Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2023 z dne 10. 5. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2023 z dne 10. 5. 2023

Kazalo

1620. Statut Mestne občine Murska Sobota, stran 4648.

  
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 5. redni seji dne 25. aprila 2023 sprejel
S T A T U T 
Mestne občine Murska Sobota 
1. člen 
(vsebina statuta) 
Ta statut ureja:
1
Status mestne občine, ustanovitev ožjih delov mestne občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v mestni občini;
2
Naloge mestne občine in njenih ožjih delov;
3
Organizacijo mestne občine:
3.2
Mestni svet,
3.3
Župana,
3.4
Nadzorni odbor mestne občine,
3.5
Druge organe mestne občine;
4
Ožje dele mestne občine;
5
Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v mestni občini:
5.1
Zbor občanov,
5.2
Referendum o splošnem aktu mestne občine,
5.3
Svetovalni referendum,
5.5
Ljudsko iniciativo;
6
Občinske javne službe;
7
Sodelovanje mestne občine z drugimi občinami;
8
Premoženje in financiranje mestne občine;
9
Splošne in posamične akte mestne občine in druge določbe, pomembne za delovanje mestne občine.
V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralno za ženski in moški spol.
1. STATUS MESTNE OBČINE, USTANOVITEV OŽJIH DELOV MESTNE OBČINE IN NJIHOV STATUS TER URESNIČEVANJE LOKALNE SAMOUPRAVE V MESTNI OBČINI 
2. člen 
(območje, ime in sedež mestne občine) 
(1) Mestna občina Murska Sobota (v nadaljevanju: mestna občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Murska Sobota, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Satahovci in Veščica.
(2) Sedež mestne občine je v Murski Soboti, Kardoševa 2.
(3) Mestna občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Mestno občino predstavlja in zastopa župan.
(5) Območje, ime in sedež mestne občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6) Območja in imena naselij v mestni občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(7) V mestni občini živi avtohtono naseljena romska skupnost. Položaj in pravice pripadnikov romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom.
3. člen 
(naloge mestne občine) 
(1) Mestna občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi mestne občine.
(2) Če zakon tako določa, lahko mestna občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država mestni občini zagotoviti potrebna sredstva.
4. člen 
(uradno glasilo mestne občine) 
(1) Statut, odloki in drugi predpisi mestne občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi mestni svet.
5. člen 
(uresničevanje lokalne samouprave) 
(1) Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in mestnega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov mestne občine, proračunov in drugih splošnih aktov mestne občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot 30 dni.
(3) Na podlagi odločitve organov mestne občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v mestni občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
6. člen 
(grb, zastava in praznik mestne občine) 
(1) Mestna občina ima svoj grb, zastavo in praznik.
(2) Mestna občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Mestna občina Murska Sobota, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa mestne občine – Mestni svet; Župan; Nadzorni odbor; Mestna uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb mestne občine.
(3) Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave mestne občine podrobneje določa odlok. Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom.
(4) Praznik mestne občine je 16. julij.
(5) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje mestna občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
7. člen 
(ožji deli mestne občine) 
(1) Na območju mestne občine so kot ožji deli mestne občine ustanovljene mestne četrti in krajevne skupnosti, in sicer:
1. Mestna četrt Center Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic:
– Mladinska ulica – neparne številke od 1 do 3 in parne številke od 2 do 18, Sodna ulica, Gregorčičeva ulica, Arhitekta Novaka ulica, Slovenska ulica, Cvetkova ulica, Partizanska ulica, Ulica ob Progi, Naselje Jožeta Kerenčiča, Zelena ulica, Staneta Rozmana ulica, Trg kulture, Trg Zmage, Trubarjev drevored, Kardoševa ulica, Štefana Kovača ulica – parne številke od 2 do 30 in neparne od 1 do 21, Grajska ulica – neparne številke od 1 do 13, Lendavska ulica – parne številke od 2 do 42, Cankarjeva ulica – parne številke od 2 do 54, Stara ulica, Mojsterska ulica, Vrtna ulica, Kocljeva ulica, Zvezna ulica, Slomškova ulica, Ulica Nikole Tesla in Ozka ulica.
