Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2018 z dne 2. 3. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/2018 z dne 2. 3. 2018

Kazalo

621. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovsko-industrijsko cono Trebnje (1. faza), stran 2246.

  
Na podlagi 61. člena in v povezavi s prvim odstavkom 56.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14, 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 28. redni seji dne 21. 2. 2018 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovsko-industrijsko cono Trebnje (1. faza) 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga za OPPN) 
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr. in 49/16; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za trgovsko-industrijsko cono Trebnje (1. faza) (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2. člen 
(vsebina in oblika OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
3. člen 
(priloge OPPN) 
(1) Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz OPN
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Povzetek za javnost.
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Občine Trebnje.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN 
4. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.
(2) Ureditvena enota (UE): sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbena parcela: zemljišče namenjeno gradnji, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden eden ali več objektov z urejenimi površinami, ki mu služijo.
(4) Gradbena meja je (navidezna) črta, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(5) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti s celotnim ali le z najbolj izpostavljenim robom fasade umeščene stavbe, ki se gradijo ob tej črti.
(6) Poslovna stavba je nestanovanjska stavba namenjena dejavnostim na območju urejanja, skladno z 11. členom odloka.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba (garaža, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti);
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, senčnica, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti (npr. pergola – nadstrešek brez kritine in zaprtih stranic));
– ograja (varovalna ograja, sosedska ograja, protihrupna ograja);
– podporni zid (podporni zid, podporni zid z ograjo).
(8) Certificiran kontejner/šotor je enostaven objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju.
(9) Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m.
(10) Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
(11) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Podatek o meji vodnega zemljišča se vodi v vodnem in zemljiškem katastru kot dejanska raba.
(12) Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega na vodah 2. reda je pet metrov od meje vodnega zemljišča.
1. Opis prostorske ureditve
5. člen 
(koncept urejanja prostora) 
(1) Območje urejanja z OPPN je namenjeno gradnji objektov in ureditvi površin za različne poslovne dejavnosti.
(2) Pozidava z novimi poslovnimi stavbami je predvidena na dveh zazidalnih otokih, ki se delita na več manjših površin, in sicer na zemljišču severno in južno ob regionalni cesti R1-215, odsek 1162 Trebnje–Mokronog.
(3) Območje pozidave se ob regionalni cesti zaključuje z urejeno strugo pritoka in zazelenitvijo, na južnem robu območja pa z linijskim pasom zelenih površin, ki je orientiran proti gruči obstoječih stavb.
(4) Poleg gradnje novih stavb in urejanja zelenih površin se zgradi tudi vsa infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje območja urejanja.
(5) Podlaga za pripravo OPPN so izdelane Strokovne podlage za trgovsko-industrijsko cono Trebnje (1. faza) (GPI, d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-2017/05, marec 2017).
6. člen 
(obseg in meja območja urejanja) 
(1) Območje urejanja se nahaja na severovzhodni strani občinskega središča Trebnje. Leži ob regionalni cesti R1, odsek 1162 Trebnje–Mokronog (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta) na zahodni strani. Na severni strani se nahaja javna pot, odsek 927162 R215–Primštal (v nadaljnjem besedilu: javna pot) in gozdna površina, vzdolž vzhodne strani pa omejitev predstavlja regionalna železniška proga št. 81 Sevnica–Trebnje (v nadaljnjem besedilu: železniška proga) ter kmetijske površine.
(2) Velikost obravnavanega območja je približno 4,5 ha in obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami, ki so grafično določena na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel: 357/1, 589/1, 589/2, 590, 356/2, 358/2, 354/2, 1174/1, 1173/69, 1173/103, 585/3, 585/2, 365/8, 357/2, 365/12, 1111/2, 1173/71, 357/3, 585/6, 1173/98, 1111/6, 587/2, 1173/72, 603/2, 603/12, k.o. 1421 – Medvedje selo in 819/1, 824, 823, k.o. 1422 – Trebnje (parcele v celoti oziroma njihovi deli).
(3) Severno mejo predstavlja javna pot, ki se na severovzhodni strani zalomi proti jugu in poteka vzdolž železniške proge. V nadaljevanju se pri predvidenem podvozu pod železniško progo zalomi proti zahodu in nato pred predvidenim krožnim križiščem spet proti jugu, kjer se približa gruči obstoječih objektov. Pred dovozom za omenjene objekte, se meja zalomi proti zahodu s potekom vse do regionalne ceste. Tam se obrne proti severu in poteka ob njej vse do izhodiščne točke v križišču regionalne ceste z javno potjo. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 4 (DKN s prikazom območja urejanja).
(4) Območje urejanja je določeno na podlagi enot urejanja prostora iz OPN za območja proizvodnih dejavnosti (IG – gospodarska cona), in sicer TRE-058 IG (OPPN), ki je zajeta v celoti in TRE-059 IG (OPPN), ki je zajeta delno ter narekujeta izdelavo tega OPPN. Dodatno pa je, zaradi zagotavljanja celovitih rešitev, zajet še del območja proizvodnih dejavnosti (IG – gospodarska cona; TRE-060 IG (OPPN) in del površin cest (PC; TRE-077 PC (p) in PC-08-DPA).
7. člen 
(posegi izven območja urejanja) 
(1) Zaradi izvedbe navezav na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, preoblikovanja navezave obstoječih dovozov in oblikovanja novih priključkov so potrebni posegi izven območja urejanja, in sicer za različno infrastrukturo (prometna, energetska, komunikacijska, okoljska):
– navezava ceste C1 z drenažo in cestno razsvetljavo na obstoječo traso regionalne ceste na severozahodni strani – na zemljišču s parc. št. 585/3, 585/6, 1111/2, 1111/6, 1173/98, 1173/99, 1173/102, 1173/103, 1173/100, 1173/72, 590, 1173/68, 1173/65 (k.o. Medvedje selo), kjer velja Uredba o državnem lokacijskem načrtu za izvennivojsko križanje Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog z železniško progo Sevnica–Trebnje (Uradni list RS, št. 30/07);
– navezava ceste C1 z drenažo in cestno razsvetljavo na obstoječo traso regionalne ceste na zahodni strani – na zemljišču s parc. št. 1173/68, 1173/69, 1173/70, 1173/103 (k.o. Medvedje selo);
– navezava na obstoječe elektroenergetsko omrežje – na zemljišču s parc. št. 1173/72 in na 603/30, 603/31, 1173/86, 1173/103, 1173/65, 603/2, 590 (k.o. Medvedje selo);
– navezava na obstoječe vodovodno omrežje – na zemljišču s parc. št. 591/11, 591/25, 1173/72 in na 603/30, 1173/86, 1173/103, 1173/65, 603/2, 590 (k.o. Medvedje selo);
– navezava na obstoječe kanalizacijsko omrežje – na zemljišču s parc. št. 591/11, 591/25, 1173/72 in na 603/31, 1173/86, 1173/103, 1173/65, 603/2, 590 (k.o. Medvedje selo);
– navezava na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij – na zemljišču s parc. št. 1173/103, 1173/65, 603/2, 590 (k.o. Medvedje selo);
– ukinitev železniškega prehoda – na zemljišču s parc. št. 1111/2 (k.o. Medvedje selo);
– navezava ceste C2 v železniški podvoz s pripadajočo infrastrukturo – na zemljišču s parc. št. 1174/1, 356/1, 354/3 (k.o. Medvedje selo);
– ureditev odvodnega jarka – na zemljišču s parc. št. 590, 1173/68, 1173/65, 603/2, 1173/62, 1173/61, 609/2 in 543 (k.o. Medvedje selo) z navezavo na ureditev pritoka potoka, ki je predvidena z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za bencinski servis ob Obrtni coni Trebnje (Uradni list RS, št. 14/13; v nadaljnjem besedilu: OPPN bencinski servis);
– ureditev dovoza v območje UE A2 na skrajni južni strani območja urejanja, in sicer preko obstoječega priključka z regionalno cesto, ki se ustrezno rekonstruira;
– eventualna nadomestna gradnja cest in poti, v 300 m pasu (od zunanjega roba tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot rekonstrukcija le-teh, za potrebe ureditve nivojskih križanj z železniško progo.
