Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/2016 z dne 2. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/2016 z dne 2. 12. 2016

Kazalo

3231. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-C), stran 11047.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-C) 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 2016.
Št. 003-02-9/2016-11
Ljubljana, dne 30. novembra 2016
 
Borut Pahor l.r.
Predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI (ZODPol-C) 
1. člen
V Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14 in 86/15) se drugi odstavek 29. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) Policisti, ki niso pripadniki posebne policijske enote in opravljajo naloge skupaj s posebno policijsko enoto, imajo v času opravljanja teh nalog pravico do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, do katerega imajo pravico pripadniki posebne policijske enote v skladu s kolektivno pogodbo, ki ureja javni sektor.«.
2. člen 
Na začetku prvega odstavka 31. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Zagotavljanje notranje varnosti v policiji je naloga policije.«.
3. člen 
Za drugim odstavkom 32. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na določbe drugih predpisov lahko minister na predlog generalnega direktorja policije odredi kot poseben ukrep varovanja postavitev ovir ali prepoved dostopa ali zadrževanja ljudi na funkcionalnem zemljišču ali javni površini ob objektih policije ali objektih sedeža predsednika republike, vlade, državnega zbora, ministrstev ali diplomatsko konzularnih predstavništev, ki jih varuje policija, kadar obstaja nevarnost za teroristična dejanja, demonstracije ali druge oblike napada na življenje, varnost ali zdravje ljudi in premoženje. Obstoj te nevarnosti se ugotavlja z oceno tveganja, ki jo izdela policija. Poseben ukrep varovanja iz tega odstavka je začasne narave.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
4. člen 
V 39. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Vlada predpiše postopek napotitve uslužbencev policije v druge organizacije, način prijave in izbire kandidatov, prenehanje dela napotenih oseb v drugi organizaciji, poročanje o delu ter finančno spremljanje napotitve.«.
5. člen 
Naslov VII. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VII. OBLAČILA, UNIFORMA, POLOŽAJNE OZNAKE IN SIMBOLI«.
6. člen 
V prvem odstavku 40. člena se za besedo »uniformo« doda besedilo »in morajo biti osebno urejeni«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Izposojo in uporabo uniforme, tehničnih sredstev policije, simbolov policije za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, reklamne in druge komercialne namene dovoli generalni direktor policije glede na operativne zmožnosti policije in namen uporabe. Izposoja in način uporabe uniforme in tehničnih sredstev ali simbolov policije se uredita s pogodbo z uporabnikom.«.
V šestem odstavku se besedilo »uporabo lastnih oblačil v službene namene« nadomesti z besedilom »višino nadomestila za čiščenje uniforme in osebno urejenost uniformiranih policistov«.
7. člen 
Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
»40.a člen 
(uporaba civilne službene obleke, delovne obleke ali lastnih civilnih oblačil) 
(1) Policisti lahko policijske naloge opravljajo tudi v civilni službeni obleki, delovni obleki ali lastnih civilnih oblačilih.
(2) Neuniformirani policisti lahko opravljajo policijske naloge v civilni službeni obleki, ki jo zagotovi delodajalec. Civilno službeno obleko prejmejo policisti, ki opravljajo policijske naloge, pri katerih se zahteva poslovna urejenost z enotnimi oblačili po kroju ali barvi. Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se določijo delovna mesta, na katerih se naloge opravljajo v civilni službeni obleki. Prejem civilne službene obleke izključuje pravico do prejema denarnega nadomestila za lastna civilna oblačila.
(3) Neuniformirani policisti lahko opravljajo policijske naloge tudi v delovni obleki, ki jo zagotovi delodajalec. Na delovni obleki se lahko nosijo simboli policije v skladu s predpisom vlade, ki ureja vrste policijskih uniform, položajnih oznak in simbolov v policiji. Delovno obleko prejmejo neuniformirani policisti, ki opravljajo naloge policije iz druge alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.). Delovna mesta, na katerih se naloge opravljajo v delovni obleki, se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji.
