Uradni list

Številka 15
Uradni list RS, št. 15/2013 z dne 18. 2. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 15/2013 z dne 18. 2. 2013

Kazalo

436. Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), stran 2064.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
Razglašam Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. februarja 2013.
Št. 003-02-2/2013-10
Ljubljana, dne 15. februarja 2013
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI (ZODPol)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja organizacijo, delovanje in vodenje policije ter določa posebnosti delovno pravnih razmerij zaposlenih v policiji ter njihove pravice in obveznosti. Ta zakon opredeljuje tudi razmerje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), do policije in ureja delovanje pomožne policije.
2. člen
(policija)
(1) Policija je organ v sestavi ministrstva, ki opravlja naloge, določene z zakoni ter na njihovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Policija kot eden od subjektov sistema notranje varnosti z uresničevanjem svojih nalog prispeva k notranji stabilnosti in varnosti v Republiki Sloveniji. Za uspešno zagotavljanje notranje varnosti policija sodeluje z drugimi subjekti, ki prispevajo k zagotavljanju nacionalne varnosti Republike Slovenije.
II. RAZMERJE MED MINISTRSTVOM IN POLICIJO
3. člen
(razmerje ministrstva do policije)
(1) Ministrstvo v razmerju do policije:
– določa razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve za delo policije;
– izvaja strokovne naloge na področju upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo;
– izvaja strokovne naloge ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvaja posamične strokovne naloge na področju drugih splošnih zadev policije;
– usmerja in nadzoruje izvajanje nalog in pooblastil policije;
– v postopku obravnave pritožb posameznikov na delo policistov oziroma policistk (v nadaljnjem besedilu: policist) opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije;
– predlaga, usmerja in koordinira določene naloge mednarodnega sodelovanja policije;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
(2) Način izvajanja nalog ministrstva iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).
4. člen
(usmerjanje policije)
(1) Usmerjanje policije pomeni sistematično in načrtno dajanje obveznih navodil in usmeritev za delo policije.
(2) Usmerjanje policije se izvaja s pisnimi usmeritvami in navodili (v nadaljnjem besedilu: usmeritve), ki jih izdaja minister.
(3) S temeljnimi usmeritvami za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije, ki se pripravijo za obdobje petih let, se določijo temeljni razvojni cilji na posameznih področjih dela policije ter usmeritve za izvajanje nalog policije in ukrepov, potrebnih za njihovo uresničitev.
(4) Letne usmeritve se nanašajo na izdelavo letnega načrta dela policije v naslednjem koledarskem letu.
(5) Posamične usmeritve se nanašajo na izvedbo posameznih nalog in ukrepov policije, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti.
(6) V usmeritvah se lahko določijo roki za izvedbo posamezne naloge in zahteve po poročanju o realizaciji naloge.
(7) Srednjeročni načrt razvoja in dela policije na predlog generalnega direktorja policije oziroma generalne direktorice policije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor policije) sprejme minister, letni načrt dela policije pa sprejme generalni direktor policije po predhodnem soglasju ministra.
(8) Pristojnosti ministra iz petega odstavka tega člena ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec. Ne glede na zakon, ki ureja kazenski postopek, se šteje, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju.
5. člen
(nadzor nad delom policije)
(1) Ministrstvo opravlja nad izvajanjem nalog in pooblastil policije celovit, sistematičen in načrten nadzor.
(2) Z nadzorom se ugotavlja zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanje usmeritev ministra.
(3) Nadzor se lahko opravlja neposredno z vpogledom v listinsko ali drugo gradivo v policijskih enotah, pogovorom s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki ter z neposrednim opazovanjem izvajanja nalog na določenem mestu.
(4) Po končanem nadzoru se izdela poročilo o ugotovitvah, ki lahko vsebuje tudi predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
(5) Pojem policijska enota se v tem zakonu uporablja za generalno policijsko upravo, policijsko upravo, notranje organizacijske enote generalne policijske uprave in policijske uprave ter za policijske postaje.
6. člen
(odreditev nadzora)
Nadzor nad delom policije odredi minister. Pri tem minister določi vodjo nadzora in druge uradnike oziroma uradnice (v nadaljnjem besedilu: uradniki), ki sodelujejo v nadzoru.
7. člen
(opravljanje nadzora)
(1) Nadzor nad delom policije opravljajo uradniki, zaposleni v notranji organizacijski enoti ministrstva, pristojni za usmerjanje in nadzor (v nadaljnjem besedilu: enota za usmerjanje in nadzor). Uradniki te enote so uradne osebe s posebnimi pooblastili.
(2) Uradniki iz prejšnjega odstavka se pri opravljanju nalog izkazujejo s službeno izkaznico, ki jo izda minister. Obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister.
(3) Za izvajanje določenih nalog posameznega nadzora nad delom policije lahko minister zadolži tudi posamezne policiste, ki so zaposleni v policiji, ali druge javne uslužbence ministrstva.
8. člen
(pooblastila uradnikov enote za usmerjanje in nadzor)
(1) Uradniki iz prvega odstavka prejšnjega člena imajo za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora naslednja pooblastila:
– zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija;
– zahtevati vpogled v evidence, dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobiva, pripravlja ali izdaja policija, in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali izročitev njihovih kopij;
– vabiti na pogovor policiste, druge uslužbence policije ali posameznike;
– opraviti pogovor s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki;
– vstopiti v vsak prostor, ki ga policija uporablja pri svojem delu;
– zahtevati uradna pisna potrdila ter tehnične in druge podatke o tehničnih sredstvih v uporabi policije ter zahtevati dokazila o usposobljenosti policistov za uporabo tehničnih in drugih sredstev, ki jih ti uporabljajo pri svojem delu;
– prisostvovati izvajanju nalog policije;
– od policije zahtevati posredovanje drugih podatkov in informacij iz njihove pristojnosti, ki so pomembni za usmerjanje in nadzor.
(2) Uradniki enote za usmerjanje in nadzor lahko zaradi priprave usmeritev in navodil iz 4. člena tega zakona opravljajo delovne pogovore v policijskih enotah. O načrtovanih pogovorih so dolžni predhodno obvestiti generalnega direktorja policije.
(3) Zaradi priprave usmeritev ali nadzora nad delom policije mora policija na zahtevo enote za usmerjanje in nadzor tej enoti v določenem roku posredovati poročila, podatke, analize ali drugo dokumentacijo, ki se nanaša na opravljanje nalog policije.
9. člen
(pomoč pri nadzoru)
(1) Javni uslužbenci oziroma javne uslužbenke policije (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci policije) so dolžni uradnikom enote za usmerjanje in nadzor, ko opravljajo nadzor, omogočiti izvršitev nadzora in jim zagotoviti potrebno pomoč.
(2) Če se izvaja nadzor z neposrednim opazovanjem izvajanja nalog na določenem mestu, morajo uradniki iz prejšnjega odstavka skrbeti, da po nepotrebnem ne ovirajo dela policistov.
10. člen
(ukrepi za odpravo nepravilnosti)
(1) Če se med izvajanjem nadzora ugotovi, da policisti pri izvajanju nalog nezakonito posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, mora vodja nadzora od vodje nadzorovane enote zahtevati takojšnjo izvedbo ukrepov za odpravo nezakonitosti.
(2) Drugi ukrepi, ki jih je treba izvesti za odpravo nepravilnosti, se določijo v poročilu o izvedenem nadzoru.
11. člen
(omejitev nadzora)
(1) Če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastil iz 8. člena tega zakona pri nadzoru nad izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko policija začasno odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih podatkov ali informacij. V tem primeru o nadaljevanju nadzora odloči minister.
(2) Dokumentacijo, ki se nanaša na izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka in ima oznako tajnosti, smejo uradniki enote za usmerjanje in nadzor pregledovati samo ob prisotnosti odgovorne osebe, ki je določila stopnjo tajnosti dokumenta, oziroma osebe, ki jo ta pooblasti.
(3) Ne glede na določbe tega člena uradniki enote za usmerjanje in nadzor ne smejo vpogledati v dokumentacijo, iz katere je razvidna identiteta tajnih delavcev in posameznikov, ki policiji prostovoljno in prikrito posredujejo operativne informacije o kaznivih dejanjih, njihovih storilcih in drugih aktivnostih, ki so usmerjene k izvršitvi kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.
12. člen
(obveščanje ministra)
Generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, takoj obvesti ministra o dogodkih, ki so pomembni za varnost države ali varovanih oseb in objektov, o dogodkih, v katerih je več oseb izgubilo življenje ali je nastala večja materialna škoda, o dogodkih, v katerih je zaradi opravljanja nalog policije ena ali več oseb izgubila življenje, in o drugih dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti.
13. člen
(poročanje policije)
Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije. Generalni direktor policije mora ministru redno in na njegovo zahtevo poročati o delu policije in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja policije.
III. ORGANIZACIJA IN VODENJE POLICIJE
14. člen
(izvajanje nalog policije)
(1) Naloge policije izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v generalni policijski upravi, policijskih upravah in policijskih postajah.
(2) Naloge policije, ki jih v zvezi z vodenjem in odločanjem v postopku o prekršku določa zakon, ki ureja prekrške, izvajajo policijske postaje in tiste notranje organizacijske enote generalne policijske uprave in policijskih uprav, v katerih so zaposlene pooblaščene uradne osebe, ki vodijo in odločajo v hitrem postopku pred prekrškovnim organom.
(3) Notranjo organizacijo policije določa akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v policiji (v nadaljnjem besedilu: akt o organizaciji in sistemizaciji).
(4) Če policijska enota pri izvajanju nalog policije ugotovi dejstva in okoliščine, za obravnavo katerih je pristojen drug organ, o tem pisno obvesti pristojni organ.
15. člen
(razvojni programi in poročanje)
(1) Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije, v kateri se določijo dolgoročni razvojni cilji in prioritete razvoja policije.
(2) Policija najkasneje do 31. marca za preteklo leto posreduje ministru letno poročilo o delu policije, ta pa ga posreduje vladi v seznanitev. Vlada posreduje letno poročilo o delu policije Državnemu zboru Republike Slovenije najkasneje do 1. junija.