(2) Ob morebitnem pojavu izvira ali podtalne vode se to vodo ustrezno zajame in jo spelje proti odvodnemu jarku. Detajlnejše rešitve se prikažejo pri izdelavi projektne dokumentacije.
(3) Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 15 (Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji).
8. člen 
(ureditvene enote in podenote) 
(1) Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote in podenote (v nadaljnjem besedilu: UE):
– UE A – območje trgovsko-proizvodnih dejavnosti (UE A1 – severni del, UE A2 – južni del);
– UE B – območje zelenih površin;
– UE C – območje prometne infrastrukture (UE C1 – regionalna cesta, UE C2 in UE C3 – priključna kraka krožnega križišča, UE C4 – javna pot;
– UE D – območje energetske infrastrukture (transformatorska postaja) – območje UE D ni prikazano, izvedba pa je možna po določilih tega odloka.
(2) V primeru umestitve Dejavnosti za javni red in varnost v UE A2, se del ali celota te ureditvene podenote preoblikuje v območje centralnih dejavnosti. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno, za umestitev navedene dejavnosti, sprejet ustrezen sklep v skladu z veljavno zakonodajo.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
9. člen 
(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti (začasno) prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni (začasni) dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
2.2 Rešitev načrtovanih objektov in površin
10. člen 
(vrste gradenj in objektov) 
(1) V območju urejanja je v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11 in nadaljnje spremembe) dovoljeno graditi naslednje nove stavbe in gradbene inženirske objekte po CC-SI:
– Nestanovanjske stavbe:
12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (velja za pomožne stavbe)
– Gradbeni inženirski objekti:
211 – Ceste
2142 – Predori in podhodi
21530 – Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti (velja za drenažne jarke in druge objekte za osuševanje zemljišč)
222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
– Drugi gradbeni inženirski objekti:
24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (velja za otroška in druga javna igrišča ter za druge urejene zelene površine)
24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
UE A
– Nestanovanjske stavbe:
12112 – Gostilne, restavracije in točilnice
122 – Poslovne in upravne stavbe
123 – Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1242 – Garažne stavbe
125 – Industrijske stavbe in skladišča
1265 – Stavbe za šport
1274 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje.
(2) Dovoljena je še:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 13. členu odloka, manj zahtevnih podpornih zidov v UE A1, manj zahtevnih samostojnih parkirišč in manj zahtevnih nadstrešnic;
– oblikovanje brežine, zaradi katere je potrebno izvesti ukrepe za zagotovitev stabilnosti;
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– sprememba namembnosti;
– dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin (vodnogospodarske ureditve, nasipavanje do ustrezne kote terena ipd.);
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
11. člen 
(vrste dejavnosti) 
(1) Območje urejanja je predvideno za različne poslovne dejavnosti (proizvodne dejavnosti, prekladanje in skladiščenje, trgovina, storitve, gostinstvo, gradbeništvo, poslovni prostori (pisarne), šport in rekreacija), medtem ko bivanje ni dopustno. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08 in nadaljnje spremembe) so v objektih dopustne spodaj navedene dejavnosti:
UE A
– PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (razen Proizvodnja koksa in naftnih derivatov, Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in Proizvodnja kovin)
– OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA (le v UE A1)
– GRADBENIŠTVO
– TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– PROMET IN SKLADIŠČENJE (Drug kopenski potniški promet, Cestni tovorni promet in selitvena dejavnost, Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti, Poštna in kurirska dejavnost)
– GOSTINSTVO (Dejavnost strežbe jedi in pijač)
– INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
– POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI (le za Dejavnosti za javni red in varnost v UE A2)
– IZOBRAŽEVANJE (Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, Pomožne dejavnosti za izobraževanje)
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, Druge dejavnosti za zdravje)
– KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (Športne in druge dejavnosti za prosti čas)
– DRUGE DEJAVNOSTI (razen Pogrebna dejavnost).
(2) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno (tudi za potrebe funkcionalno oviranih oseb pri objektih z javno rabo) na gradbeni parceli v celoti zagotoviti ustrezno število parkirnih mest ter njihovo ureditev v skladu z OPN. Parkiranje se omogoči na terenu ali v sklopu stavbe.
(3) Razporeditev posameznih prostorov v stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
12. člen 
(1) Oblikovanje posameznih tipov poslovnih stavb na gradbeni parceli naj bo med seboj čim bolj poenoteno (npr. glede barv na fasadi ipd.).
(2) Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v tem odloku.
UE A
(3) ZASNOVA POSLOVNIH STAVB:
– Horizontalni gabariti:
– sestavljen iz ene ali več kvadratnih oziroma pravokotnih lamel v razponu glede na potrebe specifične dejavnosti z upoštevanjem FZ na parceli; 
– izjemoma je dopustna tudi lamela okrogle/polkrožne oblike, vendar le pri oblikovanju arhitekturnega poudarka (npr. vhodni/upravni del stavbe ipd.); 
– dopustna je gradnja nadstrešnic (nad parkirnimi mesti, nad skladiščno površino ipd.); 
– dopustna je gradnja garažne stavbe za namen parkiranja. 
– Vertikalni gabariti:
– P (pritličje) + višina strešne konstrukcije ali P (pritličje) + 1 (nadstropje) + višina strešne konstrukcije; 
– možna je izvedba K (kleti), vendar le v UE A1 in tako, da je čim bolj vkopana v teren; 
– najvišja kota stavbe do vključno 10,0 m nad koto pritličja. Večja višina ni dopustna za stavbe ob gradbeni liniji, ampak le za objekte na preostalih površinah v primeru tehnoloških zahtev, ki terjajo večjo višino (npr. postavitev silosa ipd.); 
– pri urejanju upravnih in pomožnih prostorov (npr. pisarne, garderobe, sanitarije ipd.), ki ne zahtevajo velikih etažnih višin, so dopustne tudi vmesne etaže znotraj dovoljenih vertikalnih gabaritov; 
– etažnost nadstrešnice le P (pritličje) ob upoštevanju najvišje dovoljene kote stavbe; 
– Volumen stavbe:
– zunanji volumen stavbe je sestavljen iz enega ali več volumnov lamel; 
– različni volumni se lahko sestavljajo v horizontalnih in vertikalnih smereh tako, da se doseže usklajeno oblikovanje celotnega zunanjega volumna; 
– dopustno je horizontalno in vertikalno zamikanje ter različni horizontalni in vertikalni gabariti posameznih volumnov; 
– pri organizaciji parkirnih mest v sklopu stavbe se za uvoz / izvoz lahko oblikuje klančina (z možnostjo nadkritja), za dostop pa tudi zunanje stopnišče ipd.. 