2. Mestna četrt Ledava Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic:
– Plese, Poljska ulica, Industrijska ulica, Panonska ulica – neparne številke od 1–3, Klavniška ulica, Noršinska ulica, Obrtna ulica, Markišavska ulica, Ledavsko naselje, Grajska ulica – parne številke od 2 do 26, Kopališka ulica – parne številke od 2 dalje, Lendavska ulica – neparne številke od 1 dalje in parne številke od 44 do 64.
3. Mestna četrt Park Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic:
– Cankarjeva ulica – parne številke od 56 do 86, Tišinska ulica – vse parne številke, Kopališka ulica – neparne številke od 1 do 43, Štefana Kovača ulica – parne številke od 32 dalje in neparne številke od 23 dalje, Naselje Ljudske pravice, Miklošičeva ulica, Bevkova ulica, Ulica Ob Kanalu, Prešernova ulica, Mikloš Kuzmiča ulica, Štefan Kuzmiča ulica, Kopitarjeva ulica, Prežihova ulica, Aškerčeva ulica, Šolsko naselje, Šercerjevo naselje, Grofovsko, Temlinova ulica, Vrazova ulica, Severjeva ulica, Borovnjakova ulica, Ciril Metodova ulica, Razlagova ulica in Vrbišče.
4. Mestna četrt Partizan Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic:
– Cankarjeva ulica neparne številke od 1 do 73a, Tomšičeva neparne številke od 1 do 29, Juša Kramarja ulica parne številke od 6 do 28 in neparne od 1 do 29, Panonska ulica – vse parne številke, Mala Nova ulica, Finžgarjevo naselje, Čopova ulica, Vegova ulica, Bakovska ulica, Ivana Regenta ulica, Trstenjakova ulica neparne od 11 do 75 in parne od 2 do 66, Sončna ulica, Mladinska ulica – neparne številke od 5 do 47 in parne številke od 20 do 62, Rožno naselje, Ivanocijevo naselje, Daneta Šumenjaka ulica, Oton Župančiča ulica, Žitna ulica, Južna ulica, Štefana Kuharja ulica, Talanyijeva ulica, Mirna ulica, Dijaška ulica, Polje, Vrtnarska ulica, Zofke Kvedrove ulica, Slave Klavore ulica, Vinka Megle ulica in Müzge.
5. Mestna četrt Turopolje Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic:
– Juša Kramarja ulica parne številke od 2 do 4, Tomšičeva ulica parne številke od 2 do 60, Trstenjakova ulica, neparne številke od 1 do 9 in 2/a, Cankarjeva ulica – neparne številke od 75 do 117, Tišinska ulica neparne št. od 1 do 31, Cvetna ulica, Generala Maistra ulica, Kajuhova ulica, Prvomajska ulica, Prekmurske čete ulica, Kroška ulica, Zorana Velnarja ulica, Matije Gubca ulica, Jakobovo naselje, Kološeva ulica, ulica Jožefa Benka, ulica Miška Baranje in ulica Jožefa Grleca.
6. Krajevna skupnost Bakovci, ki obsega naselje Bakovci.
7. Krajevna skupnost Černelavci, ki obsega naselje Černelavci.
8. Krajevna skupnost Kupšinci, ki obsega naselje Kupšinci.
9. Krajevna skupnost Polana, ki obsega naselje Polana.
10. Krajevna skupnost Pušča, ki obsega naselje Pušča.
11. Krajevna skupnost Veščica, ki obsega naselje Veščica.
12. Krajevna skupnost Krog, ki obsega naselje Krog.
13. Krajevna skupnost Markišavci, ki obsega naselje Markišavci.
14. Krajevna skupnost Nemčavci, ki obsega naselje Nemčavci.
15. Krajevna skupnost Rakičan, ki obsega naselje Rakičan.
16. Krajevna skupnost Satahovci, ki obsega naselje Satahovci.
(2) S tem statutom so določene naloge mestne občine, ki jih na svojem območju in pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo mestne četrti in krajevne skupnosti.
(3) Mestne četrti in krajevne skupnosti se lahko ukinejo ali se lahko spremeni njihovo območje s spremembo statuta mestne občine. Pobudo za ustanovitev mestnih četrti in krajevnih skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali deset odstotkov prebivalcev dela mestne občine. Statut se spremeni po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev mestne četrti in krajevne skupnosti o imenu in območju nove mestne četrti in krajevne skupnosti. Sprememba ali ukinitev mestne četrti in krajevne skupnosti začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov mestni svet.
