Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2015 z dne 3. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2015 z dne 3. 7. 2015

Kazalo

1996. Odlok o občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet v Občini Hrpelje - Kozina, stran 5424.

  
Na podlagi 126. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 29/11, 76/12) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 7. redni seji dne 18. 6. 2015 sprejel
O D L O K
o občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet v Občini Hrpelje - Kozina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Hrpelje - Kozina in postopek njihove kategorizacije;
– nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet na območju Občine Hrpelje - Kozina;
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo cest iz prejšnjih dveh alinej in prometa na njih;
– način izvajanja vzdrževanja cest iz prve in druge alineje tega člena kot obvezne gospodarske javne službe;
– začasne ukrepe občinskega redarstva in policije;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in nekategoriziranimi cestami, ki se uporabljajo za javni cestni promet;
– sankcioniranje kršitev tega odloka in smiselna uporaba zakona, ki ureja ceste.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
– občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini;
– lokalna cesta je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
– zbirne krajevne ceste, s skrajšano oznako LZ, ki so namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij ali četrti mest in delov naselij na ceste višje kategorije;
– krajevne ceste, s skrajšano oznako LK, ki so kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjene dostopu do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.) v posameznih območjih ali četrtih mest in delih naselij;
– javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
– gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočanju racionalnega prevoza gozdnih lesnih sortimentov ter je vodena v evidenci gozdnih cest;
– nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s tem odlokom, zakonom in predpisom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec;
– kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste;
– križišče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest v isti ravnini;
– prometna signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki in druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti, ter turistična in druga obvestilna signalizacija;
– prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno) ter sredstva in naprave za prisilno ustavljanje vozil;
– cestni priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta ali druga površina navezuje na to cesto;
– individualni priključek je cestni priključek na cesto, namenjen dostopu do posameznih stanovanjskih stavb z največ štirimi stanovanji ter kmetijskih in gozdnih površin;
– skupinski priključek je cestni priključek na cesto, namenjen dostopu do posameznih stanovanjskih stavb in blokov z več kot štirimi stanovanjskimi enotami, poslovnih objektov, športnih objektov, hotelov, tovarn, gramoznic, kamnolomov, kopališč, avto kampov in podobno;
– avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov;
– cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje;
– cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi;
– cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
– osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni površini obremenjuje podlago, kadar vozilo miruje;
– parkirišče je prometna površina, ki je namenjena ustavljanju in parkiranju vozil;
– varstvo javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen varovalni pas;
– varovalni pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena;
– vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno je prometu vozil, pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače;
– elaborat prometne ureditve je strokovno-tehnični elaborat, s katerim so določeni ukrepi in določena postavitev oziroma odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme zaradi spremembe prometne ureditve na cesti ali njenem delu;
– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov na občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, izvaja inšpektor Medobčinskega inšpektorata in redarstva (v nadaljevanju inšpektor za ceste).
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo veljavni predpisi s področja urejanja cest.
II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA TER UPORABA NEKATEGORIZIRANIH CEST
3. člen
(pojem in status občinskih cest in stvarne pravice na občinskih cestah)
(1) Občinske ceste na območju Občine Hrpelje - Kozina so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravilih cestnega prometa ter niso kategorizirane kot državne ceste.
(2) Občinske ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na zemljiščih cestnega sveta mogoče pridobiti stvarno služnost na podlagi pravnega posla za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo ter vodov, ki predstavljajo minimalno komunalno oskrbo stavb, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je mogoče na zemljiščih cestnega sveta ustanoviti stvarno služnost za gradnjo cestnega priključka. Medsebojne pravice in obveznosti med upravljavcem ceste in investitorjem cestnega priključka se uredijo s pogodbo.
(5) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je mogoče ustanoviti stavbno pravico na servisnih površinah občinskih cest.
(6) Stvarna služnost na zemljiščih cestnega sveta je odplačna.
(7) Na vozišču občinske ceste je za izvedbo športnih in drugih prireditev mogoče pridobiti pravico začasne uporabe, skladno s predpisi o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki urejajo oddajo nepremičnega premoženja v najem.
(8) Na prometnih površinah zunaj cestišča občinske ceste in na površinah ob njem, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče dejavnosti), je mogoče za njihovo opravljanje pridobiti posebno pravico uporabe.
(9) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko površine v cestnem svetu, katerih raba je namenjena za spremljajoče dejavnosti, ter površine, ki niso prometne površine, obremenijo s stvarnimi pravicami ali dajo v najem skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
4. člen
(kategorizacija občinskih cest, njihova delitev in uporaba)
(1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in občinske kolesarske poti.