– Streha:
– dvokapna streha naklona 20–35° (strešni ploskvi enakega naklona z orientacijo slemena vzdolž daljše stranice stavbe), enokapna streha naklona do 10°, ravna streha (z minimalnim naklonom, lahko oblikovana tudi kot zelena streha (zazelenjena – pokrita z rastlinjem in prstjo na vodonepropustni membrani)), kombinacija enakih ali različnih tipov streh; 
– lahko je skrita za fasadnim vencem ali masko; 
– vrsta kritine je odvisna od naklona strehe s tem, da material ne sme biti trajno bleščeč; 
– barva kritine v nevsiljivih barvnih tonih (npr. siva, rjava); 
– na upravnem delu stavbe je dopustno oblikovanje strešne terase in namestitev pergol(e); 
– na strehi je možno namestiti strešna okna, sončne kolektorje/fotovoltaiko pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico. 
– Fasada:
– uporabijo se nevsiljive, tople oziroma sonaravne barve, možna pa je tudi kombinacija različnih materialov/fasadnih oblog, v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah; 
– možno je oblikovanje več vhodov v stavbe; 
– inštalacije (klimatske naprave, elektro omarice ipd.) se namestijo na vidno manj izpostavljenih delih fasad oziroma zunanjih površin; 
– strukturno naj se loči upravni (pisarniški) del stavbe/kompleksa od ostalega, proizvodnega dela; 
– dovoljene so večje (panoramske) zasteklitve pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico; 
– glavni vhodi v upravne (pisarniške) dele stavb se dodatno arhitektonsko oblikujejo. 
UE B
(4) Urejanje v območju zelenih površin naj poteka v skladu z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja, s prilagajanjem obstoječemu terenu ter z uporabo naravnih materialov. Pri tem naj ima urejanje z brežinami prednost pred gradnjo podpornih zidov. Površine se zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.
(5) Zelene površine se ne smejo pozidati s poslovnimi stavbami, razen z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti skladno z določili 13. člena tega odloka.
(6) UE D1 predstavlja zelene površine, kjer je obvezno oblikovanje zelene bariere v širini min. 10 m v južnem oziroma jugovzhodnem delu območja urejanja, saj se nova cona najbolj približa obstoječim stanovanjskim stavbam. Zasadijo se zimzelene rastline različnih višin kot protiprašna in kot vizualna vegetacijska bariera.
(7) UE D2 predstavlja zeleni pas vzdolž regionalne ceste, za katerega je bila izdelana Hidrološko-hidravlična analiza (št. 21-EL/17, izdelal: BIRO KEPA, Robert Kepa s.p., Trebnje, julij 2017) – v nadaljnjem besedilu: hidrološko- hidravlična analiza. Oblikovan je pretežno kot odprti vodni kanal (obcestni jarek) z zazelenjenimi brežinami in obvodnim pasom s premostitvami pod prometnimi površinami, objekti za stabilizacijo nivelete dna in premagovanje višinske razlike (kamniti pragovi in drča), kar je podrobneje prikazano v 27. in 44. členu odloka.
UE C
(8) Pogoji urejanja prometne infrastrukture so podrobneje podani v 18. in 19. členu odloka.
UE D
(9) Površine ob novi transformatorski postaji se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Lokacija se lahko ogradi, pri čemer se upravljavcu elektroenergetskega omrežja zagotavlja neoviran dostop.
(10) Pogoji urejanja energetske infrastrukture so podrobneje podani v 21. členu odloka.
13. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
(1) Na območju urejanja je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Poimenovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, navedenih znotraj posameznih UE, izhaja iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13).
(2) UE A
– nezahtevni objekti: majhna stavba; ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, rezervoar, samostojno parkirišče;
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen), objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(3) UE B
– nezahtevni objekti: podporni zid;
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, komunalni objekt.
(4) UE C
– nezahtevni objekti: pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid;
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(5) UE D
– enostavni objekti: ograja, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja.
(6) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave:
– oblikovno se prilagodijo/uskladijo z glavno poslovno stavbo na gradbeni parceli, ki ji pripadajo (velja tudi za manj zahtevne nadstrešnice); 
– dopustna je dvokapna (naklona kot pri poslovni stavbi) in ravna streha (brez ali z minimalnim naklonom, lahko oblikovana tudi kot nepohodna zelena streha (zazelenjena – pokrita z rastlinjem in prstjo na vodonepropustni membrani)); 
– ograja:
– kovinska oziroma žičnata v sivi, rjavi ali zeleni barvi; 
– lesena: enostavno oblikovana, v nevsiljivih, toplih oziroma sonaravnih barvah v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah; 
– podporni zid: vidna površina se reliefno obdela/obloži s kamnom/ozeleni s plezalkami (velja tudi za manj zahtevni podporni zid);
– pergola: enoetažna skeletna konstrukcija, lahko ozelenjena s plezalkami za namen senčenja;
– objekt za oglaševanje: upošteva se občinske predpise o postavitvi, ureditvi in vzdrževanju obvestilnih mest ter o plakatiranju in oglaševanju.
(7) Postavitev certificiranih kontejnerjev oziroma kontejnerske zloženke je dovoljena le v času gradnje, in sicer le v pritlični izvedbi ter za namen gradbišča – pisarne, sanitarije, skladišče ipd.
(8) Možna je postavitev certificiranega šotora, in sicer le v enoetažni izvedbi ter le kot začasni objekt za namen skladiščenja, prireditev ipd.
(9) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Majhne stavbe se lahko stikajo s poslovnimi stavbami. Ostali prostorsko izvedbeni pogoji glede načina gradnje, postavitve in oblikovanja, ki jih ta odlok ne določa, se urejajo skladno z določbami OPN.
14. člen 
(glavni dostopi) 
UE A
(1) Glavni dovoz v območje UE A1 je možen preko obstoječega križišča regionalne ceste z javno potjo ter preko novega krožnega križišča na regionalni cesti za dostop v območje UE A1 in UE A2, v nadaljevanju pa na parcele posameznih stavb. Možen je tudi peš in kolesarski dostop.
UE B
(2) Dostop do območja zelenih površin UE B1 je možen iz območja UE A2, dostop do območja UE B2 pa preko javnih (prometnih) površin ali z območij UE A1 in UE A2.
UE C
(3) Glavno prometno in dostopno žilo predstavlja državno prometno omrežje – regionalna cesta s katere se dostopa na površine vzhodno od nje, in sicer preko obstoječega priključka javne poti in preko novega krožnega križišča.
(4) Za dobro prehodnost in prevoznost območja urejanja se uredijo hodniki za pešce, površine za kolesarje ter tudi večnamenska pot (za pešce in kolesarje) z navezavami na sosednja območja.
UE D
(5) Dostop do transformatorske postaje se zagotovi preko (javnega) prometnega omrežja na območju urejanja.
2.4 Parcelacija in gradbene parcele
15. člen 
(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 8 (Načrt parcelacije).
(2) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 45. člena odloka.
16. člen 
(usmeritve za ureditev gradbenih parcel) 
Splošni pogoji
(1) V UE je dovoljena vrsta gradenj in objektov skladno z 10. in 13. členom odloka, v UE C skladno s 17. do 20. členom odloka, v UE D skladno z 21. členom.
(2) Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja podpornih zidov, klančin in stopnic, oblikovanje brežin in teras, pri čemer ima prednost urejanje z brežinami pred gradnjo podpornih zidov.
(3) Ograje in podporni zidovi morajo biti od meje sosednje gradbene parcele odmaknjeni najmanj 0,5 m, nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) pa najmanj 1,5 m, s tem da se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) ta odmik tudi zmanjša oziroma se ti objekti lahko postavijo na mejo gradbene parcele.
UE A
(4) Površine za poslovno gradnjo so locirane v dveh zazidalnih otokih. Znotraj posameznega otoka se površina lahko razdeli na več gradbenih parcel za gradnjo stavb.