(4) Ta statut določa pravni status mestnih četrti in krajevnih skupnosti, organizacijo, pristojnosti in delovanje njihovih organov, njihovo sodelovanje z občani in občinskimi organi, financiranje ter stvarno premoženje posamezne mestne četrti in krajevne skupnosti.
8. člen 
(status mestnih četrti in krajevnih skupnosti) 
(1) Mestna četrt in krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Mestna četrt in krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2) Mestna četrt in krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene mestna četrt in krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis mestne občine, ki je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene mestna četrt in krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(3) Mestna četrt in krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Mestna občina odgovarja za obveznosti mestne četrti in krajevne skupnosti subsidiarno.
(4) Mestno četrt in krajevno skupnost zastopa predsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti.
9. člen 
(naloge, prenesene v izvajanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti) 
Mestne četrti in krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti mestne občine, ki se nanašajo na prebivalce mestne četrti in krajevne skupnosti, in so z odlokom prenesene v izvajanje njihovim svetom.
2. NALOGE MESTNE OBČINE IN NJENIH OŽJIH DELOV 
10. člen 
(naloge mestne občine) 
Mestna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte mestne občine,
– sprejema proračun in zaključni račun mestne občine,
– organizira mestno upravo,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj mestne občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne zavode, zdravstveni zavod ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj mestne občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti mestne občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v mestni občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste in druge javne prometne površine,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v mestni občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z Gasilsko zvezo mestne občine in štabom za civilno zaščito ter spremlja njuno delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v mestni občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi mestne občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
11. člen 
(naloge mestnih četrti in krajevnih skupnosti) 
(1) Mestne četrti in krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti mestne občine, ki se nanašajo na prebivalce mestne četrti in krajevne skupnosti. Mestne četrti in krajevne skupnosti praviloma samostojno:
– skrbijo za urejenost pokopališč, če ni z odlokom določeno drugače,
– skrbijo za vzdrževanje javnih cest na svojem območju, če ni z odlokom določeno drugače,
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem mestne občine, ki jim je dano v uporabo,
– izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb mestne občine,
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem področju,
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator mestna občina.
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo z odlokom.
3. ORGANIZACIJA MESTNE OBČINE 
3.1 Skupne določbe
12. člen 
(organi mestne občine) 
(1) Organi mestne občine so:
– mestni svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
(2) Mestna občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti mestne občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Mestna občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve oziroma imenovanja organov mestne občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom mestnega sveta.
(5) Člani mestnega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.
13. člen 
(javnost dela) 
(1) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov mestne občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom mestne občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik mestnega sveta in poslovnik nadzornega odbora.
(2) Javnost dela občinskih organov mestne občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani mestne občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov mestne občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov mestne občine, z objavljanjem sklicev sej mestnega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik.
14. člen 
(neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v mestni občini) 
Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo.
15. člen 
(mestna uprava) 
(1) Mestna občina ima mestno upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti mestne občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Mestno upravo na predlog župana ustanovi mestni svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
(3) Posamezne naloge mestne uprave lahko opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil mestni svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.
(4) Mestna uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe.
(5) Mestno upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
3.2 Mestni svet
16. člen 
(mestni svet) 
(1) Mestni svet Mestne občine Murska Sobota šteje 26 članov, od katerih je en član predstavnik romske skupnosti.
(2) Volitve članov mestnega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve.
17. člen 
(konstituiranje mestnega sveta) 
(1) Mestni svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov mestnega sveta. Konstituiranje mestnega sveta določata zakon in poslovnik mestnega sveta.
(2) S konstituiranjem novoizvoljenega mestnega sveta preneha mandat prejšnjim članom mestnega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah mestnega sveta.
(3) Če je bil član mestnega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik mestne občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je mestna občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
18. člen 
(nezdružljivost funkcije člana mestnega sveta) 
(1) Nezdružljivost funkcije člana mestnega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
(2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana mestnega sveta.
19. člen 
(pristojnosti mestnega sveta) 
(1) Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti mestne občine, sprejema statut mestnega sveta, poslovnik mestnega sveta, odloke in druge predpise mestne občine.