(4) Policisti, ki v lastnih civilnih oblačilih opravljajo policijske naloge, kjer se zahteva poslovna urejenost brez potrebe po enotnih oblačilih ali zaradi narave dela prihaja do nesorazmerne obrabe lastnih civilnih oblačil, pa niso prejemniki civilne službene obleke, so upravičeni do denarnega nadomestila. Delovna mesta in naloge iz prejšnjega stavka se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji.
(5) Način vzdrževanja in nadomestilo za čiščenje oblek, sestavo civilne službene obleke in delovne obleke in višino letnega denarnega nadomestila za uporabo lastnih oblačil v službene namene predpiše minister.«.
8. člen 
V 41. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Prepovedana je uporaba imena »policija« in izpeljank imena »policija« ter uporaba uniforme, položajnih oznak in simbolov policije na način, ki omogoča zavajanje v pravnem prometu.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
9. člen 
Za tretjim odstavkom 43. člena se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Policist, ki je najmanj pet let neprekinjeno zaposlen v policiji, je karierni policist. Ob prenehanju zaposlitve v policiji status kariernega policista preneha. Napotitev ali premestitev po odločitvi delodajalca v ministrstvo, v druge državne organe ali napotitev na podlagi 39. člena tega zakona se ne štejejo za prekinitev statusa kariernega policista. Status kariernega policista ne preneha tudi v primeru mirovanja pravic zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem v interesu Republike Slovenije.
(5) Karierni policist se vključi v sistem izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za pridobivanje znanj in usposobljenosti z namenom napredovanja in premeščanja na druga delovna mesta v policiji.«.
Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.
10. člen 
Na koncu četrtega odstavka 44. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Pogoj morajo kandidati izpolniti najpozneje do roka, določenega v javni objavi.«.
11. člen 
Za 45. členom se doda nov 45.a člen, ki se glasi:
»45.a člen 
(pravice in obveznosti kandidatov za policiste) 
(1) S kandidati za policiste se sklene pogodba o zaposlitvi za čas izobraževanja za poklic policista.
(2) Kandidati za policiste v času izobraževanja iz prejšnjega odstavka opravljajo pripravništvo in se usposobijo za samostojno delo policista.
(3) Po uspešno zaključenem izobraževanju policija s kandidatom za policista, brez javne objave ali javnega natečaja, sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
(4) Policist iz prejšnjega odstavka mora v delovnem razmerju ostati najmanj še dvakrat toliko časa, kot je trajalo izobraževanje.
(5) Kandidat za policista, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali policist, ki mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi pred rokom iz prejšnjega odstavka, mora policiji povrniti stroške izobraževanja.
(6) Šteje se, da izpolnjuje pogoj glede obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv policist, ki je zaključil izobraževanje za poklic policista, pri katerem so bile v izobraževalni program vključene vse vsebine, ki jih zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, določa za obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv.«.
12. člen 
Za drugim odstavkom 51. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Policija izvede varnostno preverjanje ponudnika, ki je po predpisih o javnem naročanju oddal ponudbo za opravljanje del za policijo ali del v prostorih policije. Ne glede na določbe zakona, ki ureja javno naročanje, naročnik (ministrstvo ali policija) iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt, če policija pri varnostnem preverjanju ugotovi varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za osebo, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem.
(4) Ponudnik pri predložitvi ponudbe ministrstvu ali policiji (naročnik) predloži seznam oseb, ki bodo opravljale dela za policijo ali v prostorih policije. Policija pri varnostnem preverjanju oseb, ki bodo opravljale dela, ugotavlja varnostne zadržke iz prvega odstavka 52. člena tega zakona. Oseba, pri kateri se ugotovi varnostni zadržek, ne more opravljati dela za policijo ali v prostorih policije.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedilom »nalog v policiji,« doda besedilo »za opravljanje del za policijo skladno s pogodbo ali za opravljanje del v prostorih policije,«.