(5) Teren v UE A1 se uredi v več višinsko ločenih platojih, ki so med seboj lahko povezani s skupnimi internimi cestami, klančinami, površinami za pešce ipd. Platoji so praviloma ločeni z brežinami, medtem ko se večje višinske razlike lahko premoščajo s podpornimi zidovi višine do največ 3 m in na katere se zaradi varnosti namestijo ograje. Teren v UE A2 pa se uredi na koti 274,5 m s toleranco ±1 m.
(6) Na eni gradbeni parceli je dopustna gradnja več stavb za namen dopustnih dejavnosti (ob upoštevanju FZ). Poslovna stavba z upravnimi oziroma pisarniškimi prostori naj se postavi bližje najpomembnejšemu javnemu prostoru. Nadstrešnice, stavbe namenjene skladiščenju ipd. se skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) zgradijo podrejeno v odnosu do glavne poslovne stavbe (npr. z enostavnejšim oblikovanjem ipd.).
(7) Na gradbeni parceli se uredijo parkirne in manipulativne (lahko tudi skladiščne) površine ter tudi zasaditev in zatravitev. Dopustna je gradnja manj zahtevnih nadstrešnic, manj zahtevnih garažnih stavb in večjih zunanjih parkirišč (lahko tudi kot samostojna parkirišča).
(8) Poslovna stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi vzdolž gradbene linije in znotraj gradbene meje. Prva poteka vzdolž regionalne ceste in je prikazana na grafičnem načrtu 6 (Ureditvena situacija s prikazom ureditvenih enot) ter velja le za stavbe v obcestnem pasu regionalne ceste, medtem ko so objekti v notranjosti gradbene parcele lahko orientirani tudi drugače. Druga pa je od meje sosednje gradbene parcele odmaknjena najmanj 6 m. Manjši odmik do 4 m je dopusten le za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Podzemni (nevidni) deli stavb so lahko zgrajeni do meje gradbene parcele ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča. Pri odmikih od sosednjih zemljišč je potrebno upoštevati tudi določila glede omejitev v obcestnem pasu, v pasu ob železniški progi in v pasu obvodnega jarka.
(9) Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) medsebojno stikajo, če so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
(10) Površina gradbene parcele med gradbeno linijo in odvodnim jarkom se zazeleni z namenom, da se doseže oblikovno urejen zaključek nove cone v odnosu do javnega prostora, ki pa ne sme ovirati preglednosti oziroma prometne varnosti ter dostopa do vodnega zemljišča. Gradnja stavb v tem pasu ni dovoljena.
(11) Faktor zazidanosti gradbene parcele je lahko največ do 0,7.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javnodobro
17. člen 
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v vseh ureditvenih enotah.
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(5) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(7) Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v koridorjih javnih cest. V območju regionalne ceste morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi.
(8) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev.
3.1 Prometna infrastruktura
18. člen 
(pogoji pri posegih v prometno omrežje) 
(1) Območje urejanja se navezuje na obstoječe prometno omrežje preko občinskega in državnega prometnega omrežja. Na regionalni cesti je predvideno oblikovanje štirikrakega krožnega križišča, hodnika za pešce ter večnamenske poti oziroma površin za pešce in kolesarje. Na javni poti pa se uredijo novi dostopi v območje urejanja na severni strani ter zagotovi hodnik za pešce. Predlagana je tudi gradnja novega izven nivojskega podvoza preko železniške proge, ob pogoju, da se ukine obstoječi nivojski prehod na javni poti v severnem delu. Pri tem je bila upoštevana recenzirana Kapacitetna študija optimalne rešitve priključevanja dejavnosti znotraj OPPN trgovsko industrijskega območja Trebnje na državno cestno omrežje (št. 02-05/2016, izdelal: Dr. Tomaž Maher Prometno inženirstvo s.p., Ljubljana, maj 2017) – v nadaljnjem besedilu: kapacitetna študija prometa, ki v izračunih upošteva konične prometne obremenitve v 20 letni planski dobi od leta 2017 do leta 2037.
(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
(3) Pri gradnji novih cest, križišč ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah cestnega omrežja na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Predvidene ceste ter površine za pešce in kolesarje morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih zastajale.
(4) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce pa lahko tudi v drugih izvedbah. Površine za pešce in kolesarje morajo biti dvignjene (razen na mestih navezav oziroma prehodov – klančin) ali ločene od vozišča in od njega fizično ločene z betonskim robnikom.
(5) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
(6) Predvideni objekti morajo biti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni tako, da ni ovirana preglednost, varna uporaba državne ceste ter njena stabilnost in nosilnost.
(7) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditve s krošnjami in koreninskim sistemom ne smejo segati v profil regionalne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem prometu. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja podpornih zidov, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji.
(8) Parkirne in manipulativne površine ob objektih se opremijo s peskolovi in lovilci olj. Ogradijo se z betonskimi robniki. Uredi se ustrezno odvodnjavanje ter zazelenitev/zasaditev robov in vmesnih pasov. Parkirišča za osebna vozila se oblikujejo tako, da se v vmesnih pasovih zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije. Pri umeščanju parkirnih površin je potrebno zagotoviti ločnico med regionalno cesto in parkirnimi prostori. Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča.
(9) Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje stavb ter dejavnosti v njih se izvede v skladu s prometnimi predpisi, občinskimi predpisi za postavitev, ureditev in vzdrževanje obvestilnih mest ter o plakatiranju in obveščanju, pa tudi določili tega odloka.
(10) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva veljavne tehnične in ostale predpise s področja gradenj in urejanja prometnega omrežja (cest, cestnih priključkov, prometne signalizacije in prometne opreme ipd.), standarde (za potrebe funkcionalno oviranih ljudi v grajenem prostoru ipd.) in tehnične smernice (krožna križišča, varnostne ograje, nivojska križišča in priključki ipd.).
(11) Za izvajanje del v območju regionalne ceste in občinskih cest se pridobi soglasje upravljavcev.
19. člen 
(nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišč) 
UE C
Cesta C1
(1) Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste vzdolž celotnega območja OPPN na odseku med obstoječim križiščem z javno potjo na severu ter (nekategorizirano) dovozno cesto do stanovanjskih stavb na jugu. Obstoječi zavijalni pasovi na severnem in južnem delu se pri tem ohranjajo.
(2) Ob rekonstrukciji ceste C1 se izvedejo naslednji posegi:
– zgradi se novo, štirikrako krožno križišče z enopasnimi priključki, hodnikom za pešce na zahodni strani ter večnamensko potjo na vzhodni strani;
– prestavitev znaka za naselje Trebnje v smeri proti severu.
(3) Karakteristični prečni prerezi so naslednji:
– Normalni prečni profil regionalne ceste C1
bankina
1 x 0,50 = 0,50 m
hodnik za pešce
1 x 1,20 = 1,20 m
varnostna širina
1 x 0,50 = 0,50 m
robni pas
1 x 0,25 = 0,25 m
vozni pas
1 x 3,00 = 3,00 m
vozni pas
1 x 3,00 = 3,00 m
robni pas
1 x 0,25 = 0,25 m
večnamenska pot
1 x 3,00 = 3,00 m
bankina
1 x 0,50 = 0,50 m
skupaj
12,20 m
– Normalni prečni profil regionalne ceste v območju krožnega križišča
Krožno križišče se zgradi s premerom min. Dzun ≥ 36 m. Med uvozi in izvozi so ustrezno oblikovani ločilni otoki, ki so dvignjeni nad nivo vozišča, obrobljeni z dvignjenimi robniki in tlakovani. Notranji otok krožnega križišča se zazeleni oziroma hortikulturno uredi, možna pa je tudi postavitev pomožnega objekta v javni rabi (npr. skulptura) kot oblikovnega poudarka v prostoru.