(2) V okviru svojih pristojnosti mestni svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja mestne občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem in program razpolaganja s kapitalskimi naložbami,
– daje obvezno razlago odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema mestni svet,
– ustanavlja organe mestne uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– odloča o prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana in mestne uprave glede izvajanja odločitev mestnega sveta,
– potrjuje mandate članov mestnega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov mestnega sveta,
– določi, kateri izmed članov mestnega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je le-ta razrešen,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, če s tem statutom ni drugače določeno,
– predpisuje lokalne dajatve v skladu z zakonom,
– sprejema sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
– daje soglasja k zadolževanju javnih podjetij, javnih zavodov in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali plačila za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje mestni svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– v skladu z zakonom ustanavlja gospodarske družbe in druge pravne osebe kot oblike javno-zasebnega partnerstva,
– opravlja imenovanja ulic in naselij ter določa območja naselij,
– razpisuje referendum,
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov mestne občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– potrjuje nujne začasne ukrepe župana,
– sprejema odločitev o uvedbi samoprispevka,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni in ta statut.
20. člen 
(seje mestnega sveta) 
(1) Mestni svet dela in odloča na sejah.
(2) Seje mestnega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.
(3) Župan sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika mestnega sveta po programu dela mestnega sveta ter glede na potrebe odločanja na mestnem svetu.
(4) Podžupan ali drugi član mestnega sveta lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje mestnega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen.
(5) Dnevni red seje mestnega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član mestnega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.
(6) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe mestnega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja mestna uprava.
(7) Sklicevanje, vodenje sej mestnega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo mestnega sveta podrobneje ureja poslovnik mestnega sveta.
21. člen 
(pravice člana mestnega sveta) 
(1) Član mestnega sveta ima pravico udeleževati se sej mestnega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti mestnega sveta.
(2) Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.
(3) Župan mora predloge članov mestnega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku mestnega sveta.
(4) Na vsaki seji mestnega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in mestni upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor mestne uprave odgovorita na eni od naslednjih sej mestnega sveta.
22. člen 
(odločanje mestnega sveta) 
(1) Mestni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2) Mestni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene mestni svet.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja mestnega sveta se določijo s poslovnikom mestnega sveta, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
23. člen 
(izvrševanje odločitev mestnega sveta) 
(1) Za izvrševanje odločitev mestnega sveta je odgovoren župan.
(2) Župan usmerja in nadzoruje delo mestne uprave glede izvrševanja odločitev mestnega sveta.
(3) Mestno upravo vodi direktor mestne uprave.
(4) Mestnemu svetu se na vsaki redni seji poroča o izvrševanju njegovih odločitev.
24. člen 
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) 
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota ima predsednika in osem članov, ki jih izmed svojih članov imenuje mestni svet praviloma na svoji prvi seji.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo mestnega sveta, pristojno za pripravo odločitev mestnega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov mestnega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij mestnega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov mestne občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je mestna občina ustanovila.
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga mestnemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov mestnega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov mestne četrti in krajevne skupnosti in jih izvršuje.
(4) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(5) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom mestnega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije.
25. člen 
(stalna delovna telesa mestnega sveta) 
(1) Stalna delovna telesa mestnega sveta so:
1. Odbor za gospodarske dejavnosti in gospodarske javne službe;
2. Odbor za družbene dejavnosti;
3. Odbor za proračun in finance;
4. Odbor za urbanizem in urejanje prostora;
5. Odbor za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje;
6. Komisija za statutarna in pravna vprašanja;
7. Komisija za nagrade in priznanja in
8. Komisija za romska vprašanja.
(2) Odbori in komisije iz prejšnjega odstavka štejejo sedem članov. Člane odborov in komisij imenuje mestni svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Delovno področje posameznega delovnega telesa mestnega sveta se določi s poslovnikom mestnega sveta.
26. člen 
(pristojnosti komisij in odborov mestnega sveta) 
(1) Komisije in odbori mestnega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom mestnega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu mestne občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.
(3) Komisije in odbori mestnega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
(4) Podrobneje določa način dela komisij in odborov mestnega sveta poslovnik mestnega sveta.
