Uradni list

Številka 25
Uradni list RS, št. 25/2017 z dne 19. 5. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 25/2017 z dne 19. 5. 2017

Kazalo

1339. Odlok o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči, stran 3752.

  
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami), 3., 7., 32., 33. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s spremembami), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 s spremembami), 16. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave Primorske novice št. 41/03 in 17/06 ter Uradni list RS, št. 70/07, 51/08 in 93/15) ter skladno s 143. in 152. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 s spremembami) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 17. redni seji dne 30. 3. 2017 sprejel
O D L O K 
o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
(vsebina odloka) 
Ta odlok določa način opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javni službi) na območju Občine Kanal ob Soči (v nadaljevanju občina), in sicer tako, da določa:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javnih služb,
2. vrste in obseg storitev javnih služb ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javnih služb,
5. vire financiranja javnih služb in način njihovega oblikovanja,
6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb,
7. programe javnih služb in poročanje,
8. koncesijo,
9. razmerja koncesionarja do uporabnikov storitev javnih služb in koncedenta,
10. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
11. podelitev koncesije,
12. izbor koncesionarja,
13. koncesijsko razmerje,
14. prenos koncesije,
15. plačila koncesionarja,
16. nadzor nad izvajanjem koncesije in poročanje koncesionarja,
17. prenehanje koncesijskega razmerja,
18. višjo silo in spremenjene okoliščine,
19. uporabo prava in reševanje sporov,
20. nadzor nad izvajanjem tega odloka,
21. kazenske določbe.
2. člen 
(cilji in namen obdelave in odlaganja ali odstranjevanja odpadkov) 
Cilji in nameni obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so:
– zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov skladno z zakonodajo,
– zagotoviti varovanje in ohranjanje okolja,
– povzročiteljem odpadkov omogočati dostop do storitev javnih služb,
– dosegati cilje državnih operativnih programov s področja varstva okolja,
– zagotoviti podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost o ravnanju z odpadki,
– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj odpadkov«,
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja z odpadki,
– določiti obvezna vlaganja v vso opremo in lokacije, ki so potrebne za izvajanje javnih služb, kar je v pristojnosti izvajalca teh služb,
– določiti obveznost osveščanja občanov glede ravnanja z odpadki, kar je določeno kot obveznost izvajalca.
3. člen 
(koncesijski akt) 
Ta odlok je tudi koncesijski akt, s katerim občina določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb.
4. člen 
(definicije) 
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. javni službi sta gospodarski javni službi iz 1. člena,
2. koncedent je Občina Kanal ob Soči (občina),
3. pristojni organ je občinska uprava Občine Kanal ob Soči,
4. občinski svet je Občinski svet Občine Kanal ob Soči,
5. občine lastnice javne infrastrukture so občine, ki so lastnice javne infrastrukture, ki se uporablja za izvajanje javnih služb iz 1. člena,
6. koncesija je izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena,
7. koncesionar je pravna oseba javnega prava, ki izvaja javni službi po tem odloku na podlagi koncesije po načelu javno-javnega partnerstva,
8. izvajalec javnih služb je koncesionar po tem odloku,
9. koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo,
10. povzročitelj odpadkov je fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov,
11. uporabniki storitev javnih služb, so uporabniki javnih dobrin, to je storitev, ki jih trajno in nemoteno v javnem interesu zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, saj jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Po določilih tega odloka je edini uporabnik storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini, izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
5. člen 
(opredelitev pojmov) 
(1) Komunalni odpadki (v nadaljevanju odpadki) po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo odpadki pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01.
(2) Ostanki komunalnih odpadkov (mešani komunalni odpadki) so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
(3) Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
Zbirni center je tudi objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
(4) Center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(5) Odlagališče je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla (podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odpadkov odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in skladiščem, ki se stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje odpadkov. Za odlagališče se ne šteje:
– naprava, kjer se odpadki raztovarjajo zato, da se omogoči njihova priprava za nadaljnji prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje v drugi napravi,
– skladišče odpadkov, v katerem se odpadki skladiščijo največ tri leta pred predelavo ali obdelavo, ali
– skladišče odpadkov, v katerem se odpadki skladiščijo največ eno leto pred odstranjevanjem.
(6) Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter delovanje trgovca ali posrednika.
(7) Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
(8) Predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri zbiralcu v zbirnem centru, v katerem se odpadki raztovorijo za namene priprave za prevoz do kraja njihove obdelave.