Cesti C2 in C3
(4) Predvidena je gradnja krožnega križišča v katerega se priključujeta cesti C2 in C3. Potek ceste C2 je predviden proti severovzhodu ter v nadaljevanju preko podvoza prečka železniško progo in se nadaljuje na nasprotni strani le-te izven območja urejanja. Potek ceste C3 pa je predviden proti jugovzhodu ter vodi do preostalih površin za poslovne dejavnosti. Z obeh cest se lahko uredijo priključki na posamezne (gradbene) parcele. Do izvedbe podvoza se cesta C2 lahko zaključi kot slepa ulica z ustreznim T obračališčem v povezavi z območjem UE A1.
(5) Karakteristična prečna prereza sta naslednja:
– Normalni prečni profil priključnega kraka ceste C2 v krožno križišče
bankina
1 x 0,50 = 0,50 m
hodnik za pešce
1 x 1,20 = 1,20 m
varnostna širina
1 x 0,50 = 0,50 m
robni pas
1 x 0,25 = 0,25 m
vozni pas
1 x 3,00 = 3,00 m
vozni pas
1 x 3,00 = 3,00 m
robni pas
1 x 0,25 = 0,25 m
varnostna širina
1 x 0,50 = 0,50 m
hodnik za pešce
1 x 1,20 = 1,20 m
bankina
1 x 0,50 = 0,50 m
skupaj
10,90 m
– Normalni prečni profil priključnega kraka ceste C3 v krožno križišče
bankina
1 x 0,50 = 0,50 m
hodnik za pešce
1 x 1,20 = 1,20 m
varnostna širina
1 x 0,50 = 0,50 m
robni pas
1 x 0,25 = 0,25 m
vozni pas
1 x 2,75 = 2,75 m
vozni pas
1 x 2,75 = 2,75 m
robni pas
1 x 0,25 = 0,25 m
varnostna širina
1 x 0,50 = 0,50 m
hodnik za pešce
1 x 1,20 = 1,20 m
bankina
1 x 0,50 = 0,50 m
skupaj
10,40 m
Cesta C4
(6) Predvidena je rekonstrukcija javne poti, po izgradnji priključne ceste C2 s podvozom pa še zaprtje obstoječega nivojskega železniškega prehoda. Možna je izvedba ceste tudi brez enostranskega hodnika za pešce.
(7) Karakteristični prečni prerez je naslednji:
– Normalni prečni profil javne poti C4
bankina
1 x 1,00 = 1,00 m
robni pas
1 x 0,25 = 0,25 m
vozni pas
1 x 2,75 = 2,75 m
vozni pas
1 x 2,75 = 2,75 m
robni pas
1 x 0,25 = 0,25 m
varnostna širina
1 x 0,50 = 0,50 m
hodnik za pešce
1 x 1,20 = 1,20 m
bankina
1 x 0,50 = 0,50 m
skupaj
9,20 m
(8) Vsi karakteristični prečni prerezi cest na območju urejanja imajo s tem odlokom določen priporočen profil. Od njega so dopustna odstopanja, če gre za optimizacijo prometnega omrežja ter ob upoštevanju veljavnih tehničnih in ostalih predpisov s področja urejanja prometnega omrežja.
20. člen 
(železniško omrežje) 
(1) Predvidena je ukinitev nivojskega železniškega prehoda (NPr) v približnem km 28+491 regionalne železniške proge št. 81 Sevnica–Trebnje, in sicer po izgradnji novega izvenivojskega prehoda – podvoza v približnem km 28+690.
(2) Upoštevata se progovni in varovalni progovni pas levo in desno od osi skrajnega tira (108 m – izven naselja, 106 m – v naselju) in veljavne predpise glede varnosti v železniškem prometu, glede gradnje objektov, saditve drevja in postavljanja naprav v varovalnem pasu, glede nivojskih prehodov in tudi glede zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog.
(3) Objekte in naprave visoke:
– do 3 m je dovoljeno graditi oziroma postavljati na oddaljenosti najmanj 8 m od osi skrajnega tira;
– od 3–15 m je dovoljeno graditi oziroma postavljati na oddaljenosti najmanj 12 m od osi skrajnega tira;
– nad 15 m, je dovoljeno graditi oziroma postavljati tako, da se za vsak meter višine doda 0,5 m k minimalni oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira.
3.2 Energetska infrastruktura
21. člen 
(električno omrežje) 
(1) Za priklop objektov se zgradi novo transformatorsko postajo (v nadaljnjem besedilu: TP) montažne betonske izvedbe, ki se locira na vedno dostopnem mestu ob javni cesti ali v sklopu gradbene parcele dejavnosti. TP se zgradi z močjo glede na dejanske potrebe odjemalcev, velikosti glede na inštalirano moč, z ustreznimi stikalnimi bloki glede na vrsto odjema in z notranjim posluževanjem. Novo TP se vzanka v obstoječe oziroma predvidene 20 kV kablovode, ki se položijo v novo elektrokabelsko kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: EKK).
(2) Priključitev na obstoječe srednjenapetostno (SN) omrežje se izvede zahodno od območja urejanja, v obstoječi poslovni coni.
(3) Napajanje območja urejanja z električno energijo je predvideno preko nizkonapetostnih 0,4 kV razvodov v EKK do posameznih odjemnih mest. Ta naj bodo v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema ter locirane na vedno dostopnih mestih. Možna je tudi gradnja skupinskih omaric za več odjemnih mest.
(4) Nova EKK se izvede s PVC cevmi ter z jaški z zaščitnimi vijaki za zaklep pokrova na povoznih površinah. Pokrovi jaškov naj bodo dimenzionirani po standardu SIST EN 124. Na vseh uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi. Kablovodi se pod povoznimi površinami zaščitijo z obbetoniranimi PVC cevmi.
(5) Za potrebe informatike se po celotni trasi EKK predvidi še dvojček.
(6) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva veljavne varnostne in tehnične predpise, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu in pri uporabi delovne opreme, varstvo pred nevarnostjo električnega toka, pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
22. člen 
(razsvetljava javnih površin) 
(1) Z novimi ureditvami je predvidena postavitev razsvetljave javnih površin. Ta je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve.
(2) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja in v skladu s standardom SIST EN 13201.
23. člen 
(plinovodno omrežje) 
Za potrebe oskrbe območja urejanja se lahko zgradi distribucijsko plinovodno omrežje, skladno s predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
24. člen 
(raba energije) 
Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi.
3.3 Komunikacijska infrastruktura
25. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe oziroma zgradi novo omrežje elektronskih komunikacij. Točke navezav na obstoječe omrežje so predvidene na območju urejanja oziroma ob regionalni cesti in ob javni poti.
(2) Omrežje se gradi iz cevi ustreznih kapacitet, obstoječe trase pa se pri tem po potrebi zaščitijo ali prestavijo. Pri potekih tras v cestah oziroma v drugih povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi se upoštevata vzporedni horizontalni in vertikalni odmik.
(3) Upoštevajo se predpisi o elektronskih komunikacijah in velja za komunikacijske vode vseh operaterjev v komunikacijskem koridorju zaradi racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov (npr. jaškov).
3.4 Okoljska infrastruktura
26. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Za navezavo novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje je predvidena gradnja novih cevovodov. Glavne točke navezave so predvidene ob regionalni cesti, in sicer južno v križišču z Mirnsko cesto ter zahodno v obstoječi poslovni coni.
