Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2015 z dne 8. 10. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2015 z dne 8. 10. 2015

Kazalo

2943. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Hrpelje - Kozina, stran 8290.

  
Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO) in 51. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 51/15) je Nadzorni odbor Občine Hrpelje - Kozina na 9. redni seji dne 28. 9. 2015 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega odbora Občine Hrpelje - Kozina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov Nadzornega odbora Občine Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju: nadzorni odbor) pri:
– izvajanju nadzora,
– postopku nadzora,
– delu izvedencev, ki opravljajo posebne strokovne naloge nadzora,
– načinu odločanja,
– pripravi, sklicevanju in vodenju sej,
– pisanju zapisnikov sej ter
– vodenju evidenc in dokumentacije nadzornega odbora.
(2) V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen
(1) Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen in ni vezan na nikogaršnja navodila.
(2) Nadzorni odbor je pri svojem delu vezan na ustavo, zakonodajo in občinske predpise. Nadzorni odbor opravlja svoje naloge pošteno, strokovno, vestno in nepristransko.
3. člen
Vprašanja organizacije in postopkov dela, ki morebitno niso urejena z Zakonom o lokalni samoupravi, Statutom Občine Hrpelje - Kozina in s tem poslovnikom, se uredijo s poslovniškim sklepom, ki ga sprejme nadzorni odbor ali pa se smiselno uporabljajo določbe Poslovnika Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina.
4. člen
(1) Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja infrastrukturo in sredstva Občine Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju: občina).
(2) Nadzorni odbor uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa »NADZORNI ODBOR«.
(3) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
5. člen
(1) Delo nadzornega odbora je javno, razen v primerih, ko je potrebno varovati uradne, državne in poslovne skrivnosti, ki so opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta.
(2) Seje nadzornega odbora so zaprte za javnost. Javnost dela zagotavljajo dokončna poročila, ki so javno objavljena. Javno objavljeni so tudi zapisniki sej.
(3) Nadzorni odbor obvešča širšo javnost preko predsednika, z izjavami za javnost.
(4) Nadzorni odbor je dolžan spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto pravnih in fizičnih oseb.
II. ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI
6. člen
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
7. člen
Na prvi seji nadzornega odbora (konstitutivni seji) člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora.
8. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi seje.
(2) V primeru odstopa predsednika, do imenovanja novega predsednika, funkcijo predsednika začasno opravlja najstarejši član nadzornega odbora.
9. člen
Naloge predsednika nadzornega odbora so predvsem:
– vodenje in organiziranje dela odbora,
– predlaganje dnevnega reda sej ter sklic in vodenje sej odbora,
– podpisovanje sklepov, zapisnikov, poročil in drugih aktov odbora,
– skrb za izvajanje sprejetih sklepov,
– sodelovanje z organi občine, občinske uprave ter drugimi organi občine, opredeljenimi v statutu občine,
– izdelava predloga potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora.
10. člen
(1) Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo sej nadzornega odbora in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
(2) V primeru, da so člani zadržani, morajo to sporočiti predsedniku nadzornega odbora ali v tajništvo Občine Hrpelje - Kozina.
11. člen
(1) Nadzorni odbor ima v okviru svojih pristojnosti pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjskopravnim in finančnim poslovanjem občine, pravico to poslovanje pregledati in ugotavljati njegovo zakonitost in pravilnost ter ocenjevati gospodarnost porabe proračunskih sredstev.
(2) V ta namen nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
– nadzoruje namenskost in smotrnost ter gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– opravlja računovodski nadzor,
– preverja skladnost proračuna občine s pravnimi predpisi s področja javnih financ in drugih področij, z odloki, pravilniki in drugimi akti občinskega sveta,
– preverja skladnost zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,
– preverja skladnosti finančnih načrtov javnih zavodov, društev in organizacij, katerih dejavnost se sofinancira iz občinskega proračuna,
– proučuje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo ob porabi sredstev (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
– izdela nadzorstveni zapisnik in poročilo,
– prouči pripombe strank v postopkih nadzora,
– sprejema poročila ter mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov,
– obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,
– z ugotovitvami navedenimi v poročilih nadzorov obvešča javnost.
III. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA
12. člen
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge na sejah. Za opravljanje nalog nadzornega odbora se šteje tudi delovanje članov pri izvajanju sklepov o izvedbi nadzora, ne glede na to, kje se tak sklep teritorialno izvaja.
13. člen
(1) Nadzorni odbor samostojno sprejme letni program nadzora.
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu nadzora. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni program nadzora, mora najprej s sklepom dopolniti ali spremeniti letni program nadzora. Dopolnitev in sprememba letnega programa nadzora mora biti obrazložena.
(3) Nadzorni odbor z letnim program dela in njegovimi spremembami, obvezno seznani župana in občinski svet.
14. člen
(1) Nadzorni odbor o svojem delu poroča županu in občinskemu svetu. Dokončno poročilo o opravljenem nadzoru, pošlje nadzorni odbor županu v roku 8 dni po sprejemu. Ta je dolžan poročilo uvrstiti na prvo naslednjo sejo občinskega sveta po prejemu poročila. Občinski svet se seznani z ugotovitvami in priporočili.
(2) Po preteku koledarskega leta, nadzorni odbor z Letnim poročilom poroča o delu v preteklem koledarskem letu. Letno poročilo o delu nadzornega odbora se občinskim organom pošlje v roku 3 mesecev po preteku koledarskega leta.
15. člen
Za dokumentacijo, potrebno za delo nadzornega odbora, skrbi delavec občinske uprave, ki ga določi župan. Vso pošto, ki prispe na naslov nadzornega odbora, takoj pošlje predsedniku nadzornega odbora. Gradivo, ki ga pripravljajo posamezni člani nadzornega odbora za sejo, pošlje članom nadzornega odbora hkrati z vabilom na sejo.
16. člen
(1) Vpogled v arhiv in dokumentacijo nadzornega odbora imajo vsi člani nadzornega odbora.
(2) Druge osebe imajo dostop do arhiva in dokumentov nadzornega odbora, če navedejo utemeljen razlog, s soglasjem predsednika nadzornega odbora.
(3) Če predsednik za vpogled ne da soglasja, lahko ugovarjajo na nadzorni odbor v roku 3 dni, ki dokončno odloči.
SEJE NADZORNEGA ODBORA
17. člen
Nadzorni odbor dela na rednih in izrednih sejah.
18. člen
(1) Seje nadzornega odbora praviloma sklicuje predsednik nadzornega odbora, s ciljem realizirati sprejeti letni program dela.
(2) Predsednik skliče sejo odbora na svojo pobudo, in sicer po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Mora pa jo sklicati tudi na zahtevo najmanj dveh članov odbora. Če predsednik nadzornega odbora ne skliče seje nadzornega odbora na zahtevo dveh članov v roku enega meseca, jo lahko skličeta člana, ki sta zahtevala sklic redne seje. S tem, eden izmed članov, ki sta zahtevala sklic seje, prevzame za sklic in vodenje te seje vse funkcije predsednika.
(3) Člana nadzornega odbora, ki zahtevata sklic redne seje oziroma jo predlagata, morata predlog oziroma zahtevo obrazložiti in predložiti gradivo za sejo.
(4) Praviloma se na seji nadzornega odbora okvirno dogovorijo o terminu in vsebini naslednje redne seje.
19. člen
(1) Izredno sejo skliče predsedujoči nadzornega odbora na svojo pobudo ali na zahtevo dveh članov nadzornega odbora. Če predsedujoči ne skliče izredne seje na zahtevo dveh članov nadzornega odbora v roku deset dni, jo lahko skliče eden izmed dveh članov, ki sta zahtevala sklic izredne seje. S tem, eden izmed dveh članov prevzame za sklic in vodenje te seje vse funkcije predsednika nadzornega odbora.
(2) Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, ki ne morejo čakati na naslednjo redno sejo.
(3) Člana, ki zahtevata sklic izredne seje nadzornega odbora morata zahtevo za sklic izredne seje obrazložiti.
20. člen
(1) V vabilu za sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda.
(2) Vabilu mora biti priloženo:
– zapisnik zadnje seje nadzornega odbora in
– gradivo za posamezne točke dnevnega reda, potrebno za razpravo (predlogi poročil ipd.).