(2) Lokalne ceste v naselju Hrpelje in Kozina se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategorije: zbirne krajevne ceste (LZ) in krajevne ceste (LK).
(3) Glede na potek v prostoru se občinske ceste delijo na ceste v naselju in ceste izven naselja.
(4) Občinske ceste so lahko namenjene uporabi za vse ali samo za določene vrste prometa.
5. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
(1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na predlog župana.
(2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
6. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest in prenosi javnih cest)
(1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
(2) Spremembe kategorizacije občinskih cest ali nadomeščenih delov teh cest in prenose občinskih cest med državne ceste lahko predlagata minister, pristojen za promet, in župan. Spremembe in prenosi se opravijo po medsebojnem usklajevanju interesov obeh predlagateljev in ob upoštevanju meril za kategorizacijo javnih cest, vedno pa pred predajo nove ceste v promet.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vlada javne ceste, ki se opustijo kot državne ceste, in nadomeščene dele državnih cest s sklepom prenese med občinske ceste zaradi novozgrajenih ali rekonstruiranih delov državne ceste.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti v primeru gradnje nove ali nadomestne ceste upravljavec ceste določen pred predajo ceste v promet ter predvidena kategorija ceste.
7. člen
(kategorizacija novozgrajenega ali rekonstruiranega dela občinske ceste)
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.
8. člen
(opustitev občinske ceste)
(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) O opustitvi občinske ceste ali njenega dela ter bodočem ravnanju s to nepremičnino v primerih, ko ni več namenjena prometu, odloči občinski svet.
9. člen
(uporaba nekategoriziranih cest in njihov prenos med občinske ceste)
(1) Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.
(2) Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti promet urejen in označen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(3) Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti vzdrževana tako, da jo lahko, ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa, varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki jim je namenjena.
(4) Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljata za gozdno cesto in nekategorizirano cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je preprečen z zapornico ali drugo fizično oviro.
(5) Gradnjo, vzdrževanje, označitev in uporabo gozdnih cest urejajo predpisi o gozdovih.
(6) Pri križanju in priključevanju nekategorizirane ceste na občinsko cesto velja nekategorizirana cesta za neprednostno. Priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto mora biti označen s predpisano prometno signalizacijo, razen ceste iz petega odstavka tega člena, dovozne poti do objekta ali zemljišča in kolovozne poti brez zgrajenega vozišča.
(7) O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči občinski svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.
III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST
10. člen
(upravljavec občinskih cest)
(1) Upravljavec občinskih cest je občinska uprava.
(2) Za upravljanje občinskih cest se lahko pravni ali fizični osebi podeli koncesija, v kateri se poleg pravic in obveznosti glede upravljanja, uredijo tudi pravice in obveznosti v zvezi z vzdrževanjem občinskih cest.
(3) Koncesionarju iz prejšnjega odstavka se lahko podeli javno pooblastilo za izdajo soglasji in dovoljenj iz tega odloka.
11. člen
(naloge in pristojnosti občinske uprave)
Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, opravlja občinska uprava. Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge rednega vzdrževanja občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad prometno ureditvijo vseh občinskih cest;
– naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa;
– izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest;
– izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega vzdrževanja občinskih cest, ki niso predmet koncesije, ter za izvajanje gradnje, investicijskih vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah;
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
– vodenje evidenc o občinskih cestah in zbirne evidence o javnih cestah;
– vodenje evidenc nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet;
– pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na občinskih cestah;
– pridobivanje podatkov o prekoračitvah dimenzij (višina, širina in dolžina) in mas vozil;
– naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih;
– izdajanje dovoljenj in soglasij ter vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom, z zakonom, ki ureja ceste in drugimi predpisi.
IV. GRADNJA IN VZDRŽEVANJE OBČINSKIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST
12. člen
(financiranje občinskih in nekategoriziranih cest)
(1) Sredstva za graditev in vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest se zagotavljajo v proračunu Občine Hrpelje - Kozina.
(2) Sredstva za graditev in vzdrževanje nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, zagotavljajo krajevne skupnosti, uporabniki in občinski proračun.
13. člen
(načrtovanje, projektiranje, gradnja in vzdrževanje občinskih in nekategoriziranih cest)
(1) Gradnja in vzdrževanje občinskih cest je v javnem interesu.
(2) Občinske ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi, ki urejajo ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, prostorsko načrtovanje in gradnjo objektov, ter tiste tehnične smernice, katerih uporaba je obvezna.
(3) Občinske ceste se morajo načrtovati, projektirati, graditi in vzdrževati tako, da je zagotovljeno neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb.