(2) Nove cevovode se projektira iz cevi ustreznih dimenzij, z vso pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Qkri).
(3) Individualne vodovodne priključke se projektira skupaj z vodomernimi jaški, ki se locirajo čim bližje glavni trasi cevovoda, največ pa 5 m od roba gradbene parcele.
(4) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov.
(5) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo ter tehničnih predpisov glede javnega vodovoda.
27. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na območju urejanja je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov.
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo.
Odpadne komunalne vode
(4) Komunalne odpadne vode se po kanalizacijskem sistemu vodijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki se nahaja na nasprotni strani regionalne ceste. Priključitev je možna zahodno v obstoječi poslovni coni ali južno v križišču z Mirnsko cesto.
Odpadne padavinske vode
(5) Odvajanje čistih padavinskih voda z urbaniziranih površin mora biti v celoti urejeno s ponikanjem na zemljišču investitorja. Dovoljen je le preliv v javni sistem odvajanja čistih padavinskih voda s predpogojem zagotovitve zadrževalnika, ki zagotavlja zadrževanje padavinskih voda v časovnem obdobju 15 minut pri intenziteti 15 minutnega naliva s povratno dobo 5 let po aktualnih podatkih RS ARSO o količini padavin merjenih na meteorološki postaji Novo mesto.
(6) Varnostni preliv čistih padavinskih voda iz ponikovalno-zadrževalnega polja oziroma polj se lahko vodi v predviden urejen odvodni jarek ali pa v meteorni kanalizacijski sistem, ki se nahaja na nasprotni strani regionalne ceste. Priključitev je možna zahodno v obstoječi poslovni coni ali južno v križišču z Mirnsko cesto.
(7) Onesnažene padavinske vode se pred odvajanjem v ponikovalno-zadrževalni sistem odvajajo preko peskolovov in standardiziranih lovilcev olj. Prav tako se pred iztokom v ponikovalno-zadrževalni sistem ustrezno očistijo morebitne tehnološke vode. Ustrezno prečiščene padavinske vode, ki se zbirajo v zadrževalnikih se lahko uporabijo za tehnološko in sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd.
(8) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno za potrebe dimenzioniranja ponikovalnih polj pridobiti podatke o dejanski ponikovalni sposobnosti zemljišča na lokaciji ponikovalnega polja.
(9) Odvodnjavanje s prometnih površin se spelje v drenažni sistem s prečnimi in vzdolžnimi nakloni, z navezavo na predvideno kanalizacijsko omrežje.
(10) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin (z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike) ter tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne bodo pritekale na javno površino.
Vodnogospodarske ureditve
(11) Za območje je izdelana hidrološko-hidravlična analiza, ki predvideva ureditev odvodnega jarka ob regionalni cesti v dolžini približno 545 m. Gorvodno se priključi na obstoječ cestni jarek, dolvodno pa na vodnogospodarsko ureditev v območju OPPN bencinski servis. Pretočni profil bo zagotavljal odtok 100-letne visoke vode.
(12) Z navedenimi deli na ureditvi struge pritoka se zagotovi, da vpliv ni bistven v skladu s predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda.
(13) Ureditev struge je predvidena na naslednji način:
– ureditev odprtega pretočnega prereza med P8 in P13 (v dnu širine 0,8 m in naklonom brežin 1:1,5) ter med P15 in P19 (v dnu širine 0,6 m in naklonom brežin 1:1,5);
– gradnja premostitev iz betonskih cevi med profili P7 in P8 (fi 120 cm, dolžine 9,0 m),P13 in P15 (fi 100 cm, dolžine 53,0 m) ter P19 in P20 (fi 60 cm, dolžine 4,25 m);
– ohranjanje obstoječih razmer in možnost poplavljanja priobrežnega kmetijskega zemljišča oziroma možnost razlivanja visoke vode in zadrževanje le te pred vtokom v potok iz Kamne gore dolvodno od prereza P7;
– gradnja objektov za stabilizacijo nivelete dna in premagovanje višinske razlike, in sicer kamnitih talnih pragov (grajeni iz kamnov debeline 30–50 cm, širine 0,6 m in globine min. 0,8 m, bočno sidrani v brežine vsaj 1 m) in kamnite drče (višine 0,3 m, naklona 1:10, iz kamnov debeline 30–50 cm);
– zavarovanje vznožja brežine z neporavnanim kamnometom deb. 30–50 cm ter humusiranje in zatravitev brežin;
– križanja s komunalnimi vodi se izvedejo v zaščitnih ceveh tako, pri čemer ne smejo segati v strugo pretočnega prereza pritoka, segati pa morajo 1 m pod projektirano niveleto dna struge.
(14) V primeru, da se čista padavinska voda preko zadrževalnika spelje v strugo pritoka je potrebno, da se na izlivu brežina zavaruje s kamnom na filterni podlagi. Vzdolž potoka naj bo čim manj izpustov. Iztočni objekti morajo biti detajlno projektno obdelani in ne smejo segati v pretočni profil vodotoka. Oblikovani morajo biti v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko. Predvidi se ustrezna protierozijska zaščita struge vodotoka v območju izpustov, tako po obsegu kot tudi po načinu.
(15) Zasaditev obrežne vegetacije v zgornji tretjini brežin se izvede z avtohtonimi drevesi (drevesne vrste vrb in jelše) in grmovnicami (grmovne vrste vrb). Priobalni pas pa se zasadi z drevesno in grmovno zarastjo. Pri tem se je potrebno izogniti ravni liniji zasaditve in enakomernim razmakom.
(16) Zagotavljati je potrebno pretočnost in poplavno varnost. Ureditev struge vodotoka in premostitev se izvaja v poletnih mesecih, ko je struga pritoka suha. Gradnja jaškov v strugah in brežinah vodotoka ni dovoljena.
(17) Vsi objekti s pripadajočo komunalno in zunanjo ureditvijo morajo skladno s predpisi o vodah, upoštevati priobalno zemljišče oziroma odmik vsaj 5 m od meje vodnega zemljišča neimenovanega vodotoka.
28. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Pri projektiranju, med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) V projektu se prikaže in opiše mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Odlaganje odpadnega gradbenega in višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov, priobalnega zemljišča ter odvodnih jarkov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(4) Za odvoz komunalnih odpadkov se uredijo odjemna mesta za vsak objekt posebej. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode ali tipizirano embalažo, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov, se predvidi posebne zabojnike oziroma kontejnerje.
(5) Stojna površina zabojnikov za odpadke se asfaltira, (npr. z betonskimi ploščami) ali integrira v zasnovo stavbe. Lahko se ogradi z enostavno oblikovano ograjo ter nadkrije z nadstreškom, ki pa morata biti oblikovno usklajena z ostalimi objekti na gradbeni parceli oziroma na območju urejanja.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
29. člen 
(1) Na območju urejanja ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
30. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
(2) Pri organizaciji gradbišča je na podlagi veljavnih predpisov potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske (varnostne) ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo.
(3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
31. člen 
(varstvo pred prekomernim hrupom) 
(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v predpisih glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim, zlasti stanovanjskim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
(3) V južnem delu območja, ki se nahaja najbližje stanovanjskim stavbam, so dopustne manj hrupne dejavnosti. V smeri proti stanovanjskemu območju naj tudi ne bo manipulativnih površin (odprto skladišče, prostor za pretovarjanje ipd.).
