Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/2013 z dne 21. 6. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/2013 z dne 21. 6. 2013

Kazalo

2033. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje MA45/2 v Občini Prebold, stran 6137.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C) in 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) je Občinski svet Občine Prebold na 24. redni seji dne 30. 5. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje MA45/2 v Občini Prebold
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje MA45/2 v Občini Prebold. OPPN določa prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, umestitve gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe.
2. člen
(sestavni deli)
I. SPLOŠNI DEL
II. BESEDILO ODLOKA
III. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA Z GRAFIČNIMI NAČRTI
    1. Izsek iz kartografske dokumentacije
    Prostorskega plana Občine Prebold z mejo OPPN       M – 1:2500
    2. Območje podrobnega načrta z obstoječim
    parcelnim stanjem                                    M – 1:500
    3. Ureditvena situacija s prikazom vplivov s
    sosednjimi območji na DOF                           M – 1:2500
    4. Ureditvena situacija                              M – 1:500
    5. Prometna situacija                                M – 1:500
    6. Prikaz ureditve in priključevanja na
    gospodarsko javno infrastrukturo                     M – 1:500
    7. Načrt parcelacije                                 M – 1:500
    8. Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil          M – 1:500
    9. Prikaz značilnih prerezov                         M – 1:250
IV. POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
V. SEZNAM PRILOG PODROBNEGA NAČRTA
(priloge OPPN)
1. Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Občine Prebold in ID OPN Prebold
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage (idejna zasnova in geomehansko poročilo)
4. Smernice in mnenja
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Seznam lastnikov parcel
8. Spis postopka in sprejemanja akta
9. Ocena investicije komunalnega opremljanja zemljišč.
3. člen
(načrtovalec OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt za območje MA45/2 v Občini Prebold je izdelalo podjetje Krajinska arhitektura, Špela Recer s.p., Ribiška ul. 4, Maribor, v sodelovanju z IGRE d. o. o., Gregorčičeva ul. 21, Maribor, številka naloge: U667.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
4. člen
(ureditveno območje in opis ureditve)
Območje obdelave OPPN leži severno od kraja Matke, Občina Prebold. Območje obdelave obsega naslednje parcele ali dele parcel št.: 660/7, 660/9, 660/10, 660/13, 660/14, 675/3, 675/4, 675/5, vse k.o. Matke. Velikost zemljišča je 27.729 m². Območje OPPN dopolnjuje obstoječo gručo objektov na severnem območju naselja Matke. Južni rob območja OPPN meji na kmetijska zemljišča, kjer poteka intenzivna kmetijska pridelava. Ureditveno območje OPPN je prikazano v grafičnem načrtu št. 2 »Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem« in grafičnem načrtu št. 4 »Ureditvena situacija«.
Načrtovani posegi:
– izgradnje do 8 eno- ali dvodružinskih hiš,
– zunanja ureditev območja OPPN,
– izgradnja potrebne prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
Ureditveno območje je prikazano v grafičnih prilogah. Prometno se območje napaja z obstoječe občinske ceste. Notranji razvodi cest so slepi uvozi zaradi konfiguracije terena. Predvidena zazidava eno- in dvodružinskih hiš bo priključena na vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo.
6. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Umestitev v prostor:
Predvidena je gradnja eno- ali dvodružinskih stanovanjskih objetkov v strukturnih nizih glede na mikroreliefne danosti in prometno infrastrukturo. Možna je fazna izvedba. Ostale proste površine bodo ozelenjene, ohranjena bodo območja površinskih vodotokov oziroma njihova funkcionalnost, izvedena bo potrebna javna komunalna infrastruktura, na skupnih površinah bo zasajena drevnina in nameščena bo nujna urbana oprema. Nova zazidava se bo priključevala na vso razpoložljivo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo.
7. člen
Vrste dopustnih dejavnosti:
– Območje je namenjeno za stanovanjsko dejavnost, spremljevalne dejavnosti in zelene površine.
Vrste dopustnih gradenj:
– gradnja novih objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov (v povezavi z 11. členom tega odloka),
– spreminjanje namembnosti kot dopolnitev pretežne namembnosti,
– rekonstrukcija,
– rušitve objektov,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– investicijska in tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah.
Vrste dopustnih objektov:
– stanovanjske stavbe – eno- in dvodružinski objekti,
– garažne stavbe,
– nezahtevni in enostavni objekti skladno z 11. členom tega odloka,
– objekti in naprave energetske in komunalne infrastrukture prometa in zvez.