(4) Če občinske ceste ali njenega dela zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko načrtuje, projektira ali gradi s slabšimi elementi. Za vsa odstopanja mora biti v postopku načrtovanja in projektiranja izvedena primerjava z rešitvami, skladnimi s predpisi s področja projektiranja cest. Predlagane rešitve, ki odstopajo od predpisanih s predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, morajo biti posebej utemeljene in jih odobri župan.
(5) Nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, morajo biti grajene na način in pod pogoji, kot so ti določeni za cestne priključke, in sicer v skladu s predpisom, ki ureja cestne priključke na javne ceste.
14. člen
(pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah za gradnjo občinskih cest in ukrepov na njih)
(1) Zaradi gradnje občinske ceste se lahko v skladu z zakonom lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali obremeni.
(2) Če je treba zaradi rekonstrukcije javne ceste, s katero se ne posega izven njenega varovalnega pasu, izvesti razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za to rekonstrukcijo ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom občinskega sveta. Predlog za izdajo sklepa mora vsebovati dokazilo o skladnosti načrtovane rekonstrukcije s prostorskim aktom v območju rekonstrukcije ceste, grafični prikaz lege rekonstrukcije ceste na zemljiščih, načrt parcelacije ter seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi.
(3) Če bi bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah kot izvedba na cestnem svetu, se lahko na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost.
15. člen
(postopki za določitev in označitev meje ceste)
(1) Meja občinske ceste se določi na podlagi prostorskega akta občine, na podlagi načrta parcelacije iz sklepa o ugotovitvi javne koristi ali po zunanjem robu cestnega sveta.
(2) Meja občinske ceste, ki poteka po delu meje parcele, se določi v postopkih urejanja mej.
(3) Meja občinske ceste, ki ne poteka po delu meje parcele, se določi v postopkih spreminjanja mej.
(4) Postopki urejanja in postopki spreminjanja mej za določitev meje občinske ceste ter postopki za označitev meje se izvedejo kot storitev v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost, zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, v skladu z določbami tega člena in 16. člena tega odloka.
(5) Postopki urejanja in spreminjanja mej za določitev meje občinske ceste in postopki za označitev meje občinske ceste ter evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru se izvedejo na podlagi zahteve upravljavca občinske ceste ali lastnika parcele, v primeru gradnje nove občinske ceste pa na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki je investitor po zakonu, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: investitor ceste). Zahtevi mora biti priložen elaborat določitve meje občinske ceste.
(6) Stranke v postopkih urejanja mej in postopkih spreminjanja mej za določitev meje občinske ceste so lastniki parcel in upravljavec oziroma investitor ceste.
(7) Lastniku parcel, ki je neznan ali katerega naslov je neznan ali je umrl in dediči niso znani, se v postopku za določitev meje občinske ceste in v postopku za evidentiranje sprememb določi začasni zastopnik ob smiselni uporabi zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin. Vloga za določitev in akt o določitvi začasnega zastopnika v postopku za določitev meje občinske ceste sta takse prosta.
(8) Za označitev meje občinske ceste ni potrebno soglasje lastnikov sosednjih parcel.
16. člen
(določitev meje občinske ceste v postopkih spreminjanja mej)
(1) Če se meja občinske ceste določi v postopku spreminjanja mej, se določijo samo lomi meje občinske ceste. Če se meja občinske ceste začne ali konča na meji parcele, mora biti v tem delu meja parcele urejena.
(2) Meja občinske ceste se evidentira v zemljiškem katastru kot več novih delov mej parcel, pri čemer se za evidentiranje teh delov uporabijo lomi občinske ceste in obstoječe meje parcel iz zemljiškega katastra. Novi deli meja se evidentirajo kot urejeni deli v zemljiškem katastru. Označitev meje občinske ceste v naravi se izvede na zahtevo upravljavca ali investitorja ceste.
(3) Če se meja ceste določi na podlagi akta parcelacije, se lahko ne glede na določbe zakona, ki ureja ceste in zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin, parcelacija izvede kot določitev parcelnih številk (v nadaljnjem besedilu: parcelacija v pisarni), pri čemer se potek meje ceste določi na podlagi podatkov iz akta parcelacije. Stranke v postopku parcelacije v pisarni je treba predhodno seznaniti s potekom meje ceste v naravi, ni pa jih treba zaslišati in seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije v pisarni. Odločba o evidentiranju parcelacije v pisarni se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji v pisarni ne zadrži evidentiranja te parcelacije v zemljiškem katastru. V zemljiškem katastru se novi deli meje parcel, ki predstavlja mejo ceste, ne evidentirajo kot urejeni deli meje parcel.