16. člen
(organizacija policije)
(1) Policijo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in območne policijske postaje.
(2) Sedež policije je v Ljubljani.
17. člen
(vodenje policije)
(1) Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave.
(2) Za zagotovitev enotne uporabe predpisov, postopkov in načina izvedbe posameznih nalog ali strokovnih opravil v zvezi z delom policije izdaja generalni direktor policije navodila, pravila in druge interne akte.
(3) Za izvrševanje posameznih nalog na področju upravljanja kadrovskih virov na policijski upravi lahko generalni direktor policije pooblasti direktorja policijske uprave.
(4) Medsebojna razmerja, odnose in način dela policijskih enot določi generalni direktor policije.
18. člen
(naloge generalne policijske uprave)
(1) Generalna policijska uprava opravlja naslednje naloge:
1. spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v državi, pripravlja strateške načrte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na področju izvrševanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč enotam policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in kakovost policijskih storitev, za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije;
2. usmerja in usklajuje delo policijskih uprav na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, nalog, določenih v predpisih o tujcih, javnega reda in miru v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju ali ko naloge presegajo kadrovske, strokovne, materialne in organizacijske zmožnosti policijskih uprav, in izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah nadzora državne meje in tujcev;
3. izvaja določene naloge na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, preventive in nalog, določenih v predpisih o tujcih ter javnem redu in miru;
4. vodi in izvaja določene naloge varovanja oseb, objektov, prostorov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov ter opravlja določene naloge na področju varovanja in zaščite kritične infrastrukture;
5. izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja;
6. skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;
7. sodeluje s policijami tujih držav, z mednarodnimi in drugimi organizacijami ter z uradi, agencijami, organi in delovnimi telesi Evropske unije s področja dela policije ter opravlja naloge v sodelovanju z njimi skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi s področja dela policije;
8. izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi in v vojnem in izrednem stanju;
9. zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter načrtuje, upravlja in razvija informacijski in telekomunikacijski sistem policije;
10. sodeluje pri pripravi kadrovskega načrta policije in predlaga njegove spremembe in dopolnitve;
11. skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah;
12. izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost po tem zakonu ter sodeluje pri načrtovanju in organiziranju drugih oblik izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
13. sodeluje pri pripravi, načrtovanju in spremembi finančnih načrtov, načrtov pridobivanja stvarnega premoženja in razpolaganja z njim, načrtov nabav, investicij, investicijskega in rednega vzdrževanja nepremičnin policije;
14. sodeluje pri pripravi sistemizacije, standardizacije in tipizacije materialnih tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove opreme;
15. izvaja, usmerja in načrtuje notranjevarnostne postopke in izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost policije;
16. opravlja akreditirane in neakreditirane kontrole merilnikov ter daje strokovna pojasnila s tega področja in izvaja naloge, ki so potrebne za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov;
17. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
(2) Naloge generalne policijske uprave opravljajo notranje organizacijske enote. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni generalnemu direktorju policije.
(3) Če generalna policijska uprava ugotovi, da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje strokovno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske uprave in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
(4) Če direktor policijske uprave ne ravna v skladu z opozorilom generalne policijske uprave, lahko generalna policijska uprava neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave.
(5) Generalna policijska uprava mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave, če bi zaradi nestrokovne ali nepravočasne izvršitve naloge lahko nastale škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje velike vrednosti. Za premoženje velike vrednosti se šteje znesek, ki presega 50.000 eurov.
19. člen
(nacionalni forenzični laboratorij)
(1) Nacionalni forenzični laboratorij je specializirana notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izvidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti.
(2) Nacionalni forenzični laboratorij izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja za potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov.
(3) Nacionalni forenzični laboratorij opravlja naloge avtonomno in v skladu s strokovnimi standardi in vodili.
(4) Forenzični strokovnjaki, ki so zaposleni v laboratoriju, so pri opravljanju izvedeništva neodvisni.
20. člen
(nacionalna enota Europola)
V generalni policijski upravi je organizirana enota, ki opravlja naloge nacionalne enote Evropskega policijskega urada (Europola), pri čemer sodeluje s pristojnima organoma Republike Slovenije za področji carinskih zadev in preprečevanja pranja denarja.
21. člen
(Nacionalni preiskovalni urad)
(1) Nacionalni preiskovalni urad je specializirana kriminalistična preiskovalna enota, ustanovljena za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki terjajo posebno usposobljenost, organiziranost in opremljenost kriminalističnih preiskovalcev ali posebej usmerjeno delovanje državnih organov in institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora.
(2) Nacionalni preiskovalni urad je organiziran v notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave, pristojni za zatiranje kriminalitete. Pri izvajanju svojih nalog je avtonomen.
(3) Nacionalni preiskovalni urad vodi direktor oziroma direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada (v nadaljnjem besedilu: direktor Nacionalnega preiskovalnega urada).
22. člen
(prevzem preiskave)
(1) Z internim aktom, ki ga na predlog direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada sprejme generalni direktor policije, se določi, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bo prevzel Nacionalni preiskovalni urad.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Nacionalni preiskovalni urad začne ali prevzame preiskavo suma določenega kaznivega dejanja v primerih, ko pisno pobudo za prevzem preiskave prejme od vodje Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, vodje posameznega okrožnega državnega tožilstva ali predstojnika enega od državnih organov oziroma institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja in preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nazora. Če ne prevzame preiskave, mora policija o zavrnitvi pisno obvestiti pobudnika.
23. člen
(policijska uprava)
(1) Policijska uprava je organizacijska enota policije, ustanovljena na določenem območju države.
(2) Policijske uprave, njihovo območje in sedež na predlog ministra predpiše vlada.
24. člen
(direktor policijske uprave)
(1) Policijsko upravo vodi direktor oziroma direktorica policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor policijske uprave).
(2) Direktor policijske uprave je za svoje delo in za delo policijske uprave odgovoren generalnemu direktorju policije.
25. člen
(naloge policijske uprave)
(1) Policijska uprava opravlja naslednje naloge:
1. usklajuje in usmerja delo območnih policijskih postaj, jim daje strokovna pojasnila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč;
2. odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;
3. zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda;
4. zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja varnosti prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;
5. opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb, prostorov in objektov;
6. izvaja nadzor državne meje in izravnalne ukrepe;
7. izvaja postopke s tujci;
8. izvaja določene naloge na področju varnosti prometa, javnega reda ter preventive;
9. sodeluje z varnostnimi organi na obmejnih območjih sosednjih držav;
10. izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja oseb čez državno mejo in dovolitve zadrževanja tujcev;
11. opravlja določene naloge s področja delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, v vojnem in izrednem stanju;
12. izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije;
13. opravlja določene naloge s področja upravljanja kadrovskih virov, vključno s posamičnimi nalogami strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
14. opravlja določene naloge finančnih in materialnih zadev, rednega in v intervencijskih primerih investicijskega vzdrževanja objektov in materialnih tehničnih sredstev;
15. izvaja, usmerja, načrtuje in sodeluje pri notranjevarnostnih postopkih ter izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost enot policijske uprave;
16. skrbi za izpopolnjevanje sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in inovacijskih rešitev pri izvajanju nalog policije ter izbrane rešitve posreduje generalni policijski upravi;
17. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
(2) Policijska uprava lahko izvaja tudi naloge za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov.
(3) Policijska uprava opravlja naloge v notranjih organizacijskih enotah.
(4) Področne policijske postaje so notranje organizacijske enote policijske uprave, ki so ustanovljene za opravljanje nalog na določenem področju dela policije.
(5) Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se lahko določi, da posamezna policijska uprava opravlja tudi naloge območne policijske postaje.
(6) Vodje notranjih organizacijskih enot policijske uprave so za svoje delo, stanje v enoti in delo enote odgovorni direktorju policijske uprave.
(7) Če policijska uprava ugotovi, da območna policijska postaja z njenega območja ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti komandirja policijske postaje in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
(8) Policijska uprava lahko prevzame izvedbo posamezne naloge ali vrste nalog iz pristojnosti območne policijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno.
26. člen
(opravljanje nalog za drugo policijsko upravo)
Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se lahko določi, da posamezna policijska uprava ali njena notranja organizacijska enota opravlja določene naloge tudi za drugo policijsko upravo.
27. člen
(območna policijska postaja)
(1) Območna policijska postaja je organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju policijske uprave.
(2) Območne policijske postaje ter njihovo območje in sedež določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
(3) Območja policijskih postaj morajo biti usklajena z mejami občin tako, da ena policijska postaja izvaja naloge policije na celotnem območju ene ali več občin, ali pa tako, da na območju ene mestne občine izvaja naloge policije več policijskih postaj.
(4) Območna policijska postaja izvaja naloge v skladu z letnim načrtom dela, ki ga sprejme komandir območne policijske postaje. Letni načrt dela mora biti izdelan na podlagi ciljev generalne policijske uprave in policijske uprave, v katere območje sodi.
(5) Območna policijska postaja pred pripravo letnega načrta dela pozove občine, na območju katerih izvaja naloge, da podajo predloge prioritetnih nalog pri zagotavljanju varnosti. Te predloge območna policijska postaja preuči in jih po oceni vključi v letni načrt.
(6) Komandir območne policijske postaje po potrebi občinski svet obvešča o varnostnih razmerah na območju občine. Komandir območne policijske postaje ne sme poročati o konkretnih zadevah, o katerih poteka predkazenski ali prekrškovni postopek.
28. člen
(komandir območne policijske postaje)
(1) Območno policijsko postajo vodi komandir oziroma komandirka (v nadaljnjem besedilu: komandir).
(2) Komandir območne policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.
29. člen
(posebna policijska enota)
(1) Za občasno opravljanje določenih nalog policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto in določi njeno organiziranost, način delovanja, način izbire pripadnikov, naloge in uporabo posebne policijske enote ter materialno tehnično opremljenost enote.