(3) Izjemoma, kadar so za to podani razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam dnevnega reda članom nadzornega odbora vroči pred začetkom seje. Utemeljenost takega načina pošiljanja gradiva potrdi nadzorni odbor pred obravnavo te točke dnevnega reda.
(4) Vabilo za redno sejo z gradivom se praviloma pošlje najmanj tri dni pred sejo.
(5) Vabilo za izredno sejo z gradivom se praviloma pošlje najmanj tri dni pred sejo.
(6) Vabila se pošiljajo po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga je član nadzornega odbora sporočil ob nastopu funkcije.
21. člen
Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v izjemnih primerih pa jo lahko vodi drugi član nadzornega odbora na podlagi pooblastila predsednika nadzornega odbora.
22. člen
(1) Na seje nadzornega odbora se lahko povabijo kot pričevalci ali zaslišanci osebe, ki bi lahko dale pomembne informacije za delo nadzornega odbora. Povabljene osebe lahko razpravljajo, ko jim predsedujoči da besedo, nimajo pa pravice glasovanja.
(2) O navzočnosti drugih oseb na sejah nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. Razpravljajo pa lahko samo, ko jim predsedujoči da besedo, nimajo pa pravice glasovanja.
23. člen
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti nadzorni odbor, kdo od članov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2) Predsedujoči obvesti nadzorni odbor, kdo izmed nečlanov je bil povabljen na sejo.
(3) Predsedujoči nato ugotovi, ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je nadzorni odbor nesklepčen, se počaka 15 minut in se ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni sklepčen, se lahko opravi splošna razprava o posameznih vprašanjih, brez sprejemanja odločitev.
(4) Na začetku seje lahko predsedujoči daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
24. člen
(1) Ko nadzorni odbor določi in potrdi dnevni red, preide k odločanju o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
(2) Član nadzornega odbora lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb in dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči nadzorni odbor.
(3) Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen in dopolnjen.
25. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo lahko nadzorni odbor spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
26. člen
(1) Na začetku vsake obravnave točke dnevnega reda predsedujoči poda kratko obrazložitev.
(2) Nato da predsedujoči besedo predlagatelju točke oziroma članu nadzornega odbora (poročevalcu).
(3) Za predlagateljem oziroma poročevalcem dobijo besedo morebitni vabljeni za to točko dnevnega reda, za njimi pa ostali člani nadzornega odbora.
(4) Vrstni red razpravljanja določa predsedujoči.
(5) Razpravljajoči sme govoriti le o vsebini točke, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljajoči ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se razpravljajoči po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko odvzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljajoči ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor brez razprave.
27. člen
(1) Razprave načeloma niso časovno omejene.
(2) Nadzorni odbor lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo članov nadzornega odbora odloči, da se lahko o istem vprašanju razpravlja samo enkrat, lahko pa se omeji trajanje razprave posameznika na 5 minut.
28. člen
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
(2) Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov oziroma stališč.
29. člen
(1) Če nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej.
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, nadzorni odbor konča sejo.
30. člen
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči.
(2) Na seji nadzornega odbora ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besedo. Predsedujoči skrbi, da sogovornika nihče ne moti med govorom.
(3) Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
31. člen
Za kršitev reda na seji nadzornega odbora sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede in
– odstranitev s seje.
32. člen
(1) Odstranitev s seje se lahko izreče razpravljajočemu članu nadzornega odbora ali zunanjemu razpravljavcu, če kljub odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo nadzornega odbora.
(2) Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drugi udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
(3) Če predsedujoči z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora, jo prekine.
33. člen
(1) Po opravljeni razpravi k posameznim točkam dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa, o katerem se glasuje. Predlog sklepa lahko poda tudi kateri od članov nadzornega odbora, kolikor se ne strinja s predlaganim sklepom predsednika. V takem primeru se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki ga je podal predsednik. Če je tak predlog sprejet, se o drugih predlogih sklepov, ki se navezujejo na isto zadevo, ne glasuje. V primeru, da predlog sklepa predsednika ni sprejet, se glasuje o drugih predlogih sklepov, po vrstnem redu, kot so bili predlagani. Ko je sprejet eden od predlogov sklepov, se o ostalih, ki mu sledijo, glede iste zadeve, ne glasuje več.