(4) Če se določa meja občinske ceste obstoječi cesti, ki ni evidentirana v zemljiškem katastru, se jo določi po zunanjem robu cestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: parcelacija na terenu). Mejo ceste določi upravljavec ceste na terenu ob upoštevanju kriterijev za določitev cestnega sveta. Na mejno obravnavo, ki se izvede v postopku parcelacije na terenu, mora geodetsko podjetje povabiti vse stranke postopka iz šestega odstavka prejšnjega člena vsaj osem dni pred njeno izvedbo. Za stranke, ki se postopka parcelacije na terenu niso udeležile, mora geodetsko podjetje dokazati, da so bile pravilno vabljene. Dokazilo mora biti izkazano v elaboratu parcelacije. Nenavzočnost pravilno vabljenih strank ali njihovo nestrinjanje z določitvijo meje občinske ceste po zunanjem robu cestnega sveta ne zadrži izdaje odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru. Strank ni treba zaslišati in jih seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije na terenu. Odločba o evidentiranju parcelacije na terenu se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka.
17. člen
(avtobusna postajališča)
(1) Avtobusna postajališča na občinskih cestah morajo biti izven vozišča.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primeru, da prostorske ali druge tehnične zahteve ne omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, avtobusno postajališče vzpostavi na vozišču.
(3) Za vzpostavitev avtobusnega postajališča na vozišču mora biti pridobljeno strokovno mnenje komisije.
(4) Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo najmanj predstavnik občinske uprave, policije in inšpektor za ceste. Komisijo imenuje župan.
(5) Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Vzpostavljeno avtobusno postajališče izven vozišča postane del občinske ceste.
(6) Za vzpostavitev avtobusnih postajališč na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, se smiselno uporabljajo določbe tega člena.
18. člen
(križanja občinskih cest in železniških prog)
(1) Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.
(2) Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.
(3) V primeru križanja z železniško progo je upravljanje in vzdrževanje objektov urejeno skladno s predpisi s področja varnosti železniškega prometa.
19. člen
(razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov)
(1) Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav za ohranjanje vodnega režima vodotoka, ki so potrebni zaradi prečkanja občinske ceste z vodotokom ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
(2) Vzdrževanje zavarovanja podporne konstrukcije premostitvenega objekta je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
(3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
(4) Če vodotok poteka v območju občinske ceste, se stroški vzdrževanja ceste razdelijo sorazmerno med upravljavca ceste in upravljavca vodotoka, in sicer glede na v skladu zakonom predpisano metodologijo za določitev sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov.
20. člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
(1) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi gradnje drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Za poseg v cestno telo obstoječe občinske ceste si mora investitor objekta ali naprave pridobiti soglasje občinske uprave. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za tisti del stroškov, nastalih zaradi pogojenih boljših elementov nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
21. člen
(obveznost usklajenega projektiranja in gradnja gospodarske javne infrastrukture)
(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste v cestnem svetu predvideva tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture, ki ne služi cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija vsebovati tudi rešitve gospodarske javne infrastrukture.
(2) Za usklajenost projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je pristojna občinska uprava.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov posamezne gospodarske javne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena, krije njen upravljavec.
22. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
(1) Občinska uprava mora v fazi načrtovanja gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste obvestiti upravljavce druge gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem najmanj 60 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2) Občinska uprava mora dati upravljavcu druge gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka na razpolago podatke, potrebne za uskladitev del.
(3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljavce gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
23. člen
(redno vzdrževanje občinskih cest)
(1) Redno vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti občinskih cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje občinskih cest).
(2) Način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest določi občinski svet.
24. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
(1) V območju križišča občinske z nekategorizirano cesto vzdržuje občinska uprava vozišče in prometno signalizacijo občinske ceste do roba cestnega sveta.
(2) Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi s področja železniškega prometa.
25. člen
(vzdrževanje premostitvenih objektov na občinskih cestah)
(1) Vzdrževanje premostitvenega objekta nad ali pod občinsko cesto je v pristojnosti upravljavca ceste višje kategorije.
(2) Upravljavec ceste, ki poteka preko ali pod premostitvenim objektom, vzdržuje vozišče, površine za pešce in kolesarje, naprave za odvodnjavanje, ograje in drugo opremo in naprave, ki služijo tej cesti.
(3) Če upravljavec iz prejšnjega odstavka v okviru izvajanja vzdrževalnih del na premostitvenem objektu ne izvede nujnih ukrepov, ki so v javnem interesu in jih ni mogoče odlagati, jih izvede na njegov račun upravljavec občinske ceste.
(4) V primeru križanja z železniško progo je upravljanje in vzdrževanje objektov urejeno skladno s predpisi s področja varnosti železniškega prometa.
26. člen
(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa)
(1) Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora občinska uprava predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
(3) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora občinska uprava predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
27. člen
(vzdrževanje občinskih kolesarskih povezav)
(1) Občinske kolesarske povezave vzdržuje občinska uprava.
(2) Vzdrževanje občinske kolesarske povezave, ki poteka po delu nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, ali je sestavni del druge gospodarske javne infrastrukture, se uredi s posebno pogodbo med občinsko upravo in lastnikom ali od njega pooblaščenim upravljavcem nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, ali druge gospodarske javne infrastrukture.
V. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH
1. Varstvo občinskih cest
28. člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
(1) Občinska uprava lahko začasno, vendar največ za dobo enega leta, prepove ali omeji uporabo ceste ali njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrost vozil in drugi ukrepi), če je občinska cesta ali njen del v takem stanju:
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste,
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej, razen razlogov iz 29. člena tega odloka.
(2) Občinska uprava mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prejšnjega odstavka, po elektronski poti obvestiti policijo, Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana (v nadaljevanju: medobčinski inšpektorat in redarstvo) ter javnost na krajevno običajen način najmanj sedem dni pred izvedbo ukrepa na občinski cesti.
(3) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta se določi v skladu z določbo 44. člena tega odloka.
(4) Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste mora izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.
(5) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ne izvede ustreznih ukrepov po četrtem odstavku tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 100 eurov.
29. člen
(začasne omejitve uporabe občinske ceste)
(1) Če na občinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka, lahko občinska uprava začasno prepove uporabo občinske ceste za vse ali posamezne vrste vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli vožnjo samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena. O prepovedi uporabe občinske ceste mora v roku ene ure po elektronski poti obvestiti policijo, medobčinski inšpektorat in redarstvo ter javnost na krajevno običajen način.
(2) Del ceste, na katerem velja omejitev uporabe, mora občinska uprava označiti s predpisano prometno signalizacijo.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz prvega odstavka tega člena, lahko izvede tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, medobčinski inšpektorat in redarstvo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi občinsko upravo.
(4) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ne sprejme ustreznih ukrepov in na predpisan način ne obvešča subjektov po tretjem odstavku tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 100 eurov.
30. člen
(varovalni pas ob občinski in nekategorizirani cesti)
(1) V varovalnem pasu občinske ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, je raba prostora omejena.
(2) Posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, so dovoljeni le s soglasjem občinske uprave.
(3) Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Varovalni pas občinske ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša največ:
– pri lokalnih cestah 6 metrov,
– pri javnih poteh 5 metrov,
– pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra,
– pri nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet 2 metra.
(5) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem občinske uprave gradi ali rekonstruira stavbo ali objekte, ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave, ter izvaja kakršnakoli dela na pripadajočih zemljiščih.
(6) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov.
31. člen
(gradnja gospodarske javne infrastrukture v območju občinske ceste)
(1) Objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture je dovoljeno v območju občinske ceste graditi le pod pogoji in na način, določenim s soglasjem občinske uprave.
(2) Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca gospodarske javne infrastrukture, da objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja občinske uprave za njihovo gradnjo.
(3) Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
(4) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov.
32. člen
(posegi v občinsko cesto)
(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem občinske uprave iz 42. člena tega odloka.
(2) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je s poškodbami objektov in naprav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenja in zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec objektov in naprav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem brez odlašanja po elektronski poti obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec objektov in naprav mora takoj odpraviti poškodbe na njej, vzpostaviti občinsko cesto v prvotno stanje in o končanih delih po elektronski poti obvestiti občinsko upravo in izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
(3) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka omejiti uporaba občinske ceste, mora upravljavec objektov in naprav vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi uporabe občinske ceste in o njenem prenehanju po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo, medobčinski inšpektorat in redarstvo ter javnost na krajevno običajen način.
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec objektov in naprav, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 50 eurov.
33. člen
(izvajanje del v območju občinske ceste)
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je treba pridobiti soglasje občinske uprave, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del.
34. člen
(izredni prevoz)
(1) Izredni prevoz je prevoz z vozilom ali skupino vozil, ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (širina, dolžina, višina). Izredni prevoz je tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljene skupne mase, osnih obremenitev ali mer, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na cesti ali njenem delu.
(2) Izredni prevoz se lahko opravi na podlagi dovoljenja za izredni prevoz, ki se izda, če izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz ugotovi, da vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ali če predlagatelj izrednega prevoza dokaže, da bi prevoz s temi prometnimi sredstvi povzročil večje skupne stroške prevoza v primerjavi s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti za prevoz po cesti.
(3) Vozilo s tovorom ali vozilo samo sme presegati s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve, skupne mase ali mere le v obsegu in pod pogoji, navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz po občinski cesti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je izredni prevoz po občinski cesti dovoljen brez dovoljenja za izredni prevoz, ki se mora opraviti zaradi intervencije ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, zaradi obrambnih potreb, pri vleki pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa ali tovornega vozila, ustavljenega na vozišču, vendar le do najbližjega kraja, kjer se lahko to vozilo izloči iz prometa, ter za vozila pri zimskem vzdrževanju cest.
(5) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tudi ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah. Dovoljenje za izredne prevoze tudi ni potrebno:
– za vozila, ki so potrebna za izvajanje občinskih javnih služb, katerih uporaba je potrebna zaradi rednega izvajanja javne službe;
– za avtobuse na rednih mestnih, primestnih, medkrajevnih in šolskih linijah.
(6) Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka po državnih in občinskih cestah izda Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: direkcija). V primeru poteka izrednega prevoza tudi po občinski cesti mora biti pridobljeno predhodno soglasje občinske uprave. Občinska uprava mora soglasje izdati v roku treh dni od prejetja vloge in ga po elektronski poti posredovati direkciji, sicer se šteje, da je soglasje dano.
(7) Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda občinska uprava.
(8) V dovoljenju za izredni prevoz se lahko na predlog imetnika dovoljenja za izredni prevoz pred prenehanjem veljavnosti dovoljenja spremenijo podatki o vozilih za izredni prevoz, tovoru, prevozni poti ali o roku veljavnosti, če je sprememba upravičena in je izredni prevoz pod spremenjenimi pogoji izvedljiv.
(9) O izdaji dovoljenja za izredni in čezmerni prevoz mora izdajatelj – upravljavec občinske ceste obvestiti pristojno policijsko upravo in upravljavce cest, po katerih bo izredni prevoz potekal, medobčinski inšpektorat in redarstvo, če bo izredni prevoz potekal tudi po občinskih cestah, in prometno-informacijski center.
(10) Višina povračil za izredne prevoze je odvisna od škodnih vplivov izrednih prevozov na javno cestno infrastrukturo in predpiše vlada.
(11) Za izredni prevoz, ki poteka tudi po občinskih cestah, in za katerega dovoljenja za izredni prevoz izdaja direkcija, so upravljavci občinskih cest upravičeni do sorazmernega deleža povračila za izredni prevoz.
(12) Izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz je prepovedan.
(13) Evidenco izdanih dovoljenj za izredne prevoze vodijo izdajatelji dovoljenj.
(14) Višino povračila za čezmerne prevoze predpiše župan s sklepom.
(15) Morebitno nastalo škodo, povzročeno zaradi izrednega in čezmernega prevoza, povrne pridobitelj dovoljenja za izredni in čezmerni prevoz.
(16) Izredni in čezmerni prevoz brez dovoljenja za izredni in čezmerni prevoz je prepovedan.
(17) Evidenco izdanih dovoljenj za izredne in čezmerne prevoze vodijo izdajatelji dovoljenj.
(18) Župan lahko predpiše podrobneje pogoje za izdajo dovoljenj za izredne in čezmerne prevoze po občinskih cestah ter način in pogoje izvajanja izrednih prevozov po občinskih cestah.
(19) Usposobljenost tranzitnih smeri za prevzem izrednih prevozov zagotavljajo izvajalci rednega vzdrževanja cest v okviru izvajanja javne službe.
(20) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik ali voznik, ki opravljanja izredni in čezmerni prevoz brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa.
(21) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
35. člen
(priključki na občinsko cesto)
(1) Cestni priključki na občinske ceste in nekategorizirane ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem občinske uprave. S soglasjem na podlagi predpisa, ki ureja cestne priključke na javne ceste, se določijo tehnični in drugi pogoji gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2) Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
(3) Priključek do meje cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del občinske ceste.
(4) Občinska uprava lahko z odločbo zahteva prilagoditev priključka na stroške koristnika priključka, če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen.
(5) Občinska uprava lahko ukine priključek na občinsko cesto v soglasju z lastnikom priključka oziroma imetnikom pravice uporabe.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinska uprava z odločbo ukine priključek na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali če to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Priključek se nadomesti na stroške občine.
36. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)
(1) Občinska uprava lahko ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, poda predlog, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
(2) Pravne ali fizične osebe, ki v območju občinske ceste pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo pred začetkom del obvestiti občinsko upravo o vrsti in obsegu del ter prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
(3) Občinska uprava krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.
37. člen
(izkoriščanje mineralnih surovin ob občinski cesti)
(1) Pridobivalni prostori mineralnih surovin so lahko le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnih objektov, cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
(2) Če območje pridobivalnega prostora sega v varovalni pas občinske ceste ali so na podlagi študij, ki so podlaga za pripravo prostorskega akta, dokazani vplivi pridobivalnega prostora mineralnih surovin na občinsko cesto, mora investitor oziroma nosilec rudarske ali vodne pravice pridobiti soglasje občinske uprave.
38. člen
(omejitve izvajanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)
Za izvajanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa, mora investitor pridobiti soglasje občinske uprave.
39. člen
(prepovedi ogrožanja varne uporabe občinske ceste)
(1) Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršna koli dela na občinski cesti, na zemljiščih ali na objektih ob občinski cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
(2) Prepovedano je:
1. na in v cestno telo občinske ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;
2. po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete;
3. na cestnem svetu občinske ceste:
– puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali;
– nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa;
– postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete;
– nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;
– postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja;
– namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;
– odvajati odplake in druge tekočine;
– ovirati odtekanje vode;
4. orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto;
5. na cestišču občinske ceste:
– razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;
– puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj;
– onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;
– vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.
(3) Preden se vključi v promet na občinsko cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.
(4) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakorkoli spremeniti prometno signalizacijo, prometno opremo ter cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa na občinskih cestah.
(5) Izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste mora brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestiti policijo, medobčinski inšpektorat in redarstvo ter občinsko upravo.
40. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
(1) Vozila, ki vozijo po cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
41. člen
(obveznosti lastnikov nepremičnin ob občinski cesti)
(1) Lastniki zemljišč ob občinski cesti morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo občinske ceste, zlasti:
– dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja;
– gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa;
– postavitev prometne signalizacije in prometne opreme;
– izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi;
– odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda, če navedeni posegi, gradnja in postavitev objektov in naprav ni mogoča v okviru cestnega sveta.
(2) Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska pravica na nepremičnini začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
(3) V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
2. Ukrepi za varstvo prometa
42. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
(1) Dela iz 32. člena tega odloka in druga dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem občinske uprave.
(2) Dovoljenje občinske uprave za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.
(3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(4) Če za predlagano zaporo ni predpisan elaborat zapore občinske ceste v skladu s predpisom, ki ureja označevanje in zavarovanje del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu, mora vloga, ki mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste, vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste, čas trajanja zapore in navedbo tipske sheme začasne prometne ureditve. Občinska uprava lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(5) Zaporo postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste, ki mora o njeni izvedbi obvestiti policijo, medobčinski inšpektorat in redarstvo najmanj tri dni pred spremembo ter javnost na krajevno običajen način.
43. člen
(preglednosti ob občinski cesti)
(1) V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
(2) Zaradi zagotavljanja stanja iz prejšnjega odstavka, razen na individualnih priključkih, se lahko lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
(3) V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča predhodno določena v soglasju občine.
44. člen
(prometna ureditev na občinskih cestah)
(1) Prometno ureditev na občinskih cestah določi občinski svet. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del posamičnega konkretnega upravnega akta elaborat prometne ureditve.
(2) Prometna ureditev obsega:
– določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij;
– določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa;
– določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;
– določitev omejitev hitrosti vozil;
– ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav;
– ureditev parkiranja in ustavljanja vozil;
– določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce;
– določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu;
– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa.
(3) Omejitev največje dovoljene hitrosti vozil na cesti izven naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če to zahtevajo utemeljeni razlogi za varnost ceste in prometa na njej.
(4) Prometna ureditev iz drugega odstavka tega člena mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo.
45. člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
(1) O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah odloča občinska uprava, če s tem odlokom ni določeno drugače.
(2) Na občinski cesti se sme postavljati turistična in druga obvestilna signalizacija samo v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo in predpisi, ki urejajo področje plakatiranja in oglaševanja.
(3) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila podeljena koncesija za redno vzdrževanje občinskih cest, lahko spreminja prometno signalizacijo in opremo le s predhodnim sklepom ali odločbo občinske uprave, razen v primerih iz tretjega odstavka 26. člena tega odloka.
46. člen
(pritožbeni organ in stroški soglasij)
(1) O soglasjih in dovoljenjih tega odloka, ki jih izdaja občinska uprava, se odloči z odločbo, izdano v upravnem postopku.
(2) Zoper dovoljenja in soglasja, ki jih po določbah tega odloka izdaja občinska uprava, je dovoljena pritožba na župana.
(3) Soglasodajalci za pripravo in izdajo upravnih odločb v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa, niso upravičeni do plačila taks.
VI. ZAČASNI UKREPI OBČINSKEGA REDARSTVA IN POLICIJE
47. člen
(začasni ukrepi občinskega redarstva in policije ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti)
(1) Občinsko redarstvo ob ugotovitvi pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost ceste in promet na občinski ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja ceste, lastnika ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste in pristojni inšpekcijski organ za ceste. Enako pooblastilo ima policija, in sicer v skladu z določili zakona, ki ureja ceste.
(2) Občinsko redarstvo ali policija smeta odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če:
– slepijo udeležence v prometu,
– zmanjšujejo preglednost ceste,
– zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti,
– zavajajo udeležence v prometu,
– ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa,
– odvračajo pozornost voznikov.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora takoj zavarovati nevarno mesto s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo ter v najkrajšem možnem času odpraviti pomanjkljivosti iz prvega odstavka tega člena oziroma odstraniti predmete, objekte, druge naprave ali ovire iz prejšnjega odstavka.
(4) Občinsko redarstvo ali policija smeta iz razlogov varnosti ceste in prometa na njej odrediti, da se prepove promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 9. člena tega odloka. Prepoved prometa mora njen lastnik oziroma upravljavec označiti s predpisano prometno signalizacijo in traja do odprave razlogov za prepoved.
VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST
48. člen
(izvajanje inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov na občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, izvaja inšpektor medobčinskega inšpektorata in redarstva.
(2) Vodenja inšpekcijskega postopka, prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov, izvajanja denarnih izvršb, splošnih in začasnih inšpekcijskih ukrepov se izvajajo na podlagi določb zakona, ki ureja ceste in zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
49. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Za inšpektorja za ceste občinskega inšpekcijskega organa, je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v javni upravi, izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.
50. člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Inšpektor za ceste pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
– ali se občinske ceste uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določajo ta odlok in zakon ter predpisi izdani na njuni podlagi (v nadaljnjem besedilu: predpisi, ki urejajo javne ceste);
– ali so občinske ceste redno vzdrževane skladno s pogoji tega odloka, zakona, ki ureja ceste in predpisov, ki urejajo javne ceste, ter omogočajo varno uporabo;
– ali je prometna signalizacija in oprema na cestah postavljena in vzdrževana skladno s pogoji tega odloka, zakona, ki ureja ceste in predpisov, ki urejajo javne ceste;
– ali so zapore ceste zaradi del ali prireditev na cesti postavljene in vzdrževane skladno z odlokom, zakonom, ki ureja ceste in predpisi, ki urejajo javne ceste, ter izdanim dovoljenjem;
– ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav, postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, gradnjo gospodarske javne infrastrukture ter za druge posege v območju občinske ceste po tem odloku in zakonu, ki ureja ceste;
– ali se priključki na javne ceste gradijo, rekonstruirajo ter ali so zgrajeni in vzdrževani skladno s pogoji določenimi v tem odloku, zakonu, ki ureja ceste in predpisov, ki urejajo javne ceste;
– ali se investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist izvajajo skladno s pogoji tega zakona in predpisi, ki urejajo javne ceste, in ali so izpolnjeni pogoji za izročitev ceste v uporabo po tem odloku in zakonu, ki ureja ceste;
– ali je zagotovljeno polje preglednosti ceste skladno s predpisi, ki urejajo javne ceste;
– ali so nekategorizirane ceste vzdrževane skladno s predpisi, ki urejajo ceste, in omogočajo varno uporabo;
– ali je prometna signalizacija in oprema na nekategoriziranih cestah postavljena in vzdrževana skladno s pogoji tega odloka, zakona, ki ureja ceste in predpisov, ki urejajo ceste.
51. člen
(obveznost vodenja podatkov o občinskih in nekategoriziranih cestah)
(1) Občinska uprava mora voditi evidence o občinskih cestah in objektih, skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih.
(2) Zbirne podatke iz evidenc o občinskih javnih cestah mora občina brezplačno posredovati direkciji najkasneje do 15. maja tekočega leta za stanje cest preteklega leta.
(3) Če občina predpisanih podatkov ne posreduje direkciji do predpisanega roka, pridobi podatke direkcija na stroške občine.
(4) Občinska uprava vzpostavi in vodi evidenco nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet na območju Občine Hrpelje - Kozina.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE IN UPORABA ZAKONA
52. člen
(smiselna uporaba)
(1) Kolikor kazni niso določene v tem odloku, se smiselno uporabijo materialne in kazenske določbe zakona, ki ureja ceste.
(2) Za vsa vprašanja, ki s tem odlokom niso urejena oziroma so v zakonu, ki ureja ceste, urejena drugače, se uporablja zakon.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij)
(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
(3) Če so bili projektni pogoji občine izdani pred uveljavitvijo tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.
54. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah v Občini Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 43/99, 86/99).
55. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 371-17/2015-2
Hrpelje, dne 18. junija 2015
Županja
Občine Hrpelje - Kozina
Saša Likavec Svetelšek l.r.