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni, tako da se glasi:
»(8) Določena delovna mesta iz prvega odstavka tega člena so delovna mesta, ki so izpostavljena dodatnim tveganjem za prisotnost varnostnih zadržkov iz 52. člena tega zakona ter določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.«.
Za spremenjenim osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Osebe iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena imajo pravico do vpogleda, prepisa oziroma izpisa podatkov o svojem varnostnem preverjanju v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, razen v podatke, katerih razkritje bi ogrozilo vire varnostnega preverjanja oziroma če bi to neposredno onemogočilo izvedbo nalog policije.«.
13. člen 
V prvem odstavku 52. člena se v 9. točki za besedilom »nalog v policiji,« doda besedilo »za opravljanje del za policijo skladno s pogodbo ali za opravljanje del v prostorih policije,«.
V tretjem odstavku se za besedo »policiji« obakrat dodata vejica in besedilo »za policijo ali v prostorih policije«.
14. člen 
Prvi odstavek 56. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je bil policist pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece zaradi naklepnega kaznivega dejanja, povezanega z uporabo policijskih pooblastil, mu preneha pogodba o zaposlitvi. Delovno razmerje mu preneha s sklepom generalnega direktorja policije, najpozneje pa 15. dan po vročitvi pravnomočne sodbe policiji.«.
15. člen 
Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:
»57.a člen 
(ohranjanje psihofizične sposobnosti) 
Člane posadk policijskih zrakoplovov (pilote in tehnike letalce), policiste, ki opravljajo naloge policijskih potapljačev in policiste Specialne enote, ki opravljajo naloge s področja proti- bombne zaščite, delodajalec zaradi ohranjanja psihofizične sposobnosti za 15 dni na leto napoti na izvajanje posebnih aktivnosti za ohranjanje in obnavljanje psihofizičnih sposobnosti. Vrsto in obseg aktivnosti določi minister.«.
16. člen 
Na koncu tretjega odstavka 58. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Generalni direktor policije lahko rok za opravljanje izpita za izvajanje policijskih pooblastil zaradi utemeljenih razlogov podaljša še največ za eno leto.«.
17. člen 
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
»62. člen 
(omejitev policijskih pooblastil) 
(1) Policistu, ki je zaradi težav z duševnim zdravjem začasno nezmožen izvajati policijska pooblastila, lahko generalni direktor policije na podlagi ocene zdravstvene komisije policije z odločbo začasno omeji izvajanje policijskih pooblastil tako, da se mu odvzameta službeno orožje in službena izkaznica, lahko pa tudi prepreči dostop do evidenc in neposrednemu vodji policista odredi, da policistu v tem času odreja delo, primerno njegovemu zdravstvenemu stanju. Ukrep lahko traja največ 30 dni in se lahko na podlagi ocene zdravstvene komisije podaljša, vsakič za največ 60 dni, do zaključka zdravljenja.
(2) Neposredni vodja policista, ki meni, da so se pri policistu pojavile okoliščine iz prejšnjega odstavka, v roku 24 ur ali najpozneje prvi naslednji delovni dan predloži predlog za oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije zdravstveni komisiji policije, policistu pa takoj odvzame službeno orožje in službeno izkaznico ter mu prepreči dostop do evidenc. Zdravstvena komisija mora predlog obravnavati in v osmih dneh po prejemu predloga z oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije seznaniti generalnega direktorja policije ali predlagatelju sporočiti, da pogoji za omejitev izvajanja policijskih pooblastil iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni. V primeru začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni se roki iz prejšnjega stavka štejejo od vrnitve policista na delo.
(3) Predlog za oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije zaradi okoliščin iz prvega odstavka tega člena lahko zdravstveni komisiji policije predloži tudi izvajalec medicine dela ministrstva.
(4) O prenehanju razlogov za začasni ukrep po prvem odstavku tega člena zdravstvena komisija obvesti generalnega direktorja policije, ki nemudoma odpravi ukrep.