(9) Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom.
(10) Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se laže ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo.
(11) Obdelava ostankov komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovijo izločanje odpadkov, primernih za recikliranje, in aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov (ali kombinacija obeh) in predhodno ali poznejše izločanje odpadkov, primernih za energetsko predelavo ali predelavo v trdno gorivo. Za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se ne šteje izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 
6. člen
(oblika izvajanja javne službe) 
Javni službi na celotnem območju občine se izvajata s podelitvijo koncesije pravni osebi javnega prava po načelu javno-javnega partnerstva in pod pogoji določenimi z zakonom, podzakonskimi akti, tem odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javnih služb.
7. člen 
(dolžnost izvajalca javne službe) 
(1) Za nemoteno izvajanje javnih služb mora izvajalec:
– redno, trajno, neprekinjeno in strokovno izvajati vse storitve javnih služb za celotno območje Občine Kanal ob Soči,
– obračunavati storitve javnih služb izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči,
– redno in pravočasno obveščati uporabnika storitev in povzročitelje odpadkov o posameznih aktivnostih izvajanja javnih služb,
– voditi evidence o odpadkih in ravnanju z njimi,
– zagotavljati in objavljati podatke ter poročati pristojnim organom,
– v sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javnih služb,
– pripravljati predloge letnih in dolgoročnih Programov ravnanja z odpadki.
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih, ki urejajo gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 
8. člen
(obseg javnih služb) 
(1) Gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov zajemata:
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov,
– oddajanje komunalnih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
– odlaganje ostankov predelave na odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov,
– tehtanje in evidentiranje količin prevzetih, obdelanih in odloženih ali odstranjenih odpadkov,
– ekološko obveščanje in osveščanje povzročiteljev odpadkov.
9. člen 
(Program ravnanja z odpadki) 
Izvajalec opravlja gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov skladno s Programom ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: Program), ki ga izdela vsako leto do 15. 11. za naslednje leto. Program ravnanja z odpadki sprejme župan občine in z njim seznani občinski svet.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNIH SLUŽB 
10. člen
(pogoji obratovanja) 
Izvajalcu javnih služb morajo biti s ceno storitve zagotovljene možnosti pokrivanja stroškov ravnanja z odpadki na celotnem območju občine.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNIH SLUŽB 
11. člen
(uporabniki storitev javne službe) 
Uporabnik storitev javnih služb, ki so predmet urejanja v tem odloku, je:
– izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
12. člen 
(pravice uporabnika storitev javne službe) 
Pravice uporabnika so:
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb,
– da je obveščan o storitvah javnih služb.
13. člen 
(obveznosti uporabnika storitev javne službe) 
Uporabnik je dolžan zagotavljati:
– redno plačevanje storitev javnih služb.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNIH SLUŽB IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA 
14. člen
(viri financiranja) 
Izvajalec javnih služb pridobiva sredstva iz:
– plačil uporabnika storitev javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– sredstev občinskega proračuna,
– sredstev državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
– subvencij,
– sredstev finančnega jamstva za zaprtje odlagališča,
– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,
– drugih virov.
15. člen 
(zavezanci za plačilo) 
(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, oziroma uporabniki javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:
– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,
– po dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo,
– po dnevu začetka uporabe počitniškega objekta,
– po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.
(2) Izvajalec zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je edini uporabnik storitev gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec zbiranja je dolžan z izvajalcem obdelave in odlaganja skleniti pogodbo, s katero medsebojno uredita način zaračunavanja in plačevanja storitev javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(4) Izvajalec javne službe zbiranja je tisti, ki je dolžan povzročiteljem odpadkov oziroma uporabnikom javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na istem računu poleg stroškov gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, zaračunati tudi stroške gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(5) Uporabniki, ki so izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov oddali odpadke, so mu zavezani plačati tudi stroške storitev gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(6) Stroški zaračunavanja storitev uporabnikom in morebitni drugi skupni stroški povezani s tem (stroški izterjav, odpisi terjatev in podobno), se razdelijo med javno službo zbiranja in javno službo obdelave in javno službo odlaganja v razmerju ostalih stroškov teh javnih služb.
16. člen 
(cene storitev) 
(1) Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Ceno storitev predlaga izvajalec javnih služb z elaboratom, ki ga predloži občinskemu svetu v potrditev. Pristojni občinski organ določi potrjeno ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalec javnih služb pa oblikuje ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno storitev.
17. člen 
(način obračunavanja, izstavljanje računov in obveznost plačila) 
Način obračunavanja, izstavljanje računov in obveznost plačila storitev javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se uredi v občinskem odloku, ki ureja način izvajanja gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB 
18. člen
(infrastruktura lokalnega pomena) 
(1) Za izvajanje javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišče, objekti in naprave centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in
– zemljišče, objekti in naprave odlagališča odpadkov.
(2) Izvajalec javnih služb mora razpolagati z vso potrebno infrastrukturo, oziroma imeti v najemu vso potrebno javno infrastrukturo za izvajanje gospodarskih javnih služb.
(3) Občina, občine lastnice javne infrastrukture in izvajalec javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture, ki je v lasti drugih občin, uredita s sporazumom o uporabi javne infrastrukture za izvajanje javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
19. člen 
(oprema izvajalca javne službe) 
Opremo za izvajanje javnih služb zagotavlja izvajalec v skladu s koncesijsko pogodbo.
VIII. PROGRAMI JAVNIH SLUŽB IN POROČANJE 
20. člen
(programi javne službe, poročanje) 
(1) Izvajalec je dolžen vsako leto pripraviti predlog letnega Programa ravnanja z odpadki za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme župan in o tem obvesti občinski svet.
(2) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja javnih služb po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega Programa ravnanja z odpadki za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih programov je izvajalec dolžen pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni program, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema župan in o tem obvesti občinski svet.
(3) Izvajalec je dolžen najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb v preteklem letu.
(4) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter poročila o poslovanju in izvajanju javnih služb iz prejšnjega odstavka se določi v koncesijski oziroma drugi ustrezni pogodbi.
IX. KONCESIJA 
21. člen
(koncesijsko razmerje) 
(1) Koncesijsko razmerje po tem odloku je razmerje, ki obsega koncesijo za opravljanje javnih služb iz 1. člena tega odloka v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah. Koncesijsko razmerje iz prejšnjega stavka predstavlja koncesijo storitev, v smislu predpisov o javno zasebnem partnerstvu.
(2) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
(3) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.
22. člen 
(koncesionarjev pravni monopol) 
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javni službi iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabniku storitve javnih služb, in povzročiteljem komunalnih odpadkov, kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, po predhodni pridobitvi soglasja koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o izvajanju posameznih del v okviru izvajanja gospodarskih javnih služb, po kateri lahko druga oseba opravlja posamezne storitve ali dela javnih služb za območje občine.
23. člen 
(razmerje do podizvajalcev) 
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov storitev javne službe ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
24. člen 
(dejavnost koncesionarja) 
(1) Predmet koncesije po tem odloku je izvajanje javnih služb iz 1. člena tega odloka na območju občine v času trajanja koncesije, v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije, pod pogoji, ki jih dopušča zakon, opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), predpisi izdanimi za njegovo izvrševanje in drugimi predpisi s tega področja.
(3) Oprema za izvajanje koncesije, ki sestavlja infrastrukturo javne službe, je v času trajanja koncesije in po njenem prenehanju, last koncesionarja, kolikor ni drugače določeno s koncesijsko pogodbo. Oprema iz prejšnjega stavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
25. člen 
(trajanje koncesije) 
(1) Koncesija se podeli izbranemu koncesionarju za obdobje 20 let.
(2) Rok koncesije začne teči naslednji dan po uveljavitvi koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Rok koncesije se lahko na predlog koncesionarja podaljša največ za 5 let, če je moral koncesionar zaradi okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, zagotoviti v času trajanja koncesijskega razmerja bistvena dodatna vlaganja, ki s prvotnim investicijskim načrtom niso bila predvidena in katerih si v času trajanja koncesije koncesionar ni mogel povrniti.
X. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV STORITEV JAVNIH SLUŽB IN KONCEDENTA 
26. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev javne službe) 
Razmerja koncesionarja do uporabnikov storitev javnih služb in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev javnih služb.
