431
Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
197.000
432
Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
214.500
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)
–1.134.829
B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
0
75
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
0
750
Prejeta vračila danih posojil
0
751
Prodaja kapitalskih deležev
0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV
0
C RAČUN FINANCIRANJA
VII. ZADOLŽEVANJE (500+501)
1.165.000
50
ZADOLŽEVANJE
1.165.000
500
Domače zadolževanje
1.165.000
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551)
505.725
55
ODPLAČILA DOLGA
505.725
550
Odplačila domačega dolga
505.725
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
–475.554
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
659.275
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
1.134.829
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA
475.554
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Idrija.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 
3. člen 
(izvrševanje proračuna) 
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
4. člen 
(namenski prihodki proračuna) 
Vsi prihodki, ki jih uporabniki sredstev proračuna ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
Za prihodke v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo namenski prihodki proračuna, ki so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:
– sredstva proračunskega stanovanjskega sklada.
Prihodki od uporabnin in najemnin, ki jih ustvarijo javni zavodi, so prihodek občinskega proračuna. Javni zavodi zato sklepajo pogodbe in izstavljajo račune v svojem imenu in na račun občine. Ne glede na navedeno javnim zavodom teh sredstev ni potrebno nakazati v občinski proračun, pač pa morajo občinski upravi redno trimesečno poročati o realizaciji teh prihodkov ter o porabi teh sredstev. Sredstva od najemnin in uporabnin se z vidika javnega zavoda obravnavajo kot namenska sredstva, prejeta iz občinskega proračuna za vzdrževanje in nakup stvarnega premoženja.
5. člen 
(namenska poraba sredstev) 
Uporabniki sredstev proračuna so dolžni uporabljati dodeljena sredstva le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna.
Župan mora v primeru, da je ugotovljena neracionalna poraba dodeljenih sredstev pri posameznem proračunskem porabniku, začasno (s soglasjem občinskega sveta pa dokončno) ustaviti financiranje posamezne proračunske postavke.
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegle s proračunom določena sredstva za posamezne namene.
Sredstva, namenjena delovanju krajevnih skupnosti, so namenska sredstva. V primeru rebalansa proračuna ali sprejemanja sklepa občinskega sveta oziroma župana o prerazporejanju sredstev se v sredstva na proračunskih postavkah krajevnih skupnosti lahko posega le, v kolikor je pridobljeno soglasje krajevne skupnosti.
6. člen 
(prerazporejanje pravic porabe) 
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna sredstva na posamezni proračunski postavki, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, lahko župan samostojno prerazporeja pravice porabe, in sicer neomejeno znotraj posameznega podprograma, med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 25 % obsega podprograma v sprejetem proračunu, med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 % obsega glavnega programa v sprejetem proračunu in med področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 8 % obsega področja porabe v sprejetem proračunu. Župan lahko samostojno in neomejeno prerazporeja pravice porabe znotraj proračunske postavke med posameznimi podkonti.
Župan poroča občinskemu svetu s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v drugem polletju proračunskega leta in z zaključnim računom v naslednjem proračunskem letu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji.
Na predlog župana lahko občinski svet neomejeno odloča o prerazporeditvah pravic porabe v okviru posebnega dela proračuna. Občinski svet lahko na predlog župana odloča o odpiranju novih proračunskih postavk v okviru veljavnega posebnega dela proračuna ter o odpiranju novih projektov v načrtu razvojnih programov.
7. člen 
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov v prihodnjih letih) 
Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Investicijski program potrdi župan.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, razen izjemoma ob predhodnem soglasju župana. Omejitev ne velja za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
8. člen 
(spreminjanje načrta razvojnih programov) 
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % in ki niso predmet sofinanciranj, mora predhodno potrditi občinski svet, z izjemo prerazporeditev, skladnih s 6. členom tega odloka. O vseh spremembah, prerazporeditvah porabe ali ukinitvah proračunskih postavk, ki so v pristojnosti župana, župan odloči s sklepom, ki je obrazložen in voden v posebni zbirki sklepov, ki se javno objavi na spletni strani občine.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta, z izjemo prerazporeditev, skladnih s 6. členom tega odloka ter projektov, ki so predmet sofinanciranj. Projekti, ki so predmet sofinanciranj, se v načrt razvojnih programov uvrstijo na podlagi odločitve župana.
9. člen 
(proračunski skladi) 
Proračunski skladi so:
1. proračunska rezerva, oblikovana po Zakonu o javnih financah,
2. proračunski stanovanjski sklad, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada Občine Idrija (Uradni list RS, št. 82/01, 81/13, 70/16),
3. proračunski rezervni sklad, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega rezervnega sklada Občine Idrija (Uradni list RS, št. 34/15).
Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 129.000 EUR. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
O porabi sredstev proračunske rezerve do višine 10.000 EUR za posamezni namen odloča župan.
O porabi sredstev proračunskega rezervnega sklada in porabi sredstev proračunskega stanovanjskega sklada odloča župan ali od njega pooblaščena oseba.
10. člen 
(splošna proračunska rezervacija) 
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo:
– za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine in
– za naloge, za katere se med letom izkaže, da v proračunu zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.
O porabi sredstev splošne proračunske rezervacije proračuna za posamezen namen odloča župan.
11. člen 
(Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem) 
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Idrija v skupni vrednosti do 30.000 € brez davka sprejme župan.
O sklenjenih in izvršenih pravnih poslih polletno poroča občinskemu svetu.
4. ODPIS DOLGOV 
12. člen 
(odpis dolgov) 
Župan lahko posameznemu dolžniku odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga do višine 5.000 €, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati, vendar največ do skupne višine 30.000 €.
Kot dolgovi po tem členu se skladno s četrtim odstavkom 77. člena Zakona o javnih financah ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 
13. člen 
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev) 
Občina Idrija se bo v letu 2023 dolgoročno zadolžila za 1.165.000 € za investicije, predvidene v občinskem proračunu.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko Občina Idrija likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Občina Idrija lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov, katerih ustanoviteljica je, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Skupni obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov v letu 2023 ne sme preseči 100.000 €.
Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva v imenu občine sklepa župan.
14. člen 
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov proračuna ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 
Posredni proračunski uporabniki proračuna, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine in če imajo zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine. Posredni proračunski uporabniki proračuna ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2023 zadolžijo do skupne višine 900.000 € in izdajajo poroštva do skupne višine 50.000 €. Soglasje izda občinski svet. Kot zadolževanje po tem členu se ne šteje likvidnostno zadolževanje do 1 leta do višine 120.000 € za druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv ter likvidnostno zadolževanje do 1 leta do višine 100.000 € za posredne proračunske uporabnike, za katero soglasje občinskega sveta ni potrebno.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
15. člen 
(začasno financiranje v letu 2024) 
V obdobju začasnega financiranja Občine Idrija v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
16. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-0019/2022
Idrija, dne 23. marca 2023
Župan 
Občine Idrija 
Tomaž Vencelj 

AAA Zlata odličnost