(5) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba v osmih dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. O pritožbi odloči minister v roku osmih delovnih dni.«.
18. člen 
Za drugim odstavkom 64. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) O vlogi za pravno pomoč se odloči najpozneje v osmih delovnih dneh.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Za novim četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Generalni direktor policije lahko iz razlogov varstva osebnostne integritete upravičencev iz prvega odstavka tega člena in izjemoma tudi zaradi varstva organizacijske integritete policije zagotovi pravno pomoč tem upravičencem tudi, kadar v postopku nastopajo kot oškodovanci ali osebe, od katerih se zbirajo obvestila.
(6) Če se pred pristojnim organom pravnomočno ugotovi, da ni bila podana kazenska oziroma odškodninska odgovornost policista, ki mu je bila vloga za pravno pomoč iz prvega odstavka tega člena zavrnjena, mu policija na njegovo zahtevo povrne razliko med stroški, ki jih je imel s pravno pomočjo, in stroški, ki mu jih je že prisodilo sodišče.«.
19. člen 
V tretjem odstavku 65. člena se črta besedilo »ter usposabljanja uslužbencev policije«.
20. člen 
Na koncu prvega odstavka 66. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Določba se smiselno uporablja tudi za nekdanjega uslužbenca policije, kadar je ogrožen zaradi policijskih nalog, ki jih je opravljal kot uslužbenec policije, razen če je ogroženost posledica opravljanja policijskih nalog, zaradi katerih je bila nekdanjemu policisti iz krivdnih razlogov odpovedana pogodba o zaposlitvi.«.
V drugem odstavku se za besedo »policije« dodata vejica in besedilo »nekdanjih uslužbencev policije«.
21. člen 
Tretji odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi mora biti uslužbencu policije vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela in mora vsebovati obrazložitev, zakaj bo s premestitvijo oziroma napotitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti. Odločba je dokončna.«.
22. člen 
Drugi odstavek 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Premestitev iz prejšnjega odstavka se lahko opravi samo na podlagi pisnega soglasja policista. Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, je lahko policist iz prejšnjega odstavka začasno premeščen za obdobje do štirih let z možnostjo sporazumnega podaljšanja za največ štiri leta.«.
23. člen 
Za četrtim odstavkom 71. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Uslužbencu policije, ki mu je odrejena pripravljenost za delo na določenem kraju, pripada izplačilo za čas pripravljenosti v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
24. člen 
Naslov 73. člena se spremeni tako, da se glasi: »(delo preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih)«.
V prvem odstavku se besedilo »dokonča začeto nalogo« nadomesti z besedilom »po poteku delovnega časa brez take prekinitve dela, ki bi policistu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno nalogo.«.
V drugem odstavku se besedilo »ustrezen počitek« nadomesti z besedilom »sorazmerno daljši počitek skladno s splošnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Določba prejšnjega odstavka ne velja za policiste, ki zaradi specifičnosti opravljanja nalog policije teh ne morejo opraviti v času, določenem v prejšnjem odstavku, ali pri katerih bi zaradi prenehanja opravljanja teh nalog lahko prišlo do ogrožanja njihovih življenj in zasedajo delovna mesta, ki jih v aktu o organizaciji in sistemizaciji določi minister. Povprečen delovni čas iz tega odstavka, vključno z delom preko polnega delovnega časa, ne sme presegati 48 ur v sedemdnevnem obdobju, izračunanem kot povprečje v posameznem referenčnem obdobju.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
25. člen 
Prvi odstavek 74. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Policistom Specialne enote in neuniformiranim policistom, ki opravljajo naloge, povezane s prikritimi preiskovalnimi ukrepi ali zaščito prič in drugih oseb, ogroženih zaradi sodelovanja v kazenskem postopku, ter drugim policistom, ki neposredno skupaj s Specialno enoto ali prej navedenimi neuniformiranimi policisti opravljajo posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, za čas neposrednega opravljanja posebno nevarnih nalog z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve pod enakimi pogoji in v enaki višini kot to velja za policiste Posebne policijske enote, v skladu s kolektivno pogodbo za javni sektor.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pravico do dodatnega plačila imajo policisti za čas, ko jim je odrejeno opravljanje dela v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena. Vlada na predlog ministra določi višino dodatnega plačila, pri čemer višina dodatnega plačila znaša najmanj dvakratnik in največ trikratnik višine, določene za dodatek za delo prek polnega delovnega časa.«.