8. člen
(določila za obstoječe objekte)
Obstoječim objektom ni dovoljeno povečati višinskih in tlorisnih gabaritov. Dovoljena je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na funkcionalnem zemljišču v skladu s 11. členom. Dovoljena je sprememba namembnosti iz podstrešja v stanovanja, skladno z arhitekturnimi in tolerančnimi določili.
9. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Dimenzije in umestitve novih objektov v prostor, usmeritveni tlorisni in višinski gabariti, odstopanja ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v grafičnem načrtu št. 4 »Ureditvena situacija« in grafičnem listu št. 9 »Prikaz značilnih prerezov«. Tlorisne usmeritve iz grafičnega načrta št. 4 so usmeritvene in niso zavezujoče. V projektni dokumentaciji je treba slediti obveznim določilom in tolerancam iz grafičnega lista št. 8 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil« in tolerančnih določil v 19. členu odloka. Vhodi v objekte so prikazani v grafičnih prilogah, natančno se opredelijo v projektni dokumentaciji. Načrtuje se energetsko učinkovite stavbe.
Urbanistično-arhitekturna določila za eno- ali dvodružinsko hišo:
– etažnost objekta je maksimalno K+P+M, v vsakem primeru izvedbe etažnosti je treba upoštevati maksimalno bruto višino etaže 3,20 m,
– maksimalna višina objekta je glede na etažnost 6,2 m nad raščeno koto terena objekta merjeno od kote +–0,00 pritličja, oziroma 9,8 m nad raščeno koto terena objekta merjeno od kote +–0,00 kletne etaže, ki je lahko le delno vkopana,
– kletna etaža je zaradi mikroreliefnih značilnosti lahko le delno vkopana, a mora biti tlorisni delež vkopanosti min 50 %,
– vhodi v objekt se prilagajajo položaju objekta, med objektom in dovozno cesto je površina za parkiranje v izmeri maksimalno 30 m² z možnostjo postavitve carporta,
– strehe so dvokapnice oziroma štirikapnice z možnostjo prirezanih delov slemena, glavna os slemenitve mora potekati vzporedno s plastnicami, največji dovoljen naklon streh je streh je 40°, kritina streh je predvidoma opečnata ali temnejši odtenek strešnih kritin,
– strehe carporta, teras, pergol ... so lahko ravne (minimalne naklon za odvodnjavanje),
– dovoljena so strešna okna in frčade, skladno z normativi in pravilniki za osvetlitev bivalnih prostorov,
– fasadne barve so svetle (bela, peščene barve, izrazito svetli barvni toni),
– dimenzije objektov niso natančno določene, objekt se načrtuje skladno s tolerančnimi določili in gradbenimi linijami, prikazanimi v grafičnem listu št. 8 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil«,
– ograje na parcelah so lesene ali jekleno žičnate, z možnostjo obsaditve z grmovnicami in segajo do višine največ 1,4 m nad raščeno koto terena,
– konstrukcije in materiali objekta niso določeni in so predmet projektnih dokumentacij.
Značilnost parcel:
– minimalna velikost posameznih parcel je 500 m² za enodružinski objekt in 750 m² za dvodružinski objekt,
– parcele se lahko razdelijo tudi v drugačnem velikostnem razmerju, kot je prikazano v grafičnem listu 9 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil« z upoštevanjem tolerančnih pasov in smeri premikov parcelnih mej ob upoštevanju minimalne površine parcel,
– razmik med objekti na posameznih parcelah je poljuben in se soglasno določa med lastniki parcel s projektno dokumentacijo in parcelacijo območja,
– objekti na parcelah se lahko združujejo tudi v t. i. dvojčke oziroma dvodružinske objekte, kar natančneje opredeljuje grafični list 8 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil« in nadalje projektna dokumentacija,
– dvodružinski objekt na eni parceli lahko razdeli parcelo na dva dela, meja parcel poteka v vzdolžni osi stika funkcionalno ločenih bivalnih enot,
– št. parcel oziroma objektov na območju je prilagodljivo glede na namere investitorjev a znotraj tolerančnih določil iz grafičnega lista št. 8 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil« in zasnove komunalne opremljenosti,
– dvodružinski objekti oziroma dvojčki, določeni v grafičnem delu odloka, se lahko izvedejo tudi kot enodružinski objekti.