27. člen 
(ustanovitev občasnih delovnih teles) 
Občasna delovna telesa ustanovi mestni svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
3.3 Župan
28. člen 
(pristojnosti župana) 
(1) Župan predstavlja in zastopa mestno občino, predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi seje mestnega sveta, v kolikor za vodenje ni pooblastil podžupana oziroma člana mestnega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2) Poleg tega župan predvsem:
– predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun mestne občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem mestne občine pod določeni vrednostjo in načrt ravnanja s premičnim premoženjem mestne občine,
– potrjuje investicijsko dokumentacijo,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov mestne občine in drugih odločitev mestnega sveta,
– predlaga ustanovitev organov mestne uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo mestne uprave,
– določa sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
– imenuje in razrešuje direktorja mestne uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
– usmerja in nadzoruje delo mestne uprave in organov skupne občinske uprave,
– imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov,
– daje soglasje k poklicnemu opravljanju funkcije podžupana in o tem obvesti mestni svet,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanju zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper posamične akte mestne uprave,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
29. člen 
(objave splošnih aktov) 
(1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov mestne občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom.
(2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna mestne občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku 15 dni po sprejemu.
(3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v osmih dneh po sprejemu pisno obvestiti mestni svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji.
(4) Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti.
30. člen 
(podžupan) 
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima mestna občina najmanj enega in največ tri podžupane, eden od podžupanov lahko funkcijo podžupana opravlja poklicno. Enega podžupana imenuje župan izmed članov mestnega sveta najpozneje v 45 dneh po konstitutivni mestnega sveta, preostala dva pa lahko imenuje kadarkoli v času svojega mandata.
(2) Na prvi seji mestnega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem mestni svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga.
(3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana, podžupan nima pravice glasovati za odločitve mestnega sveta.
31. člen 
(komisije in drugi strokovni organi mestne občine) 
(1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe mestne občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
3.4 Nadzorni odbor mestne občine
32. člen 
(nadzorni odbor mestne občine) 
(1) Nadzorni odbor mestne občine je najvišji organ nadzora javne porabe v mestni občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.
(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
33. člen 
(imenovanje članov nadzornega odbora) 
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
(2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora mestne občine predlaga mestnemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije in politične stranke v mestni občini.
34. člen 
(konstituiranje nadzornega odbora) 
(1) Prvo sejo nadzornega odbora mestne občine najpozneje v 30 dneh po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
35. člen 
(delovanje nadzornega odbora) 
(1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.
(3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Nadzorni odbor za seje praviloma uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.
36. člen 
(program dela nadzornega odbora) 
(1) Nadzorni odbor na začetku vsakega koledarskega leta samostojno določa in sprejme svoj program dela, ki ga lahko med letom spremeni in dopolni. Z letnim programom dela in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti mestni svet in župana. Poleg zadev iz letnega programa dela, lahko nadzorni odbor obravnava zadeve, ki jih s sklepom predlaga mestni svet ali župan.
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v program dela, mora najprej dopolniti program dela.
(3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana.
(4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega programa dela in sprejme poročilo.
(5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor mestni svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje mestnega sveta, ko obravnava njegova poročila.
37. člen 
(predmet nadzora) 
(1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
(2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. V postopku nadzora lahko pooblaščeni član nadzornega odbora pregleda dokumentacijo na lokaciji nadzorovane osebe.
38. člen 
(izločitev člana nadzornega odbora) 
(1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
39. člen 
(osnutek poročila nadzornega odbora) 
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje nadzornemu odboru. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.
(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru.
40. člen 
(odzivno poročilo) 
(1) Nadzorovana oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
41. člen 
(vsebina poročila nadzornega odbora) 
(1) Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Dokončno poročilo nadzornega odbora mestne občine se objavi v katalogu informacij javnega značaja na spletni strani mestne občine.
(2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora mestne občine, ki ga izda pristojni minister.
(3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
42. člen 
(postopanje nadzornega odbora) 
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju mestne občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. O prijavi je dolžan obvestiti tudi mestni svet in župana.
43. člen 
(obravnava poročila nadzornega odbora) 
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2) Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
44. člen 
(javnost dela nadzornega odbora) 
(1) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.
(2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
45. člen 
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) 
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in mestna uprava.
(2) Mestna uprava nudi pomoč pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet.