(2) Pravice in obveznosti, ki jih imajo pripadniki posebne policijske enote v času izvajanja nalog v primeru velike nevarnosti, imajo tudi drugi policisti, ki niso pripadniki posebne policijske enote, ko opravljajo naloge z veliko nevarnostjo skupaj s posebno policijsko enoto.
30. člen
(oprema)
(1) Za izvajanje z zakonom določenih nalog uporablja policija vozila, plovila, oborožitev in posebno opremo.
(2) Barvo in oznake vozil ter plovil, posebno opremo in oborožitev policije določi vlada.
31. člen
(integriteta in notranja varnost v policiji)
(1) Policija skrbi za notranjo varnost z notranjevarnostnimi postopki tako, da preprečuje, odkriva, ocenjuje in analizira možna tveganja, ki ogrožajo notranjo varnost policije, preverja, ocenjuje ter izvaja ukrepe za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot.
(2) Policija skrbi za organizacijsko integriteto in osebnostno integriteto zaposlenih. Policija ima svoj kodeks etike.
(3) Notranja varnost v policiji je stanje, ki omogoča zakonito, strokovno in nemoteno izvajanje policijskih nalog, varnost uslužbencev policije, varno uporabo tehničnih sredstev in opreme ter objektov, prostorov in okolišev.
(4) Vrste in način izvajanja postopkov in ukrepov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
32. člen
(objekti in okoliši objektov posebnega pomena)
(1) Minister na predlog generalnega direktorja policije določi objekte, okoliše objektov in infrastrukturo, ki jih uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog policije, ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
(2) Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče policijskega objekta, ki je posebnega pomena za opravljanje nalog policije in je potrebno za uporabo takega objekta.
(3) Za označevanje objektov policijskih postaj se uporablja modra tabla z barvnim grbom Republike Slovenije in z belim napisom POLICIJA.
IV. SODELOVANJE POSAMEZNIKOV PRI IZVAJANJU NALOG POLICIJE IN NJIHOVE PRAVICE
33. člen
(pomoč posameznikov)
(1) Posameznik, ki prostovoljno in ob soglasju policista pomaga pri opravljanju z zakonom določenih nalog policije in se pri tem poškoduje ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru poškodbe pri delu.
(2) Osnova za odmero pravic iz prejšnjega odstavka je osnovna plača policista v najnižjem plačnem razredu ali posameznikova plača, če je to zanj ugodneje.
(3) Če posameznik pri pomoči policiji izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(4) Ožji družinski člani (zakonec, zunajzakonski partner, partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci ter posvojenci) posameznika iz prejšnjega odstavka so skupaj upravičeni tudi do enkratne denarne pomoči v višini zadnjih šestih mesečnih plač tega posameznika oziroma šestih osnovnih plač policista v najnižjem plačnem razredu, če je to zanje ugodneje.
(5) Posameznik, ki je pomagal policiji, ima pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči.
(6) V primeru ogroženosti posameznika, ki je pomagal oziroma pomaga policiji, in njegovih bližnjih lahko policija izvede ukrepe, določene v 66. členu tega zakona. Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.
(7) Za bližnjega se po tem zakonu štejejo ožji družinski člani in druge osebe, ki so s posameznikom v zaupnem razmerju in to okoliščino vsaj verjetno izkažejo.
(8) Če se zoper posameznika, ki je pomagal policiji, uvede predkazenski, kazenski ali pravdni postopek, ki je v zvezi z dano pomočjo, mu policija zagotovi plačano pravno pomoč v tem postopku na način, določen v predpisu iz 64. člena tega zakona.
V. SODELOVANJE POLICIJE S SAMOUPRAVNO LOKALNO SKUPNOSTJO, CIVILNO DRUŽBO TER MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE
34. člen
(obveščanje javnosti)
(1) Policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, če s tem ne škodi izvajanju nalog policije ali upravičenim koristim drugih.
(2) Policija sme pozvati javnost k posredovanju koristnih podatkov za izvajanje nalog policije, pri čemer lahko razpiše denarno nagrado.
(3) Podatke in obvestila o opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena dajejo minister, generalni direktor policije, direktor policijske uprave, komandir območne policijske postaje in drugi uslužbenci ministrstva oziroma policije, ki jih navedeni pooblastijo.
(4) Direktor policijske uprave in komandir območne policijske postaje lahko obveščata javnost le o varnostni problematiki na območju policijske enote, ki jo vodita.
35. člen
(partnersko sodelovanje za zagotavljanje večje varnosti)
(1) Policijske uprave in območne policijske postaje v okviru svojih pristojnosti sodelujejo z organi samoupravnih lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v samoupravni lokalni skupnosti.
(2) Policijske uprave in območne policijske postaje sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, civilno družbo in posamezniki, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti oziroma k spodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč.
(3) Policijske uprave in območne policijske postaje ter organi, organizacije in institucije iz prvega in drugega odstavka tega člena sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja za zagotavljanje večje varnosti. V ustanovitvenem aktu se določijo področje, območje in način njihovega delovanja.
36. člen
(druge oblike sodelovanja)
(1) Policija sodeluje z državnimi organi, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki posamezniki, tujimi varnostnimi organi, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter z drugimi organi in organizacijami zaradi zagotavljanja večje varnosti.
(2) Zaradi uresničevanja ciljev iz prejšnjega odstavka sme policija sklepati sporazume o sodelovanju.
37. člen
(sodelovanje z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami)
(1) Policija sodeluje z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami, katerih dejavnost je med drugim pomembna za izpopolnjevanje in usposabljanje policistov ter promocijo poklica policista.
(2) Način sodelovanja, ki ne pomeni financiranja organizacije, se opredeli s sporazumom.
VI. MEDNARODNO SODELOVANJE IN SODELOVANJE V MEDNARODNIH CIVILNIH MISIJAH
38. člen
(sodelovanje med pristojnimi varnostnimi organi)
Policija sodeluje s pristojnimi tujimi varnostnimi organi in z drugimi mednarodnimi organizacijami s področja nalog policije na podlagi sprejetih mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
39. člen
(napotitev)
Policija skladno z določbami zakona, ki ureja napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, napoti uslužbence policije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Napotitev uslužbencev policije v druge organizacije pa izvede na podlagi odločitve ministra.
VII. UNIFORMA, POLOŽAJNE OZNAKE IN SIMBOLI
40. člen
(uniforma, položajne oznake in simboli policije)
(1) Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, imajo pravico in dolžnost nositi uniformo v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2) Upokojeni policisti in neuniformirani policisti lahko nosijo slovesno uniformo na državnih prireditvah, srečanjih poklicnih, strokovnih in veteranskih združenj ter na pogrebih aktivnih in upokojenih policistov v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(3) Drugi uslužbenci policije lahko zaradi opravljanja narave svojega dela nosijo uniformo v skladu s predpisom, ki ga izda minister. Delovna mesta drugih uslužbencev policije, ki pri svojem delu nosijo uniformo, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(4) Uporabo uniforme za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, reklamne in druge komercialne namene dovoljuje generalni direktor policije.
(5) Uniformo, položajne oznake in simbole policije predpiše vlada.
(6) Način vzdrževanja uniforme in uporabo lastnih oblačil v službene namene predpiše minister. Postopek zamenjave posameznih delov uniforme ob poškodovanju uniforme določi generalni direktor policije.
41. člen
(prepoved reprodukcije in uporabe uniforme, oznak in simbolov policije)
(1) Prepovedano je izdelovati ali uporabljati uniforme in oznake, ki so po barvi, kroju, položajnih oznakah, simbolih ali drugih oznakah enake ali podobne uniformi, položajnim oznakam, simbolom ali drugim oznakam na uniformi policije, ter reproducirati in uporabljati v prometu vozila, ki so po grafični podobi enaka ali podobna vozilom in drugim prevoznim sredstvom policije.
(2) Predmete, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, policist zaseže na kraju prekrška.
VIII. STATUS POLICISTOV TER POSEBNOSTI UREDITVE DELOVNO PRAVNIH RAZMERIJ IN UREDITVE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1. Status policistov
42. člen
(uslužbenec policije)
Uslužbenci policije so policisti in drugi uslužbenci, zaposleni v policiji.
43. člen
(policist)
(1) Policisti so uniformirani ali neuniformirani uslužbenci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila.
(2) Za delovno mesto policista se zahteva najmanj srednješolska izobrazba.
(3) Poklic policista se določi s poklicnim standardom, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.
(4) Policisti imajo službeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaščenost za izvajanje policijskih pooblastil.
(5) Službeno izkaznico izda generalni direktor policije.
(6) Obrazec službene izkaznice ter postopek za njeno izdajo in vrnitev predpiše minister.
2. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja ter postopek imenovanja in razrešitve
44. člen
(pogoji za sklenitev delovnega razmerja)
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog v policiji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali da ni bila pravnomočno obsojena zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
3. da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
4. da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Evropski uniji;
5. da je bila varnostno preverjena v obsegu in na način, kot je določen v tem zakonu, in da zanjo ne obstaja varnostni zadržek;
6. da nima dvojnega državljanstva;
7. da ni član politične stranke in da o tem poda pisno izjavo.
(2) Pogoji iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista.
(3) Psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(4) Za kandidata za policista se zahteva najmanj srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba.
(5) Osebi, s katero ni bilo sklenjeno delovno razmerje policista, policija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo odločitev.
45. člen
(sklenitev delovnega razmerja)
(1) Sklenitev delovnega razmerja policistov se izvede skladno z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Delovno razmerje s kandidati za policiste se sklene na podlagi javne objave.
(3) Za sklenitev delovnega razmerja policista na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, se ne uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in tudi ni potrebna javna objava. Delovna mesta se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
46. člen
(preklic izbire)
Policija lahko prekliče izbiro osebe za sklenitev delovnega razmerja, če se do sklenitve delovnega razmerja ugotovijo dejstva, da oseba ne izpolnjuje pogojev iz 44. člena tega zakona. Preklica ni treba obrazložiti.