(4) Oblikovanje poslovnih stavb mora skupaj z zunanjo ureditvijo na gradbeni parceli zagotavljati zmanjšanje obremenjenosti s hrupom, še posebej v odnosu do stanovanjskih stavb. Pri tem se uporabijo materiali in oblike z zvočno absorpcijskimi značilnostmi (kot npr. akustična fasada/paneli, oblikovanje stavbnega volumna oziroma postavitev stavbe), ki zmanjšujejo odboj hrupa (tudi s cest) ter učinkujejo kot protihrupne ovire.
(5) Nameščanje inštalacijskih naprav za hlajenje in ogrevanje (kot. npr. ventilatorji, klima naprave, toplotne črpalke) ni dovoljeno na glavnih fasadah oziroma na površinah, ki so orientirane proti najpomembnejšemu javnemu prostoru. Usmerja se jih stran od stanovanjskih stavb, kmetijskih in gozdnih površin oziroma tako, da imajo čim manj motečih vplivov na okolico, še posebej, če se gradbena parcela nahaja v neposredni bližini. Protihrupne ukrepe naj se načrtuje pri viru hrupa.
(6) Pri projektiranju in gradnji novih stavb, kakor tudi pri rekonstrukciji in vzdrževanju obstoječih stavb, se upoštevajo tudi določila predpisov o zaščiti pred hrupom v stavbah glede omejevanja ravni hrupa z namenom preprečevanja ogrožanja zdravja ljudi in ustvarjanja ustreznih razmer za njihovo delo, druge dejavnosti in počitek.
32. člen 
(varstvo pred onesnaženjem zraka) 
(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
33. člen 
(varstvo pred onesnaženjem voda) 
(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda je na območju urejanja predvideno v ločenem in vodotesno grajenem sistemu.
(2) Odpadne komunalne vode se odvajajo v kanalizacijski sistem, ki se nahaja na nasprotni strani regionalne ceste.
(3) Padavinske vode s streh se odvajajo v zbiralnike in uporabijo za tehnološko in sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd. ter v ponikalnice (če geološka sestava tal to omogoča), višek vode pa po kanalizacijskem sistemu v obstoječo kanalizacijo, ki se nahaja na nasprotni strani regionalne ceste.
(4) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi drenažni sistem.
(5) Onesnažene padavinske vode se očistijo preko peskolovov in lovilcev olj.
(6) Morebitne tehnološke vode je potrebno pred iztokom v kanalizacijo očistiti do predpisane stopnje.
34. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
35. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
(1) Osvetljenost območja urejanja mora biti projektirana v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja in v skladu s standardom SIST EN 13201.
(2) Osvetlitev objektov, parkirnih in drugih površin ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu.
36. člen 
(osončenje fasad in odprtih površin) 
Oblikovanje novih stavb ter notranja organizacija prostorov morata biti načrtovana tako, da v največji možni meri zagotavljata dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov.
37. člen 
(varstvo krajinskih značilnosti) 
(1) Urejanje okolice stavb in ostalih zelenih površin, vključno s premostitvami višinskih razlik in utrjevanjem brežin, naj bo čimbolj sonaravno. Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Podporni zidovi se gradijo le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati tudi geološke in hidrološke značilnosti terena.
(2) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo.
(3) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
38. člen 
(varstvo plodne zemlje in tal) 
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine ter da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame). Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije morajo imeti urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(3) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje izkopanega materiala ni dovoljeno. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
39. člen 
(varstvo gozda) 
(1) Omogoči se gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. Če bi načrtovana ureditev posegla v obstoječe gozdne vlake je potrebno zagotoviti, da bo tudi v prihodnje omogočen neoviran dostop do gozda, ki leži jugovzhodno od območja urejanja in zagotoviti nemoteno spravilo oziroma izvoz lesa iz tega gozda.
(2) Tovorna ali katerakoli druga vozila in stroji med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na gozdnih površinah na robovih območja.
(3) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren je potrebno v delu, kjer ostaja gozd, vzpostaviti v prvotno stanje. Poseg mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh.
(4) V primeru morebitne sečnje gozdnega drevja se upošteva:
– Drevje, predvideno za posek, se označi. Označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove po pridobitvi potrebnih dovoljenj in označitvi meje urejanja na terenu.
– Drevje se lahko poseka na podlagi ugotovitvene odločbe, ki se izda po dokončnosti gradbenega dovoljenja.
– Štorov in odvečnega odkopnega materiala, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
– Upošteva se določila veljavnih predpisov glede gozdov, varstva pred požarom v naravnem okolju, izvajanja sečnje, ravnanja s sečnimi ostanki, spravila in zlaganja gozdnih lesnih sortimentov ter glede gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo.
40. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Območje urejanja se nahaja na območju pričakovanih geomorfoloških podzemeljskih naravnih vrednot (karbonati).
(2) Ob zemeljskih delih, ki naj potekajo brez miniranja, se upošteva naslednja priporočila:
– v primeru odkritja jam (brezno, zasiganost, posebne erozijske oblike) med gradnjo/zemeljskimi deli, se mora najditelj ravnati po predpisih o ohranjanju narave. Fizična in pravna oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost med katero je prišlo do najdbe, mora začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. Enako velja v primeru najdb jamskih objektov, kjer se upošteva predpise o varstvu podzemnih jam;
– pristojna območna enota Zavoda RS za varstvo narave pripravi usmeritve za varstvo potencialne naravne vrednote;
– novo odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne vrednote in glede na tip posega, na osnovi katerih strokovna služba izbere najprimernejši način varovanja. V primerih, ko ni možno zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se zagotovi natančno evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe izjemnih geoloških fenomenov;
– ker je na območju med zemeljskimi deli glede na bližnjo okolico pričakovati odkritje geomorfoloških oblik/posebnosti kraškega reliefa, naj investitor oziroma izvajalec del 14 dni pred pričetkom zemeljskih del obvesti pristojni Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto in mu omogoči občasno spremljanje stanja na terenu v času izvajanja zemeljskih del.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
41. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Območje ni poplavno, ogroženo z visoko podtalnico, erozivno ali plazljivo. Ker se na območju nahaja plitek travnati jarek, ki dobi vodo ob padavinah, sicer pa je njegova struga suha, je bila izdelana hidrološko-hidravlična analiza s pogoji in ureditvami prikazanimi v 27. in 44. členu odloka.
(2) V fazi priprave projektne dokumentacije se po potrebi (v primeru dodatno ugotovljenih naravnih omejitev npr. ob morebitnem pojavu izvira ali podtalne vode) izdela elaborat hidrološko-geoloških raziskav ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju urejanja.
(3) V primeru, da se v sklopu dopustnih dejavnosti na območju urejanja izvajajo aktivnosti pri katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, se temu primerno predvidi način gradnje.
(4) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določbe predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter ostale predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, plazovi, vremenskimi pojavi, nesrečami v prometu, ekološkimi nesrečami ipd.
42. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva določbe predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov ter odmiki od meje parcel morajo ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(4) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi.
(5) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(6) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije oziroma zasnove požarne varnosti, in sicer za tiste objekte za katere je to določeno s predpisi. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
43. člen 
(varstvo pred potresom) 
(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali - Cancani - Sieberg) lestvice oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določbe predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določbe ostalih predpisov in standardov glede varstva pred potresom.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
44. člen 
(1) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge UE. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
(2) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
(3) Urejanje prometnega omrežja in odvodnega jarka je na podlagi kapacitetne prometne študije ter hidrološko-hidravlične analize predvideno fazno na naslednji način:
– Najprej se projektno uredi obstoječa javna pot na severni strani s priključkom na regionalni cesti, in sicer za napajanje UE A1. Dodatni prometni pasovi niso potrebni. V območju križišča se hitrost omeji na 60 km/h oziroma se prestavi znak za naselje v smeri proti severu pred križiščem iz smeri Mirne. Postavi se tudi drugo potrebno prometno signalizacijo.
Strugo pritoka se uredi na odseku gorvodno od prereza P17 do navezave na obstoječi obcestni jarek. S tem se bo zaledna in padavinska voda iz utrjenih površin razlivala po obstoječih travnatih površinah vzdolž regionalne ceste. Odtočne razmere se glede na obstoječe stanje dolvodno ne poslabšajo.
– Naslednja faza je gradnja enopasovnega štirikrakega krožnega križišča s pripadajočimi novimi cestami in s sočasno rekonstrukcijo tangiranega odseka regionalne ceste, ki se ga zgradi pred koncem leta 2027, in sicer za napajanje južnega dela UE A1 ter UE A2.
Strugo pritoka se uredi do prereza P5, kjer se jarek lahko začasno priključi na obstoječo niveleto pritoka. Ob nastopu visoke vode se bo le-ta razlivala po priobrežnih površinah med obstoječim prepustom na regionalni cesti in dovozno potjo (med prerezoma P7 in P8).
– Končna faza urejanja je gradnja železniškega podvoza in sočasna ukinitev železniškega prehoda z javno potjo na severu. Detajli gradnje podvoza in nove cestne povezave (podaljšek ceste C2) na vzhodni strani železniške proge niso predmet tega OPPN.
– Ko bo prišlo do realizacije sosednjega jugovzhodno ležečega območja med območjem OPPN in železniško progo (izven območja urejanja), se strugo pritoka uredi v celoti, izdela pa se tudi nov makroskopski model prometa širšega območja.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
45. člen 
(velikost dopustnih odstopanj) 
(1) Znotraj območja urejanja so poleg odstopanj, navedenih v 12. in 16. členu, dopustna tudi naslednja odstopanja:
– odstopanja od dejavnosti, določenih v 11. členu odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti in, če ni v nasprotju z določbami OPN za posamezno namensko rabo prostora ter ob upoštevanju določil tega odloka glede varstva okolja;
– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
– gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le-ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega odloka;
– odstopanja od zakoličbenih točk ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel;
– nadomestna gradnja cest in poti, v 300 m pasu (od zunanjega roba tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot rekonstrukcija le-teh, za potrebe ureditve nivojskih križanj z železniško progo;
– v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti in ostalih določil odloka):
– odstopanja od določitve mesta in števila dovozov na gradbeno parcelo ter možnost ureditve skupnega dovoza za več parcel (npr. s služnostjo); 
– odstopanja od prikazane sheme postavitve, velikosti in oblike stavb; 
– odstopanja pri izvedbi pritlične etaže, ki ima lahko zaradi prilagajanja obstoječemu terenu delno ali v celoti zasuto »fasadno« ploskev na strani višjeležečega terena ter tudi obe stranski ploskvi, v celoti viden pa le frontalni del. Streha se pri tem lahko izvede z nasutjem na strešni plošči (pohodna zelena streha) ali tako, da streha predstavlja del višje ležečega (povoznega) platoja ter z zavarovanjem pred padci v globino (npr. z namestitvijo ograje); 
– odstopanja pri izvedbi etažnosti z gradnjo dodatne kleti (za namen parkiranja ipd.), vendar le v UE A1 in tako, da je v celoti vkopana v teren, če se pri tem ne poslabšajo geološke in hidrološke značilnosti lokacije; 
– odstopanja od prikaza velikosti in oblike ureditvenih enot ob pogoju (npr. pri zemljišču s parc. št. 585/3, k.o. 1421 – Medvedje selo, pri optimizaciji prometnega omrežja, urejanju struge pritoka), da se ne spreminja koncepta urejanja območja;
– dodatna odstopanja od kote terena v UE A2, v primeru dodatno ugotovljenih geoloških/hidroloških značilnosti območja; 
– odstopanja od prikazane sheme poteka internih cest (ne velja za lokacijo krožnega križišča na regionalni cesti) ob zagotavljanju ustreznih tehničnih elementov ter skladno s predpisi o projektiranju cest; 
– odstopanja od faznosti urejanja prometnega omrežja, in sicer se lahko za dovoz v območje UE A2, pred izgradnjo krožnega križišča, uredi tudi obstoječ priključek z regionalno cesto na skrajni južni strani območja urejanja, ki se ustrezno rekonstruira. Pri tem se, na mestu prečkanja območja UE B1 na skrajnem južnem delu, le-ta prekine v širini dovoza. Ob urejanju tega dovoza se upoštevajo pogoji kot veljajo v UE C; 
– odstopanja od predlagane sheme oblik in velikosti gradbenih parcel posameznih stavb, ki se lahko zmanjšajo ali povečajo (npr. le na zemljišča v lasti investitorja); 
– odstopanja od faznosti urejanja struge pritoka, če se pri tem ne poslabšajo geološke in hidrološke značilnosti lokacije. 
(2) Odstopanje od pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, določenih v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
46. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območja varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določila veljavnega OPN.
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
47. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz gradnje sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno s 44. členom tega odloka), ki bo omogočila funkcioniranje takega območja.
(2) Investitorji krijejo stroške prestavitve, zaščite ali novogradnje infrastrukturnih vodov znotraj oziroma izven območja urejanja, če je to potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica.
(3) Investitorji stavb v UE A2, ki imajo v sklopu svoje gradbene parcele zelene površine v UE B, so dolžni urediti le-te pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za stavbe.
(4) Financiranje gradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorji, upravljavci in Občino Trebnje ob upoštevanju določil tega člena in obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se lahko sklene pogodba o opremljanju na podlagi 78. člena ZPNačrt, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.
(5) Podlaga za odmero komunalnega prispevka v UE A1 je občinski predpis o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Trebnje, za ostale UE pa se sprejme poseben program opremljanja.
(6) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
III. GRAFIČNI DEL OPPN 
48. člen 
(vsebina grafičnega dela) 
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1.
Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela OPN MONM
M 1:5000
a) – namenska raba
b) – infrastruktura
2.
DOF s prikazom območja urejanja
M 1:2500
3.
TTN s prikazom območja urejanja
M 1:2500
4.
DKN s prikazom območja urejanja
M 1:1000
5.
Geodetski načrt s prikazom območja urejanja
M 1:1000
6.
Ureditvena situacija
M 1:1000
7.
Ureditvene enote
M 1:1000
8.
Načrt parcelacije
M 1:1000
9.
Načrt prometne infrastrukture
M 1: 1000
10.
Načrt komunalno-energetske infrastrukture
M 1:1000
11.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
M 1:1000
12.
Karakteristični prečni prerez ceste 
M 1:50
13.
Pregledni vzdolžni prerez ceste 
M 1:1000/100
14.
Karakteristični prerezi pritoka 
M 1:100/100
15.
Prikaz vplivov in povezav 
s sosednjimi območji
M 1:2500
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
49. člen 
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
50. člen 
(občinski prostorski akti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka se zaradi razširitve območja urejanja z OPPN ustrezno zmanjšajo območja enot urejanja prostora iz OPN na katere se posega z OPPN.
51. člen 
(hramba OPPN) 
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Trebnje in sedežu Upravne enote Trebnje. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
52. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Trebnje.
Št. 007-9/2018
Trebnje, dne 21. februarja 2018
Župan 
Občine Trebnje 
Alojzij Kastelic l.r.