(2) Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov nadzornega odbora.
(3) Nadzorni odbor odloča z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora. Če je zaradi enakega števila navzočih članov rezultat glasovanja neodločen, odloča glas predsedujočega.
(4) Nadzorni odbor odloča z javnim glasovanjem. Kolikor se nadzorni odbor odloči za tajno glasovanje, se za njegovo izvedbo uporabljajo določbe poslovnika občinskega sveta, ki ureja to področje.
34. člen
(1) O delu na seji odbora se piše skrajšani zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, o sklepih, ki so bili sprejeti na seji, o izidih glasovanja o posameznih zadevah itd.
(2) Zapisnik piše delavec občinske uprave, ki ga določi župan.
(3) Zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar.
POSTOPEK NADZORA
35. člen
Nadzori se glede na zahtevnost delijo na naslednje:
(1) Manj zahteven nadzor: nadzor, ki je osredotočen na posamezno proračunsko postavko ali podpostavko, npr. na odhodke za posamezno investicijo, tekoče transfere na posamezne področju (kmetijstvo, kultura, šport …), prihodke od prodaje posameznega premičnega ali nepremičnega premoženja.
(2) Zahteven nadzor: nadzor zaokroženega dela poslovanja občine, npr. investicijskih odhodkov, postopkov oddaje javnih naročil, prevzemanja obveznosti, plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, tekočih transferov.
(3) Zelo zahteven nadzor: nadzor nad poslovanjem občine, posrednega proračunskega uporabnika v posameznem obdobju ali letu, nadzor smotrnosti poslovanja občine.
(4) Opredelitev vrste nadzora glede na zahtevnost se določi glede na vrsto in trajanje nadzora ob sprejemanju poročila.
36. člen
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v okviru rednega in izrednega nadzora.
37. člen
Redni nadzor je nadzor, ki se opravlja na podlagi sprejetega letnega programa nadzora.
38. člen
(1) Izredni nadzor je nadzor, ki ga kadarkoli med letom s spremembo oziroma dopolnitvijo letnega programa nadzora, nadzorni odbor sklene izvesti v skladu s svojimi pristojnostmi.
(2) Pobudo za izredni nadzor lahko poda katerikoli od članov nadzornega odbora, župan ali občinski svet. Pobuda mora biti podana pisno in mora vsebovati obrazložitev.
(3) Nadzorni odbor mora proučiti dano pobudo in izredni nadzor po lastni presoji s sklepom vključiti v program dela.
(4) Nadzorni odbor mora na zahtevo pobudnikov iz drugega odstavka tega člena zagotoviti tajnost pobude, pobudnikov in vsebine pobude. V tem primeru se ne sme nikjer navesti tisti del pobude, za katerega je pobudnik zahteval, da se zanj zagotovi tajnost. V takem primeru postane pobuda v primeru izvedbe nadzora formalno pobuda nadzornega odbora.
39. člen
(1) Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o uvedbi nadzora nadzorovani osebi, ki vsebuje:
– opredelitev vsebine nadzora,
– čas in kraj izvedbe nadzora,
– navedbo nadzorovane osebe,
– navedbo članov nadzornega odbora, ki so določeni za izvedbo nadzora (v nadaljevanju: pristojni član).
(2) Nadzorovana oseba je tista fizična ali pravna oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora.
(3) Nadzorni odbor lahko kot nadzorovano osebo določi:
– občino z vsemi ožjimi enotami,
– javne zavode, javne sklade in javna podjetja, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica deležev je občina,
– javne zavode, javne sklade, javna podjetja oziroma druge fizične ali pravne osebe, ki na območju občine ali za občino in občane opravljajo storitve javnega značaja in ki so jim za opravljanje teh storitev v proračunu občine namenjena sredstva,
– vse druge fizične in pravne osebe (društva, zveze, organizacije, gospodarske družbe ipd.), ki prejemajo iz proračuna občine kakršne koli transfere ali dotacije za del, ki se nanaša na nadzor porabe sredstev.
40. člen
(1) Če nadzorovana oseba smatra, da ne gre za nadzor iz pristojnosti nadzornega odbora, lahko poda ugovor v roku 8 dni od vročitve na nadzorni odbor.