46. člen 
(sredstva za delo nadzornega odbora) 
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
47. člen 
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) 
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom mestnega sveta – pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel mestni svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
3.5 Drugi organi občine
48. člen 
(drugi organi občine) 
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma mestni svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
49. člen 
(poveljnik in štab civilne zaščite) 
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnika Civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe Civilne zaščite imenuje župan.
(3) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
4. OŽJI DELI OBČINE 
50. člen 
(sodelovanje pri opravljanju nalog občine) 
(1) Mestne četrti in krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v mestni občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju mestne občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.),
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu mestne občine,
– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ mestne občine s problemi in potrebami prebivalcev mestne četrti in krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem mestne občine, ki je skupnostim dano za opravljanje njihovih nalog
– in drugih zadevah, v skladu z odloki mestne občine.
(2) Naloge in način izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka, ki se prenesejo v izvajanju sveta ožjega dela mestne občine se podrobneje določijo z odlokom.
51. člen 
(svet mestne četrti in krajevne skupnosti) 
(1) Organ mestne četrti in krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti in krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Sveti mestnih četrti in krajevnih skupnosti štejejo naslednje število članov:
– Svet Mestne četrti Center sedem članov,
– Svet Mestne četrti Ledava sedem članov,
– Svet Mestne četrti Park sedem članov,
– Svet Mestne četrti Partizan sedem članov,
– Svet Mestne četrti Turopolje sedem članov,
– Svet Krajevne skupnosti Bakovci sedem članov,
– Svet Krajevne skupnosti Černelavci sedem članov,
– Svet Krajevne skupnosti Krog sedem članov,
– Svet Krajevne skupnosti Kupšinci pet članov,
– Svet Krajevne skupnosti Markišavci pet članov,
– Svet Krajevne skupnosti Nemčavci pet članov,
– Svet Krajevne skupnosti Polana pet članov,
– Svet Krajevne skupnosti Pušča pet članov,
– Svet Krajevne skupnosti Rakičan sedem članov,
– Svet Krajevne skupnosti Satahovci pet članov,
– Svet Krajevne skupnosti Veščica pet članov.
(3) Volitve članov sveta mestne četrti in krajevne skupnosti se na podlagi razpisa župana opravijo hkrati z volitvami članov mestnega sveta.
(4) Funkcija člana sveta mestne četrti in krajevne skupnosti je nepoklicna.
52. člen 
(sklic prve seje sveta mestne četrti in krajevne skupnosti) 
(1) Prvo sejo sveta mestne četrti in krajevne skupnosti skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta mestne četrti in krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši novoizvoljeni član sveta.
(2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
(3) Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje mestnega sveta.
53. člen 
(predsednik in podpredsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti) 
(1) Svet mestne četrti in krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti predstavlja in zastopa skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem statutom in poslovnikom mestnega sveta.
(3) Svet mestne četrti in krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
54. člen 
(seje sveta mestne četrti in krajevne skupnosti) 
(1) Svet mestne četrti in krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta mestne četrti in krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.
(3) Predsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet mestne četrti in krajevne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica članov mestnega sveta ali najmanj tretjina članov sveta mestne četrti in krajevne skupnosti.
(4) Za delovanje sveta mestne četrti in krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik mestnega sveta.
55. člen 
(naloge sveta mestne četrti in krajevne skupnosti) 
(1) Svet mestne četrti in krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge mestne četrti in krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje mestne četrti in krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim premoženjem mestne četrti in krajevne skupnosti.
(2) Mnenja in stališča ter pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na predloge splošnih aktov mestne občine, mora predlagatelj v postopku priprave predloga za obravnavo na mestnem svetu obravnavati in mestnemu svetu o tem pisno poročati.
(3) Svet mestne četrti in krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov mestne četrti in krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(4) Odločitve sveta mestne četrti in krajevne skupnosti izvršuje župan in mestna uprava.
56. člen 
(svet predsednikov svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti) 
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov mestne četrti in krajevne skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
57. člen 
(sredstva za delovanje mestne četrti in krajevne skupnosti) 
(1) Za delovanje in opravljanje nalog mestnih četrti in krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev mestne četrti in krajevne skupnosti lahko mestna občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je mestna občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti mestnih četrti in krajevnih skupnosti, zagotovi mestna občina.
(4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe mestnih četrti in krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja mestna uprava.
58. člen 
(premoženje mestnih četrti in krajevne skupnosti) 
(1) Mestne četrti in krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2) Mestne četrti in krajevne skupnosti morajo s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določbe zakona, ki ureja javne finance, določbe zakona, ki ureja financiranje neposrednih uporabnikov občinskega proračuna in določbe tega statuta.
(3) Če mestna četrt in krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na mestno občino.
59. člen 
(financiranje mestne četrti in krajevne skupnosti) 
(1) Delovanje mestne četrti in krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje mestne četrti in krajevne skupnosti se določijo z odlokom.
(3) Mestne četrti in krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(4) Prihodki in odhodki mestne četrti in krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in mestnemu svetu predlagajo njihovi sveti.
(5) Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana mestni svet.
(6) Mestna občina ne prevzema finančnih obveznosti mestne četrti in krajevne skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(7) Za izvrševanje finančnega načrta mestne četrti in krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti. Mestne četrti in krajevne skupnosti lahko imajo svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu izda župan.
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov mestne četrti in krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem mestne četrti in krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor mestne občine.
60. člen 
(razpustitev sveta mestne četrti in krajevne skupnosti) 
(1) Mestni svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta mestne četrti in krajevne skupnosti ali zbora občanov mestne četrti in krajevne skupnosti razpusti svet mestne četrti in krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet mestne četrti in krajevne skupnosti ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2) Mestni svet lahko s spremembo statuta ukine mestne četrti in krajevne skupnosti, če ugotovi, da svet mestne četrti in krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog mestne četrti in krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
5. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V MESTNI OBČINI 
5.1 Zbor občanov
61. člen 
(zbor občanov) 
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja mestne občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov mestne občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja mestne občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom mestne občine ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
62. člen 
(sklic zbora občanov) 
(1) Zbor občanov skliče župan za vso mestno občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo mestnega sveta ali sveta mestne četrti in krajevne skupnosti.
(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani mestne občine.
63. člen 
(zahteva občanov za sklic zbora) 
(1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom mestne občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini. Zbor občanov za del mestne občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela.
(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
64. člen 
(vodenje zbora občanov) 
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja mestne občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(3) Javni uslužbenec mestne uprave, ki ga določi direktor mestne uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor mestne uprave seznani mestni svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
5.2 Referendum o splošnem aktu mestne občine
65. člen 
(referendum o splošnem aktu mestne občine) 
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov mestne občine, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana mestnega sveta.
(3) Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut mestne občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini.
(4) Naknadni referendum o splošnem aktu mestne občine ureja zakon.
5.3 Svetovalni referendum
66. člen 
(svetovalni referendum) 
(1) Mestni svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso mestno občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja referendum o splošnem aktu mestne občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
5.4 Drugi referendumi
67. člen 
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) 
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5.5 Ljudska iniciativa
68. člen 
(ljudska iniciativa) 
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu mestne občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestne občine ali drugo odločitev mestnega sveta, mora mestni svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
69. člen 
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v mestni občini) 
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v mestni občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
6. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
70. člen 
(občinske javne službe) 
(1) Mestna občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja mestna občina.
(2) Mestna občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij mestne občine.
(3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi mestna občina z odlokom v skladu z zakonom.
71. člen 
(izvajalci javnih služb) 
(1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja mestna občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo.
7. SODELOVANJE MESTNE OBČINE Z DRUGIMI OBČINAMI
72. člen 
(medobčinsko sodelovanje) 
(1) Zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti lahko mestna občina javno službo ustanovi z drugimi občinami. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje, občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) Mestna občina lahko z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
(3) Mestna občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
73. člen 
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) 
Za namen uresničevanja ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je mestna občina ustanovila skupaj z drugimi občinami, občinski sveti občin ustanovijo svet ustanoviteljic, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi sveta ustanoviteljic določi njegove naloge, organizacijo dela, način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami.
8. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE OBČINE
74. člen 
(premoženje mestne občine) 
(1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem mestne občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.
(2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje mestnega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti glede na koristi brezplačne pridobitve.