26. člen 
V tretjem odstavku 84. člena se za besedilom »nesreče pri delu,« doda besedilo »ki nastane pri opravljanju operativnega dela ali drugega nevarnega dela in«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Policistu, ki je odsoten z dela zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pravice iz poklicnega zavarovanja ne mirujejo. Prispevke za poklicno zavarovanje v tem času plača delodajalec po stopnji, ki velja na dan nastanka obveznosti za plačilo prispevkov. Ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je osnova za prispevke nadomestilo iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki ga delodajalec izplačuje v breme nosilca zdravstvenega zavarovanja.«.
27. člen 
V prvem odstavku 85. člena se besedilo »svojega dela« nadomesti z besedilom »operativnega ali drugega nevarnega dela«.
28. člen 
86. člen se spremeni tako, da se glasi:
»86. člen 
(pravice družinskih članov po smrti policista) 
(1) Ožjim družinskim članom policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela izgubil življenje, pripadajo tudi naslednje pravice:
– psihološka pomoč in podpora ob smrti policista;
– štipendiranje otrok in posvojencev, ki se šolajo v osnovni in srednji šoli, ter študentov, vendar ne dlje, kakor do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti;
– prednost pri vpisu v dijaški ali študentski dom;
– kritje stroškov šolske malice ali bonov za študentsko prehrano;
– prednost pri vpisu v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo in zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna;
– povračilo stroškov javnega vrtca, zasebnega vrtca s koncesijo ali zasebnega vrtca, ki se financira iz občinskega proračuna;
– brezplačno svetovanje in nudenje informacij v zvezi z urejanjem zadev, povezanih s smrtjo policista;
– prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja partnerske zveze, otroka v policiji pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, določene v 44. členu tega zakona;
– brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po smrti policista, in sicer sedem dni v letu.
(2) Osebe iz druge alineje prejšnjega odstavka imajo pravico do štipendije v višini razlike med osnovo, ki znaša 100 odstotkov najvišje možne kadrovske štipendije v skladu z akti vlade o štipendiranju za otroke, ki se šolajo v osnovni šoli, 110 odstotkov za dijake srednjih šol in 120 odstotkov za študente, ter štipendijo, ki jo prejema upravičenec.
(3) Štipendija, določena na način iz prejšnjega odstavka, se poveča za 40 odstotkov, če prejemnik štipendije med šolanjem prebiva zunaj kraja stalnega prebivališča.
(4) Upravičenec izgubi pravico do štipendije, kritja stroškov šolske malice ali bonov za študentsko prehrano, če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in je zanj predpisana kazen zapora najmanj pet let, ali je pravnomočno obsojen zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Pravico do štipendije izgubi tudi mladoletnik, če mu je izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali oddaje v prevzgojni dom v skladu s kazensko zakonodajo.
(5) Sredstva za uveljavljanje in uživanje pravic po tem členu zagotavlja ministrstvo.
(6) Način uveljavljanja in dodelitve pravic ožjim družinskim članom po smrti policista iz tega in naslednjega člena predpiše vlada.«.
29. člen 
V tretjem odstavku 90. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Policija posebej za ta namen nabavi kratkocevno orožje kategorije B v skladu z zakonom, ki ureja orožje.«.
V četrtem odstavku se beseda »policistu« nadomesti z besedo »prejemniku«.