(2) Nadzorni odbor presodi o utemeljenosti ugovora. Če ugovor ni utemeljen, nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep dokončen. Če pa je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V tem primeru nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji zaprosi računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v izvedbo revizije s strani računskega sodišča.
41. člen
(1) V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe dolžne nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati ustrezna pojasnila. Nadzorni odbor ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora.
(2) V postopku nadzora se za sodelovanje lahko zaprosi zunanje, neodvisne strokovnjake. Strokovne naloge nadzora lahko opravi strokovnjak, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet in s katerim sklene pogodbo župan. Nadzorni odbor ni vezan na mnenja zunanjega strokovnjaka.
(3) Kolikor je bila pri nadzorovani osebi opravljena komercialna revizija, lahko nadzorni odbor svoje poročilo opre na njene ugotovitve, kolikor preceni, da izraženo mnenje resnično in pošteno podpira izkazano stanje pri nadzorovani osebi.
42. člen
(1) Po opravljenem nadzoru nadzorni odbor pripravi osnutek poročila v skladu s pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora.
(2) Nadzorovana oseba je dolžna v roku 15 dni od vročitve osnutka poročila nadzornega odbora pripraviti odzivno poročilo in ga vročiti nadzornemu odboru.
(3) Če nadzorovana oseba odzivnega poročila v predpisanem roku ne vroči nadzornemu odboru se smatra, da se v celoti strinja z osnutkom poročila.
43. člen
(1) Po preteku roka iz prejšnjega člena, nadzorni odbor potrdi dokončno poročilo o opravljenem nadzoru. V njem lahko upošteva dejstva, ki jih je nadzorovana oseba navedla v odzivnem poročilu.
(2) Dokončno poročilo se pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi Računskemu sodišču.
44. člen
(1) Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri izvajanju nadzora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2) Kot hujše kršitve se štejejo zlasti:
– uporaba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so bili določeni s proračunom,
– uporaba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona,
– oddaja javnih naročil brez izvedbe javnega razpisa ali zbiranja ponudb oziroma izvedba postopka javnega naročila, ki favorizira določenega ponudnika oziroma izloča ostale potencialne ponudnike.
(3) V primeru, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je nadzorni odbor dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(4) Skupaj s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti za njihovo zavarovanje. O prijavi je nadzorni odbor dolžan obvestiti občinski svet in župana.
45. člen
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora iz njihove pristojnosti. Organi nadzorovane osebe so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora v roku 45 dni po njihovem prejemu. Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora na prvi redni seji, ki sledi prejemu dokončnega poročila nadzornega odbora. V skladu s svojimi pristojnostmi morajo upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora ter nadzorovani osebi v primeru ugotovljenih nepravilnosti izreči ukrepe za njihovo odpravo. Posamezni ukrep mora poleg vsebine sprememb vsebovati tudi rok za odpravo in določiti način poročanja nadzorovane osebe o odpravi nepravilnosti.
(2) Župan, občinski svet in organi nadzorovane osebe pisno seznanijo nadzorni odbor o obravnavi dokončnega poročila nadzornega odbora in o sprejetih sklepih.
(3) Nadzorovana oseba je o odpravi pomanjkljivosti dolžna obvestiti nadzorni odbor, oziroma mu posredovati poročilo o odpravi pomanjkljivosti.
46. člen
(1) Člana nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora izloči iz posamezne zadeve v primeru, ko so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti v skladu z določili Statuta Občine Hrpelje - Kozina.
(2) Član nadzornega odbora se mora izločiti iz obravnave in odločanja o zadevi iz razlogov navedenih v Statutu Občine Hrpelje - Kozina.
(3) Izločitev člana lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
(4) O zahtevah za izločitev odloča predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika odloča nadzorni odbor.
47. člen
Seje občinskega sveta, na kateri se obravnava poročilo nadzornega odbora, se lahko udeležijo člani nadzornega odbora. O opravljenem nadzoru poroča predsednik nadzornega odbora.
IV. KONČNA DOLOČBA
48. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-9/2015
Hrpelje, dne 28. septembra 2015
Predsednica
nadzornega odbora
Irena Tomažič l.r.