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN,
– objekti – določa se lega načrtovanih objektov v prostoru z njihovimi tlorisnimi gabariti,
– višinski gabariti – določa maksimalno višino objektov ali delov objektov,
– gradbena linija – določa obvezno postavitev in orientacijo objekta na posamezni parceli,
– strukturna linija – določa usmeritev za dimenzioniranje objektov s tolerančnim pasom,
– razmejitvena linija – parcelna meja med dvema lastnikoma, ki je praviloma pravokotna na napajalno ali občinsko cesto in jo je skladno s tolerančnim pasom mogoče premikati v vzporednih smereh,
– uvozi – določa se položaj uvoza na gradbeno parcelo,
– vkopanost – etažna površina katere zidne stranice niso v celoti nad raščenim terenom,
– zelene površine – določa se položaj načrtovane ozelenjene površine v prostoru z njenimi tlorisnimi gabariti,
– FP – faktor pozidanosti je razmerje med tlorisno površino predvidenih objektov in celotno površino območja OPPN (delež pozidane površine),
– FIZ – faktor izrabe zemljišča je razmerje med skupno tlorisno površino predvidenih objektov (seštevek površine vseh etaž) in celotno površino območja OPPN (izkoristek stavbnega zemljišča).
10. člen
(zunanja ureditev)
Javne in zasebne površine so strukturno določene v Parcelni situaciji grafičnega dela odloka. Na zasebnih zelenih površinah so možne arhitekturne prvine, naštete v tem odloku, in krajinske prvine (zasaditvene prvine, vodne prvine, modulacija terena, tlakovanja ...), ki ne vplivajo na sosednja območja v smislu poslabšanja bivanjskih kvalitet in ne zmanjšujejo pedoloških, hidroloških in fitocenoloških pogojev na zemljišču. Obenem je prepovedan vnos invazivnih, prepovedanih ali tujerodnih rastlinskih vrst. Urejanje in vzdrževanje zasebnih površin gre na račun vsakega posamičnega lastnika. Skupne javne in poljavne zelene površine so namenjene skupnim infrastrukturnim prvinam (površinski vodotoki, zbiralniki, ponikalniki, ježa) ali javni komunalni rabi prostora (bankine, skupne zelenice, igrišče, pešpot ...). Urejanje in vzdrževanje skupnih zelenih površin se skozi komunalne stroške vzdrževanja proporcionalno porazdeli med stanovalce načrtovane soseske.
11. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se sme izvajati skladno s predpisi, ki urejajo tovrstno gradnjo in v okviru določil tega OPPN in OPN.
Nezahtevni objekti:
– garaže,
– nadstrešnice,
– senčnice,
– vetrolovi.
Enostavni objekti:
– ograje (oblika ograje: lesena ali jekleno žičnata, višina ograje: ograje ne smejo presegati višine 2 m),
– igrišča za šport in rekreacijo,
– pešpot,
– rezervoar,
– mala komunalna čistilna naprava,
– urbana oprema.
12. člen
(pogoji za parcelacijo in določitev gradbene parcele)
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Pri določanju velikosti gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objektov na parcelah, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
– sanitarno tehnične in požarno varnostne zahteve.
Delitev parcel je možna tudi zaradi izgradnje javne infrastrukture.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Cestno omrežje
Cestni profili novih dostopnih napajalnih cest je določen z minimalno širino 5,0 m, kar omogoča dostop, minimalno izmeničen enostranski promet z obračališčem, vzdrževanje in intervencijsko delovanje. Značilni profil napajalne ceste je prikazan v grafičnem listu in vsebuje tako hodnik za pešce in profil za motoriziran promet za maksimalno širino vozil do 3,0 m in obremenitev s komunalnimi/intervencijskimi vozili do dovoljene skupne mase 15 t. Napajalna cesta je zaradi reliefnih značilnosti in obstoječe strukture pozidave slepa, a ima predvideno površino in cestno ureditev za obračanje osebnim, interventnim in komunalnim vozilom. Obstoječe občinske ceste ostanejo v svojem profilu in kvaliteti nespremenjene, omogoča se le neposredno napajanje načrtovanih objektov ob cestah.
Parkiranje
Parkirna mesta so načrtovana na uvoznih površinah na parcele in je predvidoma rezervirano 30 m² površine za parkirni prostor z možnostjo postavitve carporta.
Skupna določila:
– vse povozne površine – ceste parkirne ter cestne manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda, ter dimenzionirane za prevoz s težkimi tovornimi vozili do 15 t skupne teže,
– pločniki, kolesarske steze in pešpoti so lahko izvedene v asfaltni ali gručasti izvedbi in z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda,
– križišča morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3-osnemu vozilu do 15 t skupne teže,
– za celotno območje morajo biti predvidene ustrezne dostopne talne ureditve brez arhitekturnih ovir za funkcionalno ovirane osebe,
– možna je fazna izvedba, vendar mora vsaka faza predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto in ne onemogoča nadaljnjih faznih širitev izvedb na celotnem območju predmetnega OPPN.
14. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Predvideno zazidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred načrtovanjem in izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov. V podrobnem prostorskem načrtu so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji izdelani skladno s tem načrtom. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu, ki so strokovno utemeljena in so usklajena s posamezni upravljavci infrastrukture. Križanje komunalnih vodov mora biti izvedeno skladno z normativi in pogoji upravljalcev omrežja. Na trasah komunalnih vodov (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, pomožnih objektov in drevnine. Komunalna infrastruktura mora biti načrtovana in izvedena skladno z veljavnimi zakoni, uredbami in pravilniki.
Oskrba z vodo
Objekt se priključi na obstoječe javno vodovodno omrežje (PE Ø 90 mm), ki poteka severno od obravnavanih parcel. Mesto priključitve novega sekundarnega vodovodnega omrežja na obstoječe javno vodovodno omrežje je prikazano v grafičnem delu OPPN. Za sekundarno vodovodno omrežje bo treba izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode in namembnosti objektov. Priključki na vodovodno omrežje se izvedejo skladno s tehničnimi smernicami upravljavca omrežja in podrobneje obdelajo v projektni dokumentaciji za gradbeno dovoljenje in izvedbo. Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o. ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o. Stroške izvedbe sekundarnega vodovodnega omrežja in priključitve na javni vodovodni vod nosijo investitorji oziroma lastniki parcel na območju MA45/2.
Odvod odpadnih vod in kanalizacija
Stanovanjski objekti se navežejo s sekundarnim kanalizacijskim omrežjem na načrtovano javno kanalizacijo. Mesto priključitve sekundarnega kanalizacijskega omrežja na javno kanalizacijo je prikazano v grafičnem delu OPPN. V primeru, da javno kanalizacijsko omrežje ob izvedbi stanovanjskih objektov še ne bo izgrajeno, se odpadne fekalne vode čistijo preko individualnih čistilnih naprav ali skupne čistilne naprave. Po izgradnji javne kanalizacije se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje in se lastne čistilne naprave ukinejo. Odpadne padavinske vode iz cestišč in parkirnih površin je potrebno predhodno prečiščene preko lovilcev olj in peskolovcev odvajati v sistem meteorne kanalizacije. Ločen sistem zbiranja meteornih vod se odvaja z lokalnim ponikanjem. Stroške izvedbe sekundarnega kanalizacijskega omrežja in priključitve na javni fekalni vod nosijo investitorji oziroma lastniki parcel na območju MA45/2.
Električno omrežje
Pred izvedbo načrtovanih objektov je treba za zagotovitev dovoljšne kapacitete in kvalitete napajanja z električno energijo upoštevati naslednje pogoje:
– Za napajanje obstoječih stanovanjskih hiš je potrebno predvideti od PSR do PMO nov nizkonapetostni podzemni elektroenergetski vod. Pri tem se obstoječi vod lahko opusti.
– Energija za napajanje predvidenih objektov v območju OPPN je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP SV. LOVRENC OPEKARNA.
– Za napajanje predvidenih enodružinskih objektov je treba predvideti nov nizkonapetostni podzemni elektroenergetski vod od TP do prostostoječe razdelilne omarice PS R iz katere se predvidijo NN priključni vodi do posameznih objektov.
– Pri načrtovanju in gradnji upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo.
– Pri gradnji v varovalnem pasu EE vodov je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96)
– Najmanj 8 dni pred začetkom del se obvesti Elektro Celje d.d., da izvede zakoličbo obstoječih podzemnih EE vodov. Načrtovan kabelski razvod za električno omrežje do načrtovanih objektov se izvede z individualnim merjenjem električne energije in prostostoječimi NN priključno-merilni razdelilci v omaricah.