27. člen 
(dolžnosti koncesionarja) 
(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javnih služb iz 1. člena tega odloka. Storitve javnih služb so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo,
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki,
3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na opremi, ki utegne povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javnih služb (interventno izvajanje javne službe),
4. uporabljati opremo in druga sredstva za izvajanje javnih služb kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javnih služb,
5. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb in poslovanju,
6. svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov,
7. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov storitev javnih služb, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javnih služb in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb,
8. izvajati druga dela, v skladu z odlokom o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči in drugimi predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(3) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče vplivati na opravljanje teh javnih služb. Koncesionar mora za predmetni javni službi, ki ju opravlja, ločeno voditi zakonsko predpisane računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe. Ločene računovodske evidence in izkaze mora koncesionar voditi tudi v primeru, ko opravlja posamezno javno službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti.
28. člen 
(način izvajanja javnih služb) 
S koncesijsko pogodbo se natančneje opredeli način izvajanja javnih služb.
29. člen 
(odgovornost koncesionarja in zavarovanja) 
Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti, ki bi jo, pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javnih služb, povzročili pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam (zavarovanje odgovornosti).
30. člen 
(koncesionarjeva tveganja) 
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javnih služb in druga tržna tveganja koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(2) V primeru predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v opremo oziroma drugo infrastrukturo potrebno za izvajanje javnih služb s strani koncedenta, razen v primeru odstopa od pogodbe zaradi kršitev na strani koncedenta.
31. člen 
(pravice in dolžnosti koncedenta) 
(1) Koncedent mora zagotavljati:
– ustrezne pogoje za izvajanje javnih služb v skladu z zakonom in drugimi predpisi in tem odlokom,
– takšno ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje opreme oziroma potrebne infrastrukture za izvajanje javne službe, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– sankcioniranje uporabnikov, zaradi onemogočanja izvajanja storitev javnih služb,
– sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javnih služb na področju občine,
– po potrebi najem javne infrastrukture, ki jo ima v svoji lasti, koncesionarju,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javni službi v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javnih služb, v skladu s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncedent ima pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede poslovanja koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po tem odloku.
32. člen 
(pravice in dolžnosti uporabnika) 
(1) Uporabnik ima pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– da se storitve javnih služb obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto tarifo in veljavno zakonodajo,
– da koncesionar izvaja javni službi na način, kot je določen v veljavnih predpisih in odloku občine.
(2) Uporabnik mora omogočiti izvajanje javnih služb in upoštevati navodila koncesionarja ter redno plačevati za opravljene storitve v skladu z vsakokratno veljavno ceno storitve.
(3) Če uporabnik koncesionarju ne dovoli izvajati storitev javnih služb ali ga pri tem ovira, mora koncesionar o tem obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ, ki v skladu s pooblastili zagotovi potrebne ukrepe za nemoteno izvajanje javnih služb.
XI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR 
33. člen
(status koncesionarja) 
Koncesionar je lahko pravna oseba javnega prava, ki izpolnjuje pogoje:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti javnih služb ter izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javnih služb,
2. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi,
3. da razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javnih služb, ima v najemu potrebno javno infrastrukturo, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javnih služb,
4. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javnih služb,
5. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabniku ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo),
6. da predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke 1–5).
XII. PODELITEV KONCESIJE 
34. člen
(postopek podelitve koncesije) 
Občina Kanal ob Soči zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z neposredno podelitvijo koncesije javnemu podjetju CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ZASAVJE, d.o.o., Brdce 41B, 1431 Dol pri Hrastniku (v nadaljevanju: koncesionar), ki je upravljavec odlagališča za komunalne odpadke na lokaciji Unično, Brdce 41 B, Dol pri Hrastniku, zaradi zagotovitve dolgoročnega sodelovanja občin ter koncesionarja pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki se izvajajo v okviru Centra za ravnanje z odpadki Zasavje.
XIII. IZBOR KONCESIONARJA 
35. člen
(postopek izbora koncesionarja) 
Koncesionarja se je izbralo na podlagi najugodnejše ponudbe za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in vloge o zainteresiranosti skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
XIV. KONCESIJSKO RAZMERJE 
36. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za dejavnost iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba začne učinkovati ob izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javnih služb.
37. člen 
(koncesijska pogodba) 
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije,
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb,
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem opreme oziroma druge infrastrukture koncesije, vlaganje osnovnih sredstev koncesionarja v dejavnost javnih služb,
4. garancije za kvalitetno izvajanje javnih služb,
5. spremembe v družbi koncesionarja,
6. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,
7. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javnih služb ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti,
8. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javnih služb,
9. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem javnih služb,
10. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti,
11. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
12. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti,
13. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
14. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javnih služb.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom in odlokom (koncesijskim aktom), sicer je neveljavna.