75. člen 
(prihodki mestne občine) 
(1) Mestna občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Mestna občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
76. člen 
(proračun mestne občine) 
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki mestne občine so zajeti v proračunu mestne občine, ki ga sprejme mestni svet po postopku, določenem v poslovniku mestnega sveta.
(2) Mestni svet mora sprejeti proračun mestne občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna mestne občine mestnemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. V postopku priprave proračuna lahko določi višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih predlagajo občani. O predlaganih projektih izvede župan posvetovanja z občani najkasneje do predložitve proračuna mestnemu svetu v sprejem.
(4) Proračun mestne občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
(5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
77. člen 
(izvrševanje proračuna mestne občine) 
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren mestnemu svetu.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu mestne občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna mestne občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce mestne uprave.
(5) Župan v mesecu juliju poroča mestnemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
78. člen 
(odlok o proračunu mestne občine) 
(1) Proračun mestne občine sprejme mestni svet z odlokom.
(2) Odlok o proračunu mestne občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme mestni svet z odlokom.
(5) Župan predlaga spremembe proračuna mestne občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme mestni svet z odlokom.
79. člen 
(začasno financiranje) 
(1) Če proračun mestne občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje mestne občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom mestnega sveta podaljša še za tri mesece.
80. člen 
(uporaba sredstev proračuna) 
Sredstva proračuna mestne občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
81. člen 
(prerazporejanje proračunskih sredstev) 
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu mestne občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervacijo.
82. člen 
(zaključni račun proračuna) 
(1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna mestnemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
83. člen 
(zadolževanje mestne občine) 
Mestna občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme mestni svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
84. člen 
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) 
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi mestni svet.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je mestna občina, odloča na predlog župana mestni svet.
85. člen 
(finančno poslovanje mestne občine) 
(1) Finančno poslovanje mestne občine izvršuje finančna služba v okviru mestne uprave.
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
86. člen 
(javno naročanje) 
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan mestne občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
9. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI MESTNE OBČINE
9.1 Splošni akti mestne občine
87. člen 
(splošni akti mestne občine) 
(1) Splošni akti mestne občine so statut, poslovnik mestnega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2) Mestni svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja mestne občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme mestni svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov mestne občine ureja poslovnik mestnega sveta.
88. člen 
(statut mestne občine) 
(1) Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom mestnega sveta za sprejem odloka.
89. člen 
(poslovnik mestnega sveta) 
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela mestnega sveta in delovnih teles mestnega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti mestnega sveta, zagotavljanje javnosti dela mestnega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo mestnega sveta.
(2) Poslovnik mestnega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
90. člen 
(odlok mestne občine) 
(1) Z odlokom ureja mestna občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2) Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
91. člen 
(pravilnik) 
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.
9.2 Posamični akti mestne občine
92. člen 
(posamični akti mestne občine) 
(1) Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča mestna občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
93. člen 
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte mestne občine) 
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi mestne uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
94. člen 
(pooblastila v upravnih zadevah) 
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona.
95. člen 
(obveščenost o upravnih postopkih) 
(1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je mestna občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov mestne občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
(2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi mestne občine, določene z ustavo in zakoni.
10. VARSTVO MESTNE OBČINE, PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
96. člen 
Mestni svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice mestne občine.
97. člen 
Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti mestne občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
98. člen 
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi mestne občine.
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je mestna občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov mestne občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
99. člen 
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine, določene z ustavo in zakoni.
100. člen 
Delovna telesa so dolžna za potrebe mestnega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi mestne občine. Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
101. člen 
Določbi prve in četrte točke 25. člena stopita v veljavo z naslednjim mandatnim obdobjem, do tedaj so v veljavi še določbe prve in četrte alineje 27. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01, 76/02, 72/06, 137/06, 23/07 – uradno prečiščeno besedilo, 49/10, 39/15, 69/17).
102. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01, 76/02, 72/06, 137/06, 23/07 – uradno prečiščeno besedilo, 49/10, 39/15, 69/17), razen določbe prve in četrte alineje 27. člena, ki veljajo do pričetka naslednjega mandatnega obdobja.
103. člen 
(objava in začetek veljavnosti) 
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0003/2023-2(130)
Murska Sobota, dne 25. aprila 2023
Župan 
Mestne občine Murska Sobota 
Damjan Anželj 

AAA Zlata odličnost