Razvod elektroenergetskega omrežja, razpored merilnih omaric in tehnični parametri in predpisi elektroomrežja in pripadajočih naprav znotraj območja OPPN je določen z idejnim projektom zasnove električnega in TK omrežja. Pred izvedbo električnega omrežja je treba izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga potrdi upravljalec omrežja Elektro Celje d.d. Tudi detajli kabelske kanalizacije in druge podrobnosti se obdelajo v projektu PGD in PZI.
Pri načrtovanju in gradnji je treba upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo.
Javna razsvetljava
Izvede se javna obcestna razsvetljava, ki se jo določi s projektno dokumentacijo. Tip svetilk se izbere skladno z veljavnimi predpisi o preprečevanju svetlobnega onesnaževanja.
TK in KTV omrežje
Za potrebe predvidene pozidave se izvede ustrezno TK in KTV omrežje. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je prikazana zasnova trase TK vodov. Natančen razvod, vnos prenosnega medija in ostale tehnične karakteristike se določijo z izdelavo PGD projekta telekomunikacijske infrastrukture, ki mora temeljiti na smernicah upravljalca TK in KKS omrežja.
Priključitev kabelske kanalizacije do ožjega območja gradbenih posegov se izvede z umestitvijo cevi premera 110 mm z zaključkom v obstoječem jašku KKS Telemach d.o.o., na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajenih omaricah ustreznih dimenzij. Notranje inštalacije morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča (zaključek PVC cevi v vsaki stanovanjski enoti). Možnost izvedbe cevne KK do objektov je ob drugih TK vodih z ločenimi revizijskimi jaški. Postavitev ojačevalnih in distribucijskih točk bo projektno določena v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Križanje z ostalimi komunalnimi vodi mora biti izvedeno tako, da je kot križanja 90º oziroma ne manjši kot 45º. Vertikalni odmiki med komunalnimi vodi morajo znašati min 0,3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras komunalnih vodov je najmanjša tlorisna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitna odstopanja so možna le z medsebojnim dogovorom upravljalcev omrežij, projektantov in izvajalcev in z uskladitvijo tehničnih rešitev.
Ogrevanje
Ogrevanje načrtovanih objektov je načrtovano z lastnim sistemom in naj sledi trajnostnim in ekološkim standardom. Možni energetski viri se izvedejo individualno. Zbiranje in skladiščenje energentov (plin, kurilno olje) je mogoče v vkopanih/podzemnih rezervoarjih.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
15. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju ni zavarovanih enetitet kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
16. člen
(varovanje okolja in ohranjanje narave)
Zrak
Območje je skladno s sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03) opredeljeno kot Sl 2 oziroma območje II. stopnje onesnaženosti.
Voda
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi in pogoji:
– pogoj za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je računska potrditev ali izdelano skupno geološko poročilo, ki bo opredelilo možnost ponikanja, količinske podatke odvodnje, način in izvedbo ponikovanja meteornih vod, in tehnične pogoje in rešitve za vse vrste vkopov;
– projektna dokumentacija za graditev objekta mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča, ki določa način graditve in organizacijo gradbišča tako, da graditev ne ogroža zalog pitne vode;
– pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču;
– odvodnjavanje z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podtalje, dokler vode niso predhodno prečiščene (lovilci olj);
– zgraditi je treba vodotesno kanalizacijo po veljavnih predpisih;
– gradnja in vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni na način, da so skladni s stopnjo poplavne varnosti na območju (OPN), da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča ali ne povečujejo poplavne ogroženosti območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda; posegi morajo upoštevati vse tehnične in normativne usmeritve za preprečitev erozije;
– odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba tehnično rešiti na način, da se v čim večji meri zmanjša volumen površinskega odvodnjavanja in se predvidijo zadrževalniki, tratne plošče, suhi zadrževalniki ali ponikovalna polja;
– odvodnjavanje meteornih vod se prioritetno in v večinskem deležu ponika, ponikovalnice morajo biti umeščene izven emisijskega vpliva povoznih in manipulativnih površin;
– graditev novih in preureditev starih javnih cest mora biti v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo glede varovanja zalog pitne vode;
– v primeru ureditve izpusta odpadnih padavinskih voda v vodotok mora biti izpustna glava načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo;
– vsak posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo le na podlagi vodnega soglasja (153. člen Zakona o vodah).
Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice upoštevati vso veljavno zakonodajo in normative, ki obravnavajo varstvo voda.