47. člen
(imenovanje in razrešitev generalnega direktorja policije)
(1) Generalnega direktorja policije imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
(2) Generalni direktor policije je za svoje delo in delo policije odgovoren ministru.
(3) Poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, mora kandidat za generalnega direktorja policije izpolnjevati naslednje pogoje:
1. pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja policista;
2. da ima najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji;
3. da ima najmanj osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju.
48. člen
(namestnik generalnega direktorja policije)
(1) Generalni direktor policije ima lahko dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju policije v okviru pooblastil, ki jih določi generalni direktor policije s pisnim pooblastilom.
(2) V primeru odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor policije pooblasti namestnika, ki ga nadomešča.
(3) Poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, mora kandidat za namestnika generalnega direktorja policije izpolnjevati naslednje pogoje:
1. pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja policista;
2. da ima najmanj 12 let delovnih izkušenj v policiji;
3. da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju.
49. člen
(imenovanje in razrešitev direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada)
Direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi.
3. Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja
50. člen
(delovna razmerja in plače)
Za uslužbence policije veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, predpisi, ki urejajo zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter kolektivne pogodbe, ki veljajo za uslužbence policije, če s tem zakonom ni določeno drugače.
51. člen
(varnostno preverjanje)
(1) Policija izvede varnostno preverjanje posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji in pred sklenitvijo pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ter uslužbenca policije pred premestitvijo ali napotitvijo na določena delovna mesta v policiji in pred napotitvijo v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije.
(2) Policija varnostno preveri tudi osebe, ki se bodo izobraževale, izpopolnjevale ali usposabljale po programih policije.
(3) Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi policija in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz 52. člena tega zakona.
(4) Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ali izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje po programih policije.
(5) Policija pri varnostnem preverjanju pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, od drugih oseb, organov in organizacij in iz že obstoječih zbirk podatkov. Če policija pri varnostnem preverjanju zbira osebne in druge podatke o preverjani osebi iz že obstoječih zbirk podatkov, so ji organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke.
(6) Določena delovna mesta iz prvega odstavka tega člena so delovna mesta iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona in druga delovna mesta, izpostavljena dodatnim tveganjem, določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
52. člen
(varnostni zadržki)
(1) Varnostni zadržki so:
1. lažne navedbe podatkov preverjane osebe v vprašalniku ali v razgovoru za varnostno preverjanje;
2. pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
3. pravnomočna odločba o prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja ter prekrškov s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter orožja;
4. dokončen disciplinski ukrep zaradi težje disciplinske kršitve pri obdelovanju oziroma obravnavanju tajnih podatkov, osebnih podatkov in varovanih podatkov policije;
5. odvisnost od alkohola, prepovedanih drog oziroma druga zasvojenost;
6. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog policije;
7. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija;
8. navezovanje stikov in poskusov novačenja organizacij in združb, ki delujejo zoper pravni red Republike Slovenije;
9. utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
(2) Če se z varnostnim preverjanjem ugotovi sum odvisnosti od alkohola, drog ali drugih zasvojenosti iz 5. točke prejšnjega odstavka oziroma sum bolezni ali duševnih stanj iz 6. točke prejšnjega odstavka, policija ta sum preveri tako, da napoti preverjano osebo na zdravniški pregled v zdravstveno organizacijo, ki jo določi policija. Preverjanje se opravi na podlagi sklepa o napotitvi. Če se preverjana oseba pregleda iz neupravičenih razlogov ne udeleži v roku, ki ji ga določi zdravstvena organizacija, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
(3) Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe iz 9. točke prvega odstavka tega člena obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz prekrškovnih ali kazenskih postopkov ali življenjskih razmer lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala naloge v policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji. Pri presoji se upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsto in višino predpisane oziroma izrečene sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe v času storitve oziroma kršitve, povezava med dejanjem in nalogami, ki jih ali bi jih opravljala v policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji.
53. člen
(vsebina varnostnega preverjanja oseb)
(1) Podatki, ki se smejo pridobivati v postopku varnostnega preverjanja, so:
1. osebno ime, vključno s prejšnjimi,
2. davčna številka,
3. identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah,
4. podatki iz evidenc policije, navedenih v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10., 11. in 12. točki drugega odstavka 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije,
5. datum in kraj rojstva,
6. državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi,
7. naslov prebivališča (stalnega in začasnega),
8. bivanja v tujini, vključno z uradnimi napotitvami na delo v tujini (kraj, obdobje in razlog bivanja),
9. zakonski stan ali z njim izenačena skupnost in število otrok,
10. poklic in delo, ki ga opravlja ali je opravljal,
11. znanje o ravnanju z orožjem,
12. sedanji in prejšnji delodajalci ter njihovi naslovi,
13. pravnomočne sodbe zaradi kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, sodbe in odločbe o prekrških,
14. kazenski postopki za kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, in postopki o prekrških,
15. odvisnost od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti,
16. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog policije,
17. stiki s tujimi varnostnimi organi ali obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami,
18. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki protipravno ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
19. disciplinske sankcije,
20. prejšnja varnostna preverjanja po tem zakonu,
21. sodelovanje v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah,
22. lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe, zlasti premoženjske razmere, zaradi katerih bi lahko bila izpostavljena izsiljevanju ali drugim oblikam pritiska.
(2) Med varnostnim preverjanjem se smejo zbirati le tisti podatki iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za odločitev o varnostnem zadržku.
(3) Samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnosti, pravne osebe in državni organi, od katerih policija med varnostnim preverjanjem zbira podatke iz prvega odstavka tega člena, morajo policiji podatke brezplačno posredovati najkasneje v 15 dneh od prejetja zahteve.
(4) Subjekti iz prejšnjega odstavka morajo obdelovati podatke skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in z drugimi predpisi, ki urejajo zaupnost ali tajnost podatkov, preverjani osebi pa niso dolžni sporočiti ali potrditi, da so bili podatki posredovani policiji. Preverjena oseba je s tem lahko seznanjena pet let po varnostnem preverjanju oziroma dve leti po prenehanju zaposlitve.
(5) Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in obveščevalno-varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo, policiji nista dolžni posredovati podatkov, ki se nanašajo na 17. in 18. točko prvega odstavka tega člena, če bi to ogrozilo vire ugotavljanja oziroma preverjanja posredovanih podatkov.
54. člen
(pogodba o zaposlitvi za določen čas)
(1) Za opravljanje nalog varovanja zunanje meje Evropske unije in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija, se lahko z osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 44. člena tega zakona, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas do pet let, ki se lahko enkrat podaljša za obdobje do pet let.
(2) Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas z osebo iz prejšnjega odstavka ni potrebna javna objava ali javni natečaj.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ima policist, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas na podlagi prvega odstavka tega člena, po šestih mesecih od prenehanja pogodbe o zaposlitvi pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku. To pravico ima policist le pod pogojem, da v roku šestih mesecev po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, na katerem je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Policist, ki izkoristi to pravico, ne more uveljavljati pravic iz poklicnega zavarovanja in pravic v obveznem zavarovanju, pridobljenih na podlagi vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so določene v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
55. člen
(javna objava za kandidate za policiste)
Na predlog generalnega direktorja policije ministrstvo z javno objavo objavi prosta delovna mesta kandidatov za policista v skladu s potrebami in kadrovskim načrtom.
56. člen
(pravnomočna kazenska sodba)
(1) Če je bil uslužbenec policije pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece zaradi naklepnega kaznivega dejanja, mu preneha pogodba o zaposlitvi, delovno razmerje pa mu preneha s sklepom, ki ga izda predstojnik, najkasneje pa 15. dan po vročitvi pravnomočne sodbe policiji.
(2) Sodišče mora v primerih iz prejšnjega odstavka pravnomočno sodbo poslati policiji.
57. člen
(strokovno in psihofizično usposabljanje)
(1) Policisti morajo biti strokovno in psihofizično usposobljeni za opravljanje nalog policije, policija pa jim mora zagotavlja pogoje za usposabljanje. Če policist posameznih usposabljanj, za katera je tako določeno v programih usposabljanj iz 97. člena tega zakona, v tekočem letu ne opravi uspešno, mora opravljati preizkus strokovne in psihofizične usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor policije.
(2) Policist lahko ponavlja preizkus iz prejšnjega odstavka največ dvakrat zaporedoma.
(3) Način preverjanja in ocenjevanja uspešnosti na usposabljanjih iz prvega odstavka tega člena se določi s programi usposabljanj iz 97. člena tega zakona, vsebino in potek preizkusa strokovne in psihofizične usposobljenosti ter način ocenjevanja pred komisijo pa določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
58. člen
(izpit iz policijskih pooblastil)
(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje policista, mora v roku enega leta po sklenitvi delovnega razmerja opraviti izpit za izvajanje policijskih pooblastil.
(2) Vsebino in način opravljanja izpita iz prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
(3) Osebi, ki v roku iz prvega odstavka tega člena ne opravi izpita za izvajanje policijskih pooblastil, preneha delovno razmerje.
(4) Izpita ne opravlja oseba, ki je uspešno zaključila izobraževalni program policist ali kriminalistični tečaj.
59. člen
(prisega)
(1) Po opravljenem izpitu iz 58. člena tega zakona mora policist dati prisego pred generalnim direktorjem policije.
(2) Prisega se glasi: »Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog policije vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.«.
(3) Prisego iz prejšnjega odstavka dajo tudi pomožni policisti.
60. člen
(ocenjevanje dela v Nacionalnemu preiskovalnemu uradu)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, se lahko pomočnika direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada in vodjo preiskav, katerega delovna uspešnost je ocenjena z oceno nižjo od zelo dobro, oziroma preiskovalca, katerega delovna uspešnost je ocenjena z oceno nižjo od dobro, premesti na drugo ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
(2) Ocenjevanje in premestitev se izvede v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
61. člen
(odvzem policijskih pooblastil)
(1) Generalni direktor policije lahko z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila:
– če uporabi policijska pooblastila v nasprotju s predpisi;
– če ravna v nasprotju z določbo zakona, ki določa naloge in pooblastila policije in določa, da morajo policisti tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter izvajati naloge policije, če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje;
– če tretjič ne opravi preizkusa iz 57. člena tega zakona;
– če se ugotovi, da ima dvojno državljanstvo;
– če ne izpolnjuje več pogojev za dostop do tajnih podatkov zahtevane stopnje ali
– če opravlja dela iz 75. člena tega zakona.
(2) Generalni direktor policije z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila na podlagi ocene zdravstvene komisije, da ni zmožen za opravljanje svojega dela, ali če ugotovi, da je član politične stranke.
(3) Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dopustna pritožba. O pritožbi odloča minister.
(4) Policista iz prvega in drugega odstavka tega člena generalni direktor policije premesti na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. Če uslužbenec ponujeno delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, odkloni ali če mu takega delovnega mesta v policiji ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.
(5) Policistu iz prvega in drugega odstavka tega člena se odvzamejo službena izkaznica, orožje in uniforma ter se mu prepreči dostop do evidenc.
62. člen
(začasen odvzem policijskih pooblastil)
(1) Policistu, ki je zaradi težav z duševnim zdravjem nezmožen opravljati naloge policije, lahko generalni direktor policije na podlagi ocene zdravstvene komisije policije z odločbo začasno odvzame pravico izvajati policijska pooblastila. Ukrep lahko traja 30 dni in se lahko na podlagi ocene zdravstvene komisije podaljša, vsakič za največ 60 dni, do zaključka zdravljenja.
(2) Neposredni vodja policista, ki meni, da so se pri policistu pojavile okoliščine iz prejšnjega odstavka, v roku 24 ur ali najkasneje prvi naslednji delovni dan poda predlog za oceno zmožnosti policista za opravljanje naloge policije zdravstveni komisiji policije, policistu pa takoj odvzame službeno orožje in službeno izkaznico ter mu prepreči dostop do evidenc. Zdravstvena komisija mora predlog obravnavati in v dveh dneh po prejemu predloga z oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije seznaniti generalnega direktorja policije ali pa predlagatelju sporočiti, da pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni.
(3) Po prenehanju razlogov za začasni ukrep po prvem odstavku tega člena zdravstvena komisija policije predlaga generalnemu direktorju odpravo tega ukrepa.
(4) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba v osmih dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. O pritožbi odloči minister v roku osmih delovnih dni.
63. člen
(prepoved opravljanja dela in začasna odstranitev od dela)
Policistu, ki mu je prepovedano opravljanje dela, ali policistu, ki je začasno odstranjen od dela, se odvzameta službena izkaznica in orožje ter onemogoči dostop do evidenc.
64. člen
(pravna pomoč)
(1) Policija zagotavlja plačano pravno pomoč policistu, pomožnemu policistu in nekdanjemu policistu, zoper katerega se vodi predkazenski postopek oziroma zoper katerega je uveden kazenski ali pravdni postopek zaradi opravljanja nalog policije, ki jih je po oceni policije opravil v skladu s predpisi.
(2) O vlogi za pravno pomoč za zaposlene na generalni policijski upravi, direktorje policijskih uprav in nekdanje policiste odloči generalni direktor policije, za zaposlene na policijski upravi in območni policijski postaji ter pomožne policiste pa direktor policijske uprave.
(3) Način zagotavljanja plačane pravne pomoči predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
65. člen
(psihološka pomoč in psihološka podpora)
(1) Policija zagotavlja strokovno psihološko pomoč in psihološko podporo uslužbencem policije v primeru hujših psihičnih obremenitev pri opravljanju nalog policije in drugih dogodkih, ki vplivajo na opravljanje nalog policije, ter udeležbo v programih, namenjenih obvladovanju psihičnih obremenitev.
(2) Psihološko pomoč in podporo iz prejšnjega odstavka lahko policija zagotovi tudi ožjim družinskim članom uslužbenca policije.
(3) Vrste in način izvajanja strokovne psihološke pomoči in podpore ter usposabljanja uslužbencev policije za obvladovanje psihičnih obremenitev predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
66. člen
(varovanje ogroženih uslužbencev policije)
(1) Policija mora za zagotavljanje varnosti uslužbencev policije in njihovih bližnjih izvajati ukrepe za preprečitev vseh vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom ter ukrepe za varovanje tehničnih sredstev in opreme policije.
(2) Za izvedbo ukrepov za zagotavljanje varnosti uslužbencev policije in njihovih bližnjih je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.
(3) Vrste in način izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena, način določanja stopnje ogroženosti ter pogoje odprodaje tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju ukrepov iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
67. člen
(začasna premestitev in napotitev)
(1) Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko generalni direktor policije začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali ga napoti na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
(2) Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko direktor policijske uprave začasno napoti uslužbenca policije z ene na drugo območno policijsko postajo oziroma notranjo organizacijsko enoto na območju policijske uprave, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
(3) Odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi mora biti uslužbencu policije vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela. Odločba je dokončna.
(4) Uslužbenec policije, ki je premeščen ali napoten v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena, ima pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v skladu s predpisi, ki urejajo povračila stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence, ali do nadomestila stroškov za ločeno življenje in selitvenih stroškov, če se preseli.
(5) Uslužbencu policije, ki je premeščen ali napoten v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena in se preseli, policija zagotovi ustrezno nastanitev.
(6) Za začasno premestitev ali napotitev po določbah tega člena ne veljajo omejitve zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, glede oddaljenosti kraja opravljanja dela od dotedanjega kraja opravljanja dela.
(7) Neposredno po zaključku začasne premestitve in napotitve po prvem in drugem odstavku tega člena je uslužbenec policije lahko ponovno začasno premeščen oziroma začasno napoten le, če s tem soglaša.
68. člen
(premestitev na specifična delovna mesta)
(1) Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije lahko generalni direktor policije začasno premesti policista na delovno mesto, za opravljanje katerega se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, ki so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(2) Premestitev iz prejšnjega odstavka se lahko opravi samo s soglasjem policista in traja največ tri leta, z možnostjo sporazumnega podaljšanja. Premestitev lahko skupno traja največ devet let.
69. člen
(začasna premestitev v drug državni organ)
(1) Policist je lahko zaradi varovanja določenih oseb in objektov, nadzora nad delom policije ali obravnave pritožb nad delom policije premeščen na delo v ministrstvo ali drug državni organ.
(2) Premestitev iz prejšnjega odstavka se lahko opravi samo na podlagi pisnega soglasja policista in traja največ dve leti z možnostjo sporazumnega podaljšanja za največ dve leti.
(3) Policist, ki je premeščen na podlagi prvega odstavka tega člena, je za svoje delo odgovoren predstojniku organa, v katerega je premeščen. V času začasne premestitve ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona, v obsegu, določenem v sporazumu med državnim organom, kamor je policist začasno premeščen, in policijo.
(4) Po izteku začasne premestitve po tem členu ima policist pravico vrniti se na delo v policijo na delovno mesto, ki ustreza njegovemu nazivu in za katero izpolnjuje pogoje.
70. člen
(delo v manj ugodnem delovnem času)
(1) Uslužbenci policije so dolžni opravljati delo v manj ugodnem delovnem času, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog.
(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:
1. delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
2. delo v izmenah,
3. delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih,
4. delo preko polnega delovnega časa,
5. popoldansko in nočno delo,
6. delo v deljenem delovnem času.
(3) Delo v neenakomerno razporejenem delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v popoldanskem in nočnem času s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.
(4) Delovna mesta, na katerih poteka delo v skladu s prejšnjim odstavkom, se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(5) Če to terjajo varnostne razmere oziroma če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati ali pa morajo biti opravljene v določenem roku, se lahko odredijo tudi druge oblike dela, kot so določene v drugem odstavku tega člena.
(6) Generalni direktor policije določi primere, v katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe, ki ga lahko odredijo.
71. člen
(pripravljenost za delo)
(1) Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti uslužbenec policije, ki mu je pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo doma ali na določenem kraju. Pripravljenost pomeni dosegljivost uslužbenca policije po telefonu ali drugih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno nalogo.
(2) Uslužbenec policije, ki je v času pripravljenosti poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti nujno nalogo.
(3) Pripravljenost za delo se ne šteje v delovni čas.
(4) Če uslužbenec policije med pripravljenostjo za delo začne opravljati delo, se mu čas opravljanja dela šteje v delovni čas.
(5) Pripravljenost za delo lahko odredita generalni direktor policije in direktor policijske uprave ali osebe, ki jih pooblastita.
72. člen
(delo preko polnega delovnega časa)
(1) Nadrejeni policistu lahko odredi delo preko polnega delovnega časa, pri čemer se časovna omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega delovnega časa preko polnega delovnega časa upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev. Pri izračunu povprečja se ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni.
(2) S soglasjem policista se dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.
73. člen
(delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa, lahko v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nalog policije, nadrejeni policistu po poteku delovnega časa odredi, da dokonča začeto nalogo.
(2) Odreditev dela po prejšnjem odstavku je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba policistu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti ustrezen počitek. Soglasje policista ni potrebno.
(3) Delo preko polnega delovnega časa po prvem odstavku tega člena mora nadrejeni odrediti v pisni obliki praviloma pred potekom rednega delovnega časa. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja dela to ni mogoče, se lahko delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih odredi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči policistu naknadno, najkasneje v osmih dneh po opravljenem nadurnem delu.
(4) Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.
(5) Skupno delo preko polnega delovnega časa policista ne sme presegati letne časovne omejitve, ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
74. člen
(povečan obseg v času posebnih obremenitev)
(1) Policistom Specialne enote, Posebne policijske enote in policistom, ki neposredno skupaj s Specialno enoto ali Posebno policijsko enoto opravljajo posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, se za čas izvajanja nalog v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami plača zaradi povečanega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev poveča za največ 30 odstotkov osnovne plače.
(2) Policistom Specialne enote pripada povišanje plače iz prejšnjega odstavka tudi za čas usposabljanja za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka.
(3) Odstotek povišanja plače iz prvega odstavka tega člena določi vlada na predlog ministra.
(4) Povišanje plače iz prvega odstavka tega člena in dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki pripadajo policistom Posebne policijske enote oziroma drugim policistom, se izključujeta. Uslužbencu policije se izplača povišanje plače oziroma dodatek, ki je zanj ugodnejši.
75. člen
(prepoved opravljanja del)
(1) Policist ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog.
(2) Policist, ki prostovoljno ali nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, mora opravljati te naloge na način, ki ga ne ovira pri opravljanju nalog policije.
(3) Dela iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
76. člen
(naloge v času stavke)
(1) Policisti so dolžni med stavko opravljati naslednje naloge policije:
– varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja,
– preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj,
– odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom,
– varovanje določenih oseb, organov, objektov, prostorov in okolišev državnih organov,
– vzdrževanje javnega reda,
– nadzor in urejanje prometa na javnih cestah,
– izvajanje nadzora državne meje,
– opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so policisti dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih.
77. člen
(varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom)
(1) V delovnih in pomožnih prostorih policije ter pri uporabi sredstev za delo se uporabljajo predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom.
(2) Posamezne ukrepe in postopke za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom v prostorih, kjer se uporabljajo ali so uskladiščena sredstva oborožitve ter tehnična oprema, določi minister v internem aktu.
78. člen
(začasna prepoved dela)
(1) Če je uslužbenec policije pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za opravljanje dela, ali če vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, oceni, da je v takšnem psihofizičnem stanju, da neposredno ogroža svojo varnost ali varnost drugih, se mu prepreči nastop dela ali prepove nadaljevanje opravljanja dela. Prepoved nastopa dela oziroma prepoved nadaljevanja opravljanja dela odredi vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, ustno in se zaznamuje v razpored dela. Če se v enoti razporeda dela ne vodi, se o tem napiše uradni zaznamek.
(2) Preizkus alkoholiziranosti ali strokovni pregled, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za opravljanje dela, lahko uslužbencu policije, ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko zmanjšana zmožnost za opravljanje dela, odredi vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, oziroma uslužbenec policije, ki ga pooblastita.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena se policistu začasno odvzameta službena izkaznica in orožje. Odvzem lahko traja največ 24 ur.
(4) Ukrepi iz prvega in tretjega odstavka tega člena se izvedejo tudi v primeru, če uslužbenec policije odkloni preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali strokovni pregled, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za opravljanje dela.
79. člen
(dodatek na stalnost pri premestitvi in ponovni zaposlitvi)
(1) Javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v policijo, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.
(2) Policistu, ki ponovno sklene pogodbo o zaposlitvi v policiji, se pri odmeri dodatka za stalnost ne upošteva delovna doba v policiji pred ponovno zaposlitvijo, razen če je pred ponovno sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi v policiji opravljal delo v drugih državnih organih ter v institucijah in organih Evropske unije.
80. člen
(dvojezično poslovanje policije na območjih občin, v katerih živita avtohtoni narodni skupnosti)
(1) Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je poslovanje policije dvojezično. Delovna mesta, kjer je v skladu z zakonom o javnih uslužbencih potrebno znanje jezika narodnih skupnosti, in nivo znanja jezika narodnih skupnosti ob predhodnem soglasju narodnih skupnosti določi minister.
(2) Za delovna mesta iz prejšnjega odstavka policija zagotavlja usposabljanje za pridobitev znanja jezika narodnih skupnosti.
81. člen
(dodatno pokojninsko zavarovanje)
(1) Policiste, ki opravljajo naloge, ki so povezane z večjo nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje ali ki jih zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, policija obvezno dodatno pokojninsko zavaruje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, minister v aktu o organizaciji in sistemizaciji določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.
82. člen
(zdravstvena komisija)
(1) Za potrebe policije se ustanovi zdravstvena komisija, ki ocenjuje zmožnost policista za opravljanje dela.
(2) Zdravstveno komisijo imenuje generalni direktor policije.
(3) Policista, za katerega komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da ni zmožen opravljati svojega dela, je pa zmožen opravljati drugo delo v policiji, se lahko začasno, v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, oziroma se mu določijo naloge, ki jih je zmožen opravljati glede na zdravstveno stanje.
(4) Po premestitvi iz prejšnjega odstavka zdravstvena komisija predlaga začetek postopka za uveljavljenje pravic iz invalidskega zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(5) Če komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da policist ni zmožen za opravljanje svojega ali drugega dela v policiji, predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
83. člen
(nezgodno zavarovanje)
(1) Policija zavaruje uslužbence policije v času opravljanja dela za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt, trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali začasna izguba delovne zmožnosti, če opravljajo operativno delo ali drugo nevarno delo.
(2) Delovna mesta, na katerih so uslužbenci policije zavarovani, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
84. člen
(poškodba pri delu in z njo povezano nadomestilo in posebna odškodnina)
(1) Poškodba, ki jo utrpi policist na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj ali na službeni poti, se šteje kot poškodba pri delu.
(2) Uslužbenec iz prejšnjega odstavka, ki je odsoten z dela, za čas odsotnosti prejme 100 odstotno nadomestilo plače. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, medtem ko razliko do 100 odstotnega nadomestila plače, ki jo zdravstveno zavarovanje ne krije, izplača iz lastnih sredstev.
(3) Uslužbenec policije, ki ni zavarovan po določbah prejšnjega člena, ima v primeru poškodbe pri delu oziroma nesreče pri delu, posledica katere je trajna izguba splošne delovne zmožnosti, pravico do posebne odškodnine v višini največ 100 odstotkov zavarovalne vsote, določene na podlagi prejšnjega člena. Višina posebne odškodnine je odvisna od odstotka trajne izgube splošne delovne zmožnosti.
(4) V primeru smrti uslužbenca policije iz prejšnjega odstavka pripada posebna odškodnina v višini 100 odstotkov zavarovalne vsote iz prejšnjega člena njegovim ožjim družinskim članom skupaj.
(5) Višino in način izplačila posebne odškodnine v vsakem posameznem primeru določi generalni direktor policije.
85. člen
(stroški pogreba in enkratna denarna pomoč)
(1) Za policista, ki je pri opravljanju svojega dela izgubil življenje, policija v soglasju s svojci izvede pogrebne slovesnosti in poravna stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ožjim družinskim članom policista skupaj pripada enkratna denarna pomoč, v višini skupnega zneska bruto plač, ki jih je v zadnjih dvanajstih mesecih prejel pokojni policist. Znesek enkratne denarne pomoči določi generalni direktor policije s sklepom.
(3) Generalni direktor policije lahko z internim aktom določi protokol pogrebne slovesnosti.
86. člen
(pravice družinskih članov po smrti policista)
Ožjim družinskim članom policista, ki je pri opravljanju svojega dela izgubil življenje, pripadajo tudi naslednje pravice:
– psihološka pomoč in podpora ob smrti policista;
– štipendiranje šoloobveznih otrok ter posvojencev, vendar ne dlje kakor do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti;
– brezplačno svetovanje in nudenje informacij v zvezi z urejanjem zadev, povezanih s smrtjo policista;
– prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroka ali posvojenca v policiji pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, določene v 44. členu tega zakona;
– brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po smrti policista in sicer sedem dni v letu.
87. člen
(pravice v primeru invalidnosti)
Določbe prejšnjega člena se smiselno uporabljajo tudi za policista, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije, ter njegove ožje družinske člane.
88. člen
(službena stanovanja in počitniška dejavnost)
(1) Uslužbencem policije se dodeljujejo službena stanovanja.
(2) Minister z internim aktom določi merila in kriterije ter postopke za dodeljevanje službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah. Minister določi tudi način uporabe samskih sob in ležišč v samskih sobah.
(3) Upokojenim uslužbencem policije se omogoči koriščenje počitniških zmogljivosti ministrstva pod pogoji, ki veljajo za uslužbence ministrstva.
89. člen
(delovanje sindikata)
(1) Če je z zakonom ali pogodbo med policijo in reprezentativnim sindikatom v policiji določeno, da mora generalni direktor policije pred odločitvijo pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata, mora generalni direktor policije poslati predlog odločitve ali akta v mnenje sindikatu in določiti razumen rok za oblikovanje mnenja, ki praviloma ne sme biti krajši kot osem dni. Če generalni direktor policije ne uskladi predloga odločitve z mnenjem reprezentativnega sindikata, lahko sprejme neusklajeno odločitev, vendar mora pisno obrazložiti razloge, zaradi katerih ni bilo upoštevano mnenje reprezentativnega sindikata, in s tem seznaniti reprezentativni sindikat. Enako ravna generalni direktor policije tudi v primeru, ko predlaga akt v sprejem ministru.
(2) Pogoji za delovanje reprezentativnega sindikata in sindikalnih zaupnikov v policiji se urejajo s pogodbo, ki jo skleneta policija in reprezentativni sindikat.
(3) Za čas opravljanja profesionalne funkcije v reprezentativnemu sindikatu policist nima pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz statusa policista. V tem času prejema 100 odstotno nadomestilo plače. Osnova za obračun nadomestila je njegova osnovna plača, ki jo je prejemal pred nastopom poklicnega opravljanja sindikalne funkcije in dodatek na delovno dobo.
IX. PRIZNANJA
90. člen
(priznanja)
(1) Za širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti Republike Slovenije, za pomoč policiji ali za sodelovanje in pomoč v posameznih varnostnih akcijah se podeljujejo priznanja.
(2) Priznanja iz prejšnjega odstavka se podeljujejo uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, enotam policije, notranjim organizacijskim enotam ministrstva, pomožnim policistom, posameznikom, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim ter pravnim osebam javnega in zasebnega prava.
(3) Za dolgoleten izjemen osebni prispevek pri krepitvi varnosti Republike Slovenije ter razvoju in krepitvi policije se lahko uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva kot priznanje podeli strelno orožje. Podeli se neformacijsko kratkocevno orožje kategorije B po zakonu, ki ureja orožje.
(4) Za hrabro in požrtvovalno dejanje se policistu poleg priznanja izplača tudi denarna nagrada.
(5) Generalni direktor policije lahko policistu, ki je prejemnik priznanja policije za hrabrost, s sklepom določi do 15 dni plačane odsotnosti z dela.
(6) Vrste priznanj, podrobnejše pogoje za podelitev priznanj, višino denarne nagrade iz četrtega odstavka tega člena ter postopek podeljevanja priznanj predpiše minister.
X. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE, USPOSABLJANJE IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST
91. člen
(načrtovanje in izvajanje)
Generalna policijska uprava načrtuje in izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost v policiji ter sodeluje z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami. Za izvajanje izobraževanja se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, poklicno in strokovno izobraževanje, višje strokovno izobraževanje ter visoko šolstvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.
92. člen
(programi izobraževanja)
(1) Izobraževanje iz prejšnjega člena poteka po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih, javno veljavnih študijskih programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe ter po programih poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja.
(2) Programe iz prejšnjega odstavka določi minister na predlog pristojnega strokovnega sveta.
(3) Stopnjo izobrazbe strokovnih delavcev, ki izvajajo programe iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister. Minister lahko predpiše tudi druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci.
93. člen
(izvajanje izobraževanja po študijskih programih prve in druge stopnje)
Za izvajanje izobraževanja po javno veljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje s področja delovanja policije se sklene dogovor z drugimi visokošolskimi institucijami.
94. člen
(vključevanje v druge oblike izobraževanja)
Policisti se lahko vključujejo v nadaljnje izobraževanje v drugih izobraževalnih institucijah Republike Slovenije in v verificirane programe izobraževanja v drugih državah.
95. člen
(pogodba o izobraževanju)
(1) Policija z udeleženci izobraževanja sklene pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
(2) Udeleženec izobraževanja je dolžan policiji povrniti stroške izobraževanja, če v roku, določenem v pogodbi o izobraževanju, ne zaključi izobraževanja ali če preneha z izobraževanjem.
(3) Povračila stroškov izobraževanja je udeleženec izobraževanja oproščen, če izobraževanja ni zaključil v roku ali če je prenehal z izobraževanjem zaradi opravičljivih razlogov, ki niso nastali po njegovi volji ali krivdi.
96. člen
(posebnosti izvajanja programov)
(1) Policija lahko za izvedbo programov izobraževanj, izpopolnjevanj in usposabljanj uslužbencev policije določi posebnosti, ki se nanašajo na prisotnost udeležencev na določenem kraju in v določenem časovnem obdobju. Udeležba v teh programih se šteje za redno delovno obveznost.
(2) Posebnosti izvajanja programov iz prejšnjega odstavka se določijo v pogodbi o zaposlitvi ali pogodbi o izobraževanju ali aktu o napotitvi udeležencev na usposabljanja in izpopolnjevanja.
97. člen
(izpopolnjevanje in usposabljanje)
(1) Izpopolnjevanje in usposabljanje policistov poteka po programih, ki jih določi generalni direktor policije.
(2) Izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev policije izvajajo enote policije.
(3) Izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev policije lahko izvajajo tudi ministrstvo, druga ministrstva in zunanje institucije, če potrebnih znanj in veščin, ki so potrebna za izvajanje izpopolnjevanja in usposabljanja, ni mogoče zagotoviti znotraj policije.
(4) Medsebojne pravice in obveznosti policije in udeležencev izpopolnjevanja in usposabljanja se določijo z aktom o napotitvi udeležencev na usposabljanja in izpopolnjevanja.
98. člen
(druge oblike)
(1) Policija izvaja tudi druge oblike izpopolnjevanj in usposabljanj, ki so določene z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, za ministrstvo, druga ministrstva in zunanje naročnike.
(2) Medsebojne pravice in obveznosti med policijo in naročnikom iz prejšnjega odstavka se urejajo s pogodbo.
99. člen
(zunanji izvajalci in udeleženci)
(1) V programe izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji se lahko vključujejo tudi zunanji izvajalci in udeleženci.
(2) Sodelovanje zunanjih izvajalcev in udeležencev v programih izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja se ureja s pogodbo.
100. člen
(raziskovalna dejavnost)
(1) Policija izvaja raziskovalno dejavnost s svojega delovnega področja.
(2) Policija na podlagi izobraževalnih potreb in potreb po raziskovalni dejavnosti sodeluje z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami.
(3) Obseg, vrste in način sodelovanja iz prejšnjega odstavka ter medsebojna razmerja se urejajo s pogodbo.
XI. POMOŽNA POLICIJA
101. člen
(opravljanje nalog pomožne policije)
(1) Pomožni policisti so državljani Republike Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog. Pomožni policisti sklenejo pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji praviloma za obdobje najmanj petih let.
(2) Kandidati za pomožne policiste so osebe na osnovnem usposabljanju za pomožne policiste ali osebe, ki so že uspešno opravile osnovno usposabljanje pa še niso sklenile pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
(3) V pomožni policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo ženske 40 let, moški pa 50 let, in ki izpolnjujejo pogoje iz 44. člena tega zakona ter imajo najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo.
(4) Pomožni policisti imajo v času opravljanja službe v policiji vsa policijska pooblastila.
(5) Matična enota pomožnega policista je policijska uprava, v katero je s pogodbo razporejen pomožni policist.
102. člen
(pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste)
(1) Pomožni policisti in kandidati za pomožne policiste so se dolžni udeleževati usposabljanj, pomožni policisti pa so se dolžni odzvati tudi na poziv za opravljanje nalog policije.
(2) Pomožni policisti v času trajanja pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji prejemajo plačilo za pripravljenost, med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji pa imajo pravico do nadomestila plače in drugih prejemkov ter povračil stroškov. Kandidati za pomožnega policista so v času usposabljanja upravičeni do nadomestila plače in drugih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z usposabljanjem.
103. člen
(dolžnosti kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov ter njihovih delodajalcev)
(1) Kandidat za pomožnega policista in pomožni policist se po opravljenem usposabljanju ali opravljenih nalogah policije najkasneje v dveh delovnih dneh vrneta na delovno mesto, kjer imata sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalci pa so ju dolžni sprejeti.
(2) Kandidatom za pomožne policiste in pomožnim policistom med usposabljanjem in med opravljanjem nalog policije pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati ali spremeniti tako, da postavi delavca v manj ugoden položaj.
(3) Delodajalci kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov zaradi usposabljanja oziroma opravljanja nalog policije ne smejo postaviti v manj ugoden položaj.
104. člen
(vpoklic pomožne policije)
(1) Pomožni policisti se vpokličejo za opravljanje nalog policije v naslednjih primerih:
– ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov;
– ob naravnih in drugih nesrečah;
– v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost;
– za zavarovanje državne meje;
– v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja.
(2) O uporabi pomožne policije iz prejšnjega odstavka odloči minister na predlog generalnega direktorja policije.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko iz razlogov iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena, če gre za opravljanje nalog policije na območju ene policijske uprave, o uporabi pomožne policije na predlog direktorja policijske uprave odloči generalni direktor policije. O vpoklicu pomožne policije obvesti ministra.
(4) Pomožni policist je lahko na usposabljanje oziroma opravljanje nalog policije, razen za primere iz pete alineje prvega odstavka tega člena, v istem koledarskem letu poklican največ do 30 dni.
105. člen
(evidenca)
(1) Policija zaradi izvedbe poziva na usposabljanje ali opravljanje nalog policije in izvajanja pogodbenih obveznosti vodi evidenco kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, zdravstveno stanje, šolsko izobrazbo, zaposlitev, poklic, davčno številko, šifro poslovnega partnerja, podatke o transakcijskem računu, podatke o delodajalcu, podatke o usposabljanjih za opravljanje nalog v pomožni policiji, podatke o dodatnih znanjih in veščinah, razporeditvi v skladu z organizacijo in sistemizacijo policije, o datumu sklenitve in prenehanja pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, prejetih priznanjih ter prebivanju v tujini, ki traja več kot tri mesece.
(3) Kandidat za pomožnega policista in pomožni policist morata policiji najkasneje v 15 dneh sporočiti spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, je dolžan dati policiji na njeno zahtevo osebne podatke iz drugega odstavka tega člena o kandidatih za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, ki so vojaški obvezniki.
106. člen
(podzakonska ureditev)
Način popolnjevanja pomožne policije in izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, vrste in način usposabljanj, višino plačila za pripravljenost in opravljanje nalog policije, nadomestila, povračila ter druge prejemke, odsotnost, pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste ter razloge za prenehanje in odpoved pogodbe predpiše vlada.
XII. DELOVANJE POLICIJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH, V KRIZI, VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
107. člen
(delovanje policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju)
(1) Policija se v okviru delovnega področja, določenega z zakonom, pripravlja, opremlja in usposablja tudi za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.
(2) V primerih naravnih in drugih nesreč velikega obsega in drugih izjemnih okoliščinah, krizi, vojnem ali izrednem stanju opravlja policija naloge s svojega delovnega področja tako, da nastalim razmeram oziroma okoliščinam prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode dela ter načine delovanja in sodelovanja.
(3) Ukrepe kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije, njihov obseg in trajanje na predlog ministra določi vlada.
(4) Državni zbor Republike Slovenije lahko ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja na predlog vlade odloči o vključevanju policije v aktivnosti za zagotovitev varnosti Republike Slovenije. Če se Državni zbor Republike Slovenije zaradi vojnega ali izrednega stanja ne more sestati, odločitev sprejme predsednik republike.
(5) Policija načrtuje uporabo materialnih-tehničnih sredstev, infrastrukture, zemljišč in objektov policije za primer vojnega ali izrednega stanja.
(6) Za izvajanje določenih nalog policije v vojnem ali izrednem stanju se lahko razporedijo sredstva in oprema na podlagi materialne dolžnosti.
(7) Kriza po tem zakonu pomeni nastanek izrednih oziroma izjemnih varnostnih dogodkov, pojavov, razmer, stanj in situacij, ki ogrožajo notranjo, nacionalno in mednarodno varnost oziroma lahko vodijo v vojno ali izredno stanje, policija pa mora za njihovo obvladovanje in zaradi nujnosti oziroma za zagotovitev varnosti, zavarovanja vitalnih interesov in pomembnih dobrin družbe v skladu s predpisi, načrti ter načeli in pravili mednarodnega prava uvesti in izvajati ukrepe kriznega odzivanja.
108. člen
(dolžnosti in status obveznikov)
(1) Za delovanje policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju se uslužbenci policije, pomožni policisti in javni uslužbenci ministrstva (v nadaljnjem besedilu: obvezniki), ki opravljajo za policijo pomembne naloge ali naloge za zagotovitev notranje varnosti, razporejajo na delovno dolžnost ali na dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti v ministrstvu in policiji.
(2) Obvezniki, ki opravljajo za policijo pomembne naloge oziroma naloge za zagotovitev notranje varnosti, ki prostovoljno ali nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, morajo opravljati te naloge na način, ki jih ne ovira pri opravljanju nalog policije.
(3) Ministrstvo za potrebe izvajanja priprav in delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju vodi evidenco obveznikov, razporejenih na delovno dolžnost v ministrstvu ter policiji, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji.
(4) Evidenca obveznikov, razporejenih na delovne dolžnosti, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime, kraj rojstva, davčno številko, podatke o stalnem in začasnem prebivališču,
– o delovnem razmerju in delovnem mestu,
– o strokovni izobrazbi, funkcionalnem in specialnem znanju ter druge podatke o strokovni usposobljenosti in izkušnjah,
– o prenehanju delovnega razmerja,
– o izvajanju obveznosti iz delovne dolžnosti in dolžnosti civilne zaščite v ministrstvu oziroma policiji (datum razporeditve, številko dokumenta razporeditve),
– o pristojnem upravnem organu za razporejanje, datumu ukinitve razporeditve, vrsti dolžnosti,
– o izvajanju nalog civilne zaščite v ministrstvu in policiji.
(5) Upravni organi, pristojni za obrambne zadeve in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki vodijo zbirke osebnih in drugih podatkov o vojaških obveznikih in obveznikih civilne zaščite ter sredstvih iz popisa, so dolžni posredovati ministrstvu osebne in druge podatke, ki so potrebni za izvajanje priprav in delovanje policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE IN NADZOR
109. člen
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 40. člena ali s prvim odstavkom 41. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 800 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in fizična oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 40. člena ali s prvim odstavkom 41. člena tega zakona.
(3) Za nadzor in odločanje o prekrških po tem členu je pristojna policija.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
110. člen
(opravljanje nalog policista)
(1) Policija začne izvajati študijski program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz 92. člena tega zakona najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Ministrstvo v petih letih po uveljavitvi tega zakona sistemizira delovna mesta, na katerih policisti opravljajo naloge z višjo strokovno izobrazbo, in na ta delovna mesta premesti policiste, ki pridobijo višjo strokovno izobrazbo.
(3) Policiste, ki višje strokovne izobrazbe ne bodo pridobili, se ob uveljavitvi sistemizacije iz prejšnjega odstavka premesti na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje. Če tako delovno mesto ni prosto, jim preneha delovno razmerje.
(4) Naloge na delovnih mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, lahko opravljajo tudi policisti s srednjo strokovno izobrazbo, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona najmanj 17 let delovne dobe pri opravljanju nalog policije in so najmanj pet let opravljali naloge policije, za katere bo zahtevana višja strokovna izobrazba v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(5) Usposabljanje iz drugega odstavka 80. člena tega zakona se začne izvajati v enem letu od uveljavitve tega zakona. Uslužbenec policije, ki zaseda delovno mesto, kjer je potrebno znanje jezika narodnih skupnosti, in ob uveljavitvi tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 80. člena tega zakona, mora najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona izpolniti pogoj znanja jezika narodnih skupnosti.
111. člen
(opravljanje izpita iz policijskih pooblastil)
(1) Policisti, ki na dan uveljavitve tega zakona nimajo opravljenega izpita iz policijskih pooblastil in ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 58. člena tega zakona, morajo izpit iz 58. člena tega zakona opraviti najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Osebi, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne opravi izpita za izvajanje policijskih pooblastil, preneha delovno razmerje.
112. člen
(delovne izkušnje po ZONZ)
Za delovne izkušnje iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona in tretjega odstavka 48. člena tega zakona se štejejo tudi delovne izkušnje, pridobljene na delovnih mestih s statusom pooblaščene uradne osebe po Zakonu o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 19/91, 4/92, 58/93 in 87/97).
113. člen
(pravica generalnega direktorja policije)
Generalnemu direktorju policije, ki je bil na ta položaj imenovan na podlagi Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF) in je na dan začetka uporabe tega zakona na tem položaju, v primeru razrešitve po petem odstavku 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) pripada:
– v primeru prenehanja delovnega razmerja odpravnina v višini dveh petin povprečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj,
– v primeru premestitve polovica razlike med povprečno mesečno bruto plačo, kot jo je prejemal do razrešitve, in dejansko mesečno bruto plačo do izteka dobe, za katero je bil imenovan.
114. člen
(premestitev na podlagi ocene)
Premestitev na podlagi 60. člena tega zakona se lahko prvič izvede na podlagi ocene, pridobljene v letu 2014.
115. člen
(uporaba izraza pomožna policija)
V drugih predpisih in aktih uporabljeni izraz »rezervna sestava policije« pomeni isto kot »pomožna policija« v skladu s tem zakonom.
116. člen
(veljavnost usposabljanja pomožnih policistov)
Šteje se, da pomožni policisti, ki so se usposobili po programih usposabljanja pomožnih policistov, veljavnih pred uveljavitvijo tega zakona, izpolnjujejo pogoje za sklenitev pogodbe za opravljanje nalog pomožne policije iz 101. člena tega zakona.
117. člen
(varovanje Državnega zbora Republike Slovenije)
Policijska enota, ki opravlja naloge varovanja Državnega zbora Republike Slovenije, do oblikovanja posebne službe za notranje varovanje državnega zbora opravlja svoje naloge v skladu z internimi akti državnega zbora ter na način in v skladu s pravili policijske stroke.
118. člen
(razveljavitev in uporaba predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
– Uredba o pogodbenem opravljanju prostovoljne službe v pomožni policiji (Uradni list RS, št. 119/07),
– Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije (Uradni list RS, št. 104/10),
– Uredba o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi policije (Uradni list RS, št. 45/06 in 32/07),
– Odlok o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 28/11),
– Odredba o določitvi objektov in okolišev objektov Centra za oskrbo Gotenica ter ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 3/10),
– Odredba o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev Višje policijske šole (Uradni list RS, št. 13/01),
– Odredba o določitvi objekta in okoliša objekta Centra za tujce v Velikem Otoku pri Postojni ter ukrepov za njegovo varovanje (Uradni list RS, št. 11/01),
– Odredba o delih, ki jih policist ne sme opravljati (Uradni list RS, št. 79/00),
– Pravilnik o opravljanju preizkusa strokovne in psihofizične usposobljenosti policistov (Uradni list RS, št. 3/11),
– Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom (Uradni list RS, št. 72/09),
– Pravilnik o varovanju ogroženih delavcev policije (Uradni list RS, št. 114/09),
– Pravilnik o območjih in sedežih policijskih postaj (Uradni list RS, št. 32/11),
– Pravilnik o izpitu za izvajanje policijskih pooblastil (Uradni list RS, št. 67/08),
– Pravilnik o določitvi objekta in okoliša objekta Policije na lokaciji Gmajnice ter ukrepih za njegovo varovanje (Uradni list RS, št. 56/08),
– Pravilnik o določitvi objektov in okolišev objektov Policijske akademije ter ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 68/07),
– Pravilnik o določitvi objekta in okoliša objekta Gorski telekomunikacijski objekt Ministrstva za notranje zadeve na Šmarni gori ter ukrepov za njegovo varovanje (Uradni list RS, št. 118/06),
– Pravilnik o nošenju policijske uniforme in orožja (Uradni list RS, št. 106/06),
– Pravilnik o priznanjih policije (Uradni list RS, št. 106/05, 107/05 – popr., 61/06, 31/10 in 94/10),
– Pravilnik o usmerjanju in nadzoru policije (Uradni list RS, št. 97/04),
– Pravilnik o službeni izkaznici policistov (Uradni list RS, št. 6/01 in 100/08).
119. člen
(rok za izdajo predpisov)
(1) Vlada in minister izdata predpise, določene s tem zakonom, v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Akt o organizaciji in sistemizaciji se uskladi z določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, z drugimi določbami tega zakona pa v petih letih po uveljavitvi tega zakona.
120. člen
(začetek uporabe posameznih določb)
Določba 74. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2014.
121. člen
(razveljavitev)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– naslednje določbe Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF): 1., 2., 2.a, 2.b, 2.c, 2.č, 4., 5., 5.a, 5.b, 5.c, 5.č, 5.d, 5.e, 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14., 15., 16., 17., 21., 21.a, 22., 27., 31., 31.a, 65., 66., 67., 67.a, 67.b, 67.c, 67.č, 68., 69., 69.a, 70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82., 83., 84., 85., 85.a, 86.a, 88., 89., 90., 91., 93., 94., 94.a, 95., 101., 102., 103., 104., 105., 107., 109., 110., 111., 112., 113., 115., 116., 118., 119., 124., 125., 126. in 133. člen, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona;
– druga alinea drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12), ki se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
(2) Kazniva dejanja, ki jih storijo uradne osebe iz druge alinee drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12) do začetka uporabe tega zakona se obravnavajo skladno s 199. členom Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12).
122. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šestdeseti dan po njegovi uveljavitvi.
Št. 210-01/12-17/65
Ljubljana, dne 7. februarja 2013
EPA 654-VI
Državni zbor
Republike Slovenije
Jakob Presečnik l.r.
Podpredsednik