38. člen 
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom) 
(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt.
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja javno zasebnega partnerstva, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo.
39. člen 
(podizvajalci) 
Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati. Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.
XV. PRENOS KONCESIJE 
40. člen
(prenos koncesije) 
Koncesija se lahko prenese le s spremembo tega odloka.
XVI. PLAČILA KONCESIONARJA 
41. člen
(koncesijska dajatev) 
Koncedent se koncesijski dajatvi v celoti odpove.
XVII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE IN POROČANJE KONCESIONARJA 
42. člen
(nadzor) 
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ občine.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega zlasti:
– nadzor nad opremo za izvajanje javnih služb, njeno vzdrževanje oziroma obnavljanje,
– nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz opravljanja javnih služb,
– nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni in drugimi predpisi.
(3) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(4) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe.
(6) V skladu s predpisi izvaja nadzor nad koncesionarjem tudi pristojna inšpekcija in drugi pristojni državni organi.
43. člen 
(poročanje) 
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:
– podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti,
– podatke o zaračunanih količinah storitev javnih služb,
– podatke o stroških izvajanja javnih služb,
– podatke o količinah prevzetih, obdelanih in odloženih ali odstranjenih količinah odpadkov,
– podatke o pritožbah uporabnikov,
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javnih služb,
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitve.
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.
(4) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javnih služb v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
XVIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 
44. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja) 
Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe,
– zaradi prenehanja koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
45. člen 
(prenehanje koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba redno preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha tudi z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe, v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih objektivnih okoliščin, nadaljnje izvajanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
(4) Stranki koncesijske pogodbe se v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena dogovorita za primeren odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev.
46. člen 
(prenehanje koncesionarja) 
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami tega odloka.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
47. člen 
(odvzem koncesije) 
(1) Pristojni organ z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:
– ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo,
– če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarskih javnih služb, ki sta predmet koncesije ali ne izvaja koncesije,
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo,
– krši določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije,
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pristojni organ izdaja v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije,
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije,
– če zahteva plačilo za izvedene storitve izven potrjenih tarif javnih služb ali predlaga spremembo tarif v nasprotju s ponudbo, koncesijsko pogodbo ali predpisi.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
(3) Pristojni organ pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
48. člen 
(odkup koncesije) 
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ob prisilnem odkupu koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati odškodnino po predpisih, ki urejajo razlastitev.
(3) Način, obseg in pogoje odkupa se določi v koncesijski pogodbi.
XIX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE 
49. člen
(višja sila) 
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javnih služb ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javnih služb. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame civilna zaščita nadzor nad izvajanjem ukrepov.
50. člen 
(spremenjene okoliščine) 
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XX. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV 
51. člen
(reševanje sporov) 
Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesioniranih javnih služb je pristojno sodišče v Novi Gorici.
XXI. NADZOR 
52. člen
(izvajanje nadzora, obveščanje) 
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja krajevno pristojen občinski inšpekcijski organ.
(2) Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil odloka dokumentirati in o tem obvestiti občinski inšpekcijski organ.
53. člen 
(ravnanje v primeru ugotovljenih kršitev) 
V primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka in o tem obvesti pristojni organ.
XXII. KAZENSKE DOLOČBE 
54. člen
(opredelitev prekrškov in glob) 
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
1. ne zagotavlja nemotenega izvajanja javnih služb za celotno območje občine (7. člen),
2. ne ravna z odpadki v skladu s sprejetim letnim Programom ravnanja z odpadki (9. člen),
3. v rokih iz 20. člena odloka pristojnemu organu ne predloži letnega ali dolgoročnega Programa ravnanja z odpadki po tem odloku oziroma poročila o poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba izvajalca.
55. člen 
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju občine (6. člen),
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
XXIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
56. člen
(Program ravnanja z odpadki) 
Ob oddaji nove koncesije, župan pred začetkom izvajanja koncesije na predlog koncesionarja sprejme letni Program ravnanja z odpadki za prihodnje leto in z njim seznani občinski svet.
57. člen 
(prenehanje veljavnosti starega odloka) 
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z odpadki v Občini Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 51/08).
58. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-0002/2017-11
Kanal ob Soči, dne 30. marca 2017
Župan 
Občine Kanal 
Andrej Maffi l.r.

AAA Zlata odličnost