30. člen 
Peti odstavek 101. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Pri opravljanju službe v pomožni policiji za pomožne policiste, ki imajo status upokojenca, ne veljajo omejitve glede trajanja začasnega ali občasnega dela in omejitve glede najvišjega skupnega dohodka v koledarskem letu, določene v zakonu, ki ureja trg dela.«.
31. člen 
Drugi odstavek 104. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) O uporabi pomožne policije iz prejšnjega odstavka, ki traja do 30 dni v istem koledarskem letu, odloči minister na predlog generalnega direktorja policije. O vpoklicu za daljše obdobje odloči vlada na predlog ministra.«.
Četrti odstavek se črta.
32. člen 
V prvem in drugem odstavku 109. člena se besedilo »ali s prvim odstavkom« nadomesti z besedilom », s prvim ali drugim odstavkom«.
33. člen 
Drugi, tretji in četrti odstavek 110. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(2) S 1. januarjem 2018 oziroma najpozneje do 30. junija 2018 se vsa delovna mesta policistov v V. tarifnem razredu, za katera se zahteva poklic policista, presistemizirajo v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu in se policiste, ki zasedajo ta delovna mesta, premesti na ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu.
(3) Ne glede na določbe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15 in 4/16) so policisti ob premestitvi na delovno mesto v VI. tarifnem razredu imenovani v naziv z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu. Ob premestitvi policistov na delovna mesta v VI. tarifnem razredu se plačni razred določi v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15).
(4) Policisti, ki so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo pridobljene višje strokovne izobrazbe, morajo do 1. januarja 2023 pridobiti to izobrazbo. Delodajalec je dolžan do 1. januarja 2023 vsem policistom, ki so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo pridobljene višje strokovne izobrazbe, omogočiti pridobitev navedene izobrazbe. V času od 1. januarja 2018 do izteka roka, v katerem morajo pridobiti višjo strokovno izobrazbo, lahko policisti napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi ves ta čas že imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Vse te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so bila sistemizirana zaradi uvedbe višješolskega poklicnega standarda in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu.«.
Za spremenjenim četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Policiste, ki višje strokovne izobrazbe ne bodo pridobili v roku iz prejšnjega odstavka, se premesti na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje. Če tako delovno mesto ni prosto, jim preneha delovno razmerje.
(6) Naloge na delovnih mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, lahko opravljajo tudi policisti s srednjo strokovno izobrazbo, ki imajo na dan uveljavitve akta iz drugega odstavka tega člena najmanj 15 let delovne dobe pri opravljanju nalog policije ali pri opravljanju drugih primerljivih nalog v drugih državnih organih (npr. vojaška policija, finančna uprava) in so najmanj tri leta opravljali naloge policije, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(7) Policisti iz prejšnjega odstavka lahko napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so se sistemizirala zaradi uvedbe višješolske izobrazbe in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu.«.
Dosedanji peti odstavek postane osmi odstavek.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
34. člen 
(1) Upravičenec, ki je do uveljavitve tega zakona pridobil štipendijo v skladu s 86. členom Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14 in 86/15), obdrži štipendijo za obdobje, za katero mu je bila priznana.
(2) Če upravičenec iz prejšnjega odstavka uveljavlja pravico do štipendije v skladu s spremenjenim 86. členom zakona, se mu v skladu z njim ob izpolnjevanju pogojev prizna pravica do štipendije, in sicer od dneva vložitve vloge. V tem primeru upravičenec izgubi pravico do štipendije iz prejšnjega odstavka.
35. člen 
(1) Vlada izda predpis iz šestega odstavka 86. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister izda predpisa iz petega odstavka 40.a člena in 57.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14 in 86/15), se uskladijo z določbami tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
36. člen 
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o uveljavljanju pravic ožjih družinskih članov po smrti policista in pravice v primeru invalidnosti (Uradni list RS, št. 66/14), ki pa se uporablja do uveljavitve predpisa iz šestega odstavka 86. člena zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
37. člen 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 210-01/16-14/16
Ljubljana, dne 22. novembra 2016
EPA 1437-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik