Uradni list

Številka 61
Uradni list RS, št. 61/2014 z dne 8. 8. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 61/2014 z dne 8. 8. 2014

Kazalo

2639. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Lendava, stran 7002.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 –Odl US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – Odl. US), 3., 7., 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/11 – Odl. US in 21/13), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 94/05), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10), Uredbe o emisiji snovi in odvajanju vode iz MKCN (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) in 17. člena Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 75/10 – UPB, 48/11 – popr., 55/11 – popr., 56/12 – popr. in 112/13) je Občinski svet Občine Lendava na 49. redni seji dne 18. 7. 2014 sprejel
O D L OK
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Lendava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Lendava (v nadaljevanju: občina). Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, javne kanalizacije, ter o tehnični izvedbi priključkov na javno kanalizacijo v Občini Lendava (v nadaljevanju: tehnični pravilnik), katerega pripravi izvajalec gospodarske javne službe. Sestavni del tega odloka je tudi grafična priloga – Temeljna topografska karta Lendava s prikazom pokritosti z obstoječo in planirano kanalizacijo na področju aglomeracij.
2. člen
(namen)
Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja občine, virov financiranja dejavnosti in nadzora izvajanja javne službe,
– določiti pravice in obveznosti občine, uporabnikov in izvajalca javne službe pri opravljanju javne službe.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
(1) Komunalna odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Padavinska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Industrijska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(4) Komunalna čistilna naprava je naprava, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(5) Mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
– s prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5;
– v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6,
– v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7,
– z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom.
Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: mKČN) se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
(6) Pretočna greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo.
(7) Obstoječa greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(8) Nepretočna greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(9) Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(10) Obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim odstranjevanjem. K obdelavi blata se štejejo vsi postopki obdelave le-tega, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, kot so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno, s katerimi se doseže:
– učinek stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, in
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(11) Območje izvajanja javne službe je območje celotne občine ali njenega dela, za katero morata biti s predpisi občine in v skladu s to uredbo določena način in obseg izvajanja javne službe.
(12) Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
(13) Javna kanalizacija je kanalizacija, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(14) Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali malo komunalno čistilno napravo iz sedmega odstavka 7. člena uredbe.
(15) Kanalizacijski priključek je kanalski vod s pripadajočimi objekti in napravami, ki poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini ter predstavlja kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega) jaška na parcelni meji uporabnika do priključnega mesta na javni kanalizaciji; če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe.
(16) Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov.
(17) Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje.
(18) Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem.
(19) Območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(20) Vodovarstveno območje je območje, skladno s predpisom, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
(21) Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
(22) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(23) Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje vode, skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(24) Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002 ali ki je v uporabi pred tem dnem.
(25) Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma male komunalne čistilne naprave, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata).
(26) Uporabnik javne kanalizacije je lastnik stavbe, najemnik stavbe ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda. Upravnik objekta ni uporabnik storitev gospodarske javne službe.
(27) Izvajalec javne službe je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ki ga na predpisan način izbere občina in ki izvaja javno službo na podlagi predpisov, ki urejajo javno službo.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
II. ORGANIZIRANOST IN OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
(izvajalec javne službe)
Občina je lastnica objektov in naprav za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Lendava, je EKO PARK d.o.o. Lendava (v nadaljevanju: izvajalec).
Občina je solastnica objektov in naprav za čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe čiščenje komunalne in padavinske vode preko koncesionarja, to je Čistilna naprava Lendava d.o.o. v Čentibi, in sicer na celotnem območju občine, razen v naselju Hotiza, kjer zagotavlja izvajanje javne službe čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode javno podjetje EKO PARK d.o.o.
5. člen
(program odvajanja in čiščenja)
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 – v nadaljevanju: uredba), izvajalca pa skladno s predpisi izvajata javno službo na navedenem območju občine, skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdelata skladno z uredbo in objavita na spletni strani podjetja.
6. člen
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine se prostorsko zagotavlja:
– v čistilni napravi Lendava v Čentibi (v nadaljevanju: ČNL) za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena;
– v čistilni napravi Hotiza (v nadaljevanju: ČNH) za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz naselja Hotiza;
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključena na javno kanalizacijo in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
– v sistem čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se vključujejo vse naprave in objekti, ki bodo puščeni v obratovanje z veljavnim obratovalnim dovoljenjem tudi po sprejetju tega odloka in bodo delovali na območju Občine Lendava.
7. člen
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN)
Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja v ČNL in ČNH.
8. člen
(izvajanje javne službe)
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, in
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati male čistilne naprave in nepretočne greznice v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Uredba določa, da mora izvajalec zagotoviti prevzem blata iz malih čistilnih naprav in nepretočnih greznic z uporabo storitev javne službe. Izvajalec mora zagotavljati tudi izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za mKČN do 50 PE.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(5) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
(6) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz obstoječih greznic najmanj enkrat na tri leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
(7) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka in se ureja v skladu z 9. členom uredbe (drugi standardi opremljenosti).
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
9. člen
(Upravni postopki – mnenja, soglasja)
(1) Načrtovanje in gradnjo priključka na javno kanalizacijo mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta (uporabnik), ki se priključuje na kanalizacijo.
(2) Uporabnik zaprosi za mnenje in pogoje za priključitev upravljavca, skladno z navodili in obrazci, ki so priloga tega odloka. Sestavni del vloge je prošnja za izdajo soglasja za odobritev priključka na javno infrastrukturo, ki ga izdaja lastnik javne infrastrukture.
(3) Upravljavec najkasneje v 8-ih dneh po prejemu popolne vloge poda mnenje ter tehnične in projektne pogoje za priključitev in v imenu vlagatelja pridobi soglasje lastnika javne infrastrukture za priključitev na kanalizacijsko omrežje.
(4) V primeru vloge uporabnika iz katere izhaja, da ne gre za javno službo, se rok iz tretjega odstavka tega člena podaljša na največ 30 dni.
10. člen
(kataster, register)
Lastnik v sodelovanju z upravljavcem vodi kataster in celoten informacijski sistem kanalizacijskega omrežja, ki je podlaga za izvajanje te gospodarske javne službe. Medsebojna razmerja se uredijo z organizacijskim navodilom, ki ga na predlog občinske uprave in ob pridobljenem mnenju upravljavca potrdi oziroma izda župan.
11. člen
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster,
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610),
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– dokazila o vgrajenih materialih in opremi,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije,
– prve meritve za male komunalne čistilne naprave,
– okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za ČN, za katere je OVD potrebno.
(3) Izvajalec lahko s soglasjem občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni
– presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
12. člen
(sistem odvajanja)
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
13. člen
(objekti in naprave javne kanalizacije)
Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– revizijski jaški za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so na zemljišču lastnika objekta,
– objekti in naprave vakuumske kanalizacije,
– male komunalne čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski jarki, prevzeti v najem in upravljanje izvajalca).
Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.
Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14-ih dni po izvedenih del.
Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena in se objekt nanjo mora priključiti (mesto priključitve na javno kanalizacijo od objekta oziroma parcelne meje lastnika objekta), če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
14. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe;
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj;
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih;
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek. Naprave in objekte iz tega člena odloka upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške.
15. člen
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
Izvajalec mora lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in ter lastnik omrežja v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
Merilno mesto mora biti ob vsakem času dostopno izvajalcu javne službe.
16. člen
(načini priključitve)
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem lastnika omrežja dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka.
V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
17. člen
(pogoji priključitve)
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja lastnika omrežja,
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
– da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javne kanalizacije podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
18. člen
(izvajanje priključkov)
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca javne službe. Podrobnejša pravila o izvedbi in financiranju hišnih priključkov se določi s tehničnim pravilnikom.
19. člen
(material priključkov)
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v tehničnem pravilniku.
20. člen
(padavinske in drenažne vode)
V mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
21. člen
(načini odvajanja in čiščenja odpadnih vod)
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja malih komunalnih čistilnih naprav oziroma nepretočne greznice v skladu z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09, 64/12).
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in čiščenja odpadne vode do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno malo komunalno čistilno napravo s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Obratovalni monitoring, ocena obratovanja, vzorčenja merjenja in analiziranja se izvajajo skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, na stroške uporabnika, na za to predpisanih obrazcih in v skladu Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11).
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10).
(5) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot storitev javne službe potrdi Občina Lendava, na predlog izvajalca gospodarske javne službe, v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih GJS varstva okolja.
22. člen
(prevzem blata iz čistilnih naprav)
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine v obsegu in rokih, določenih v 8. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi Programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Program) vsako leto do 31. oktobra v koledarskem letu pred pričetkom njegove veljave pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata za naslednje leto.
23. člen
(obstoječe greznice)
(1) Velikost obstoječega usedalnika blata v obstoječi greznici ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine usedalnika blata in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri leta).
24. člen
(način obveščanja in praznjenja greznic)
(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti telefonsko ali elektronsko.
Kolikor praznjenje ni izvedeno v roku 8-ih dni po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z veljavno uredbo obvesti pisno (dopis, elektronsko) s povratnico (priporočen dopis ali elektronsko potrdilo o prejemu obvestila) najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
(5) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.
(6) Praznjenje greznic in blata iz mKČN lahko izvaja samo izvajalec gospodarske javne službe oziroma od njega pooblaščen izvajalec.
25. člen
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic)
Blato iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo na sprejem na ČNL in ČNH. Prepovedano je odvažanje in odlaganje v okolje, v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.
Blato iz komunalnih čistilnih naprav, malih komunalnih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav ter greznične gošče se sme uporabljati v kmetijstvu kot gnojilo samo v skladu z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08).
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
26. člen
(pravice in obveznosti izvajalca)
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno uredbo;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;
– na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
– sodelovati pri vodenju katastra o objektih in napravah javne kanalizacije;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter malih komunalnih čistilnih naprav;
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
– izdajati projektne pogoje ter voditi evidenco o njih;
– obveščati uporabnike javne službe na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti ali obdeluje komunalna odpadna voda in blato, o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode in blata pri uporabnikih storitev, o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene obratovanja za mKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, in o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za MKČN (nestanovanjske stavbe z MKČN nad 50 PE);
– izvajati druge obveznosti tega odloka.
27. člen
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
Investitor v obnovo in novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko pooblasti za sodelovanje pri vodenju in nadzoru investicije.
V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, malih komunalnih čistilnih naprav in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
28. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov)
(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Lendava, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem lastnika omrežja;
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena;
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– vzdrževati obstoječo greznico, nepretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo;
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave in prevzem njene vsebine;
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe male komunalne čistilne naprave zaradi izdelave meritev, ocene obratovanja ali monitoringa;
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode;
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje male komunalne čistilne naprave, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti male komunalne čistilne naprave;
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu, le ta pa jih je dolžan tudi sproti poravnavati;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(3) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez pisnega soglasja lastnika omrežja.
(4) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.
29. člen
(posegi v območju kanalizacije)
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Posegi v območje javne kanalizacije s strani pooblaščenih vzdrževalcev in upravljavcev drugih objektov in naprav so opredeljeni v tehničnem pravilniku.
30. člen
(odškodnina)
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine.
VII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
31. člen
(viri financiranja)
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.
32. člen
(proračunska sredstva občine)
Če cena storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, lahko občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe tekoče mesečno izvajalcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in predpisanega donosa. Po poteku poslovnega leta izvajalec javne službe opravi končni obračun rezultata javne službe, pri čemer se opravi poračun v obliki vračila ali pa dodatnega plačila subvencije tako, da je zagotovljeno pokritje vseh stroškov in predpisanega donosa na ravni te javne službe brez upoštevanja rezultata tržne dejavnosti do 31. 3. za preteklo leto.
VIII. SOFINANCIRANJE SISTEMATIČNEGA UVAJANJA VGRADNJE MKČN
33. člen
(sofinanciranje)
Občina Lendava lahko v interesu pospeševanja uvajanja malih komunalnih čistilnih naprav, na področjih, ki ne bodo opremljena s kanalizacijskim omrežjem, sofinancira gradnjo MKČN po enakem principu kot pri izgradnji javne kanalizacije, vendar le za objekte občanov s stalnim prebivališčem in registrirano dejavnostjo v Občini Lendava, ostali (lastniki vikendov) niso upravičeni do sofinanciranja, kar pomeni, da znaša lastna udeležba občanov pri gradnji MKČN 766,80 EUR.
Občina Lendava bo sofinancirala gradnjo MKČN skladno s svojimi vsakoletnimi proračunskimi zmožnostmi.
IX. MERITVE IN OBRAČUN
34. člen
(elementi za obračun)
(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za objekte, ki so priključeni na javni kanalizacijski sistem;
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpad­ne vode, vezane na nepretočne greznice,
– storitve, vezane na obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave.
(2) Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, so razdeljeni v naslednji skupini:
– uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
(3) Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračuna odvajanja, stroška čiščenja in okoljske dajatve za obremenjevanje voda pod naslednjimi pogoji:
– da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,
– da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa soglasja za objekte za katere se zahteva.
(4) Nosilci dejavnosti, ki vodo uporabljajo v skladu s tretjim odstavkom tega člena, lahko ob izpolnjevanju določila iz tega odstavka tega člena, pri lastniku infrastrukture vložijo zahtevek za oprostitev stroškov odvajanja, stroškov čiščenja in okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda za nosilce dejavnosti po 34. členu Odloka o odvajanju odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Lendava (Priloga 1), ki je sestavni del tega odloka.
(5) Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
35. člen
(cena)
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se oblikuje v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo ločeno.
36. člen
(enota količine)
(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.
(2) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, je izražena v kos/mesec ali v m3/mesec dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda. Cena storitve je lahko preračunana na enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali se določi na podlagi m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške prevzema blata in ravnanja z blatom.
(3) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se količina odpadnih voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba po DN 13 ali 0,15 m3 na osebo na dan).
(4) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin se na območju občin, za katere velja ta odlok, šteje kot javna služba. Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno javno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(5) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin pri uporabniku zmanjša za največ 50 %.
(6) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom.
(7) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.
Točki (4) in (5) tega člena se do izdelave katastra streh in sprejetja ustreznega pravilnika ne izvajata.
37. člen
(način obračuna stroškov storitve)
(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, se uporabnikom zaračuna v kos/mesec in so lahko preračunani na enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali na osnovi dejanske porabe pitne vode, izražene v m3/mesec v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju.
(3) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 8-ih dneh od datum izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.
38. člen
(oblikovanje cen storitev)
(1) Cene storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z določili tega odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrjuje pa jih občinski svet občine.
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
39. člen
(obveznost plačila storitev)
(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo.
40. člen
(plačilo računov in ugovor)
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko izvajalec prekine dobavo vode.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. V kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu opomina prekine dobava pitne vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti.
41. člen
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem izvajalca ali je izveden brez soglasja izvajalca,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek,
– uporabnik ravna v nasprotju z določili tehničnega pravilnika,
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka,
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 14. členom tega odloka,
– če uporabnik ne plača računa skladno s pogoji predhodnega člena,
– če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
Dobava pitne vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku izvajalca.
Izvajalec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca.
Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora takoj ko je to mogoče obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
42. člen
(inšpekcijski organ)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pooblaščena uradna oseba Organa skupne občinske uprave občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje.
43. člen
(globe za izvajalca)
Pravna oseba, ki je izvajalec javne službe, se kaznuje z globo 1.000,00 EUR:
– če ne izpolnjuje obveznosti iz četrte, pete, šeste in enajste alineje 26. člena tega odloka;
– če dopusti priključitev uporabnika na javno kanalizacijo brez izdanega soglasja za priključitev na podlagi prvega odstavka 15. člena tega odloka;
– če prekine dobavo vode v nasprotju z 41. členom tega odloka.
Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 250,00 EUR.
44. člen
(globe za uporabnike)
Pravna oseba uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR:
– če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja lastnika omrežja (tretji odstavek, 28. člen);
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek, 15. člen);
– če ne izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, osme in devete alineje drugega odstavka 28. člena odloka.
Odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 250,00 EUR.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih, tehnoloških in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 82/01).
46. člen
(tehnični pravilnik)
Izvajalec javne službe je dolžan pripraviti Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka najkasneje v roku 3-eh mesecev od sprejetja tega odloka.
47. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03504-0007/2014
Lendava, dne 18. julija 2014
Župan
Občine Lendava
mag. Anton Balažek l.r.