Hrup
V skladu z veljavno zakonodajo se obravnavane parcele nahajajo v III. območju stopnje varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse tehnične ukrepe in program dejavnosti, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
Ravnanje z odpadki
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04, 34/08), Pravilnikom o ravnanju z embalažo (Uradni list RS, št. 104/00), Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki (MUV št. 15/03). Za potrebe načrtovane soseske se izvede dve lokaciji uličnega sistema zbiralnic ločenih frakcij odpadkov skladno z dimenzijami in tipologijo upravljalca na območju.
Varstvo gozda
Načrtovana stanovanjska zazidava mora upoštevati naslednje usmeritve Zavoda za Gozdove Slovenije OE Celje:
– Pri izvedbi posega je treba zagotoviti vsaj enake pogoje za uporabo obstoječih javnih in lokalnih prometnic, ki so pomembne za gospodarjenje z gozdovi – posebej to velja za nosilnost in dimenzije prometnic, po katerih se običajno izvaja izvoz lesa s širšega območja.
– Izvod prečiščenih komunalnih vod, posebej pa izvod meteornih vod, je potrebno izdelati tako, da dolvodno od izpusta ne bo prihajalo do zamočvirjenja tal. Kolikor je načrtovan izvod z izpustom v naravo, je potrebno zagotoviti zadostno dimenzioniranje ponikovalnice. Priporočamo izvod vseh ustrezno prečiščenih in meteornih vod v obstoječe odvodnike v skladu z resorno zakonodajo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
17. člen
(ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
Naravne omejitve: poplavne nevarnosti ni; erozivnosti in plazovitosti terena ni. Za celotno Sloveniji velja standard za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998). Obravnavane parcele se nahajajo na območju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja.
Zagotoviti je treba potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, vire vode za gašenje ter neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. Pri načrtovanju in gradnji je treba upoštevati veljavno zakonodajo in pravilnike s tega področja.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
18. člen
(etapnost gradnje)
Možna je fazna izgradnja objektov oziroma njegovih funkcionalnih sklopov, vendar mora vsaka faza predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto in ne onemogoča nadaljnjih faznih širitev izvedb v isti komunalni, okoljski, arhitekturni in urbanistični kvaliteti, kot je to določeno za celoto predmetnega OPPN.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
19. člen
(odstopanja)
Odstopanja pri načrtovanju objektov:
– dopustna odstopanja od zarisanih tlorisnih gabaritov so za nove objekte možna v manjših odmikih v notranjost in zunanjost zazidalnih con skladno s tipologijo začrtanih strukturnih linij določenih v grafičnem listu 9 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil«,
– novozgrajeni objekti morajo ohranjati obstoječe ulične linije, a lahko zarisane tlorisne gabarite presegajo s fasadnimi prvinami in stopnicami do maksimalne dimenzije 0,4 m, napušči do maksimalne dimenzije 1 m. Višinske gabarite se lahko preseže z dimniki, klimatskimi napravami ipd. do 0,6 m nad max višino objekta,
– v primeru dvodružinskega objekta (dvojček) je možen tudi zamik ene od funkcionalno ločene bivalne enote do 1,5 m v notranjost parcele,
– tipologija novonačrtovanih objektov je enodružinski ali dvodružinski objekt, na parcelah, kjer je v ureditveni situaciji predviden dvodružinski objekt, je možna tudi izgradnja enodružinskega objekta.
Odstopanja pri načrtovanju komunalne, energetske, komunikacijske in cestne infrastrukture:
– Natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji glede na dejansko število potrebnih parkirnih mest, a skladno z normativi.
– Dovoljeno je odstopanje od rešitev v OPPN pri cestnem, komunalnem, energetskem in komunikacijskem urejanju, v kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN, oziroma če so za izvedbo odstopanj pridobljena soglasja za spremembo pristojnih soglasodajalcev.
– Dovoljena so odstopanja od zarisanih količbenih točk objektov in predloga parcelacije v okviru dopustnih odstopanj.
X. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
20. člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Pred začetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak načrtovan objekt.
21. člen
(obveznost izgradnje komunalne opreme)
Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo, kot je načrtovana s tem OPPN in z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju v skladu z 78. členom Zakona o prostorskem načrtovanju.
22. člen
(obveznosti v času gradnje)
V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšni odziv usposobljene službe,
– vzdrževati zatečeno in predvideno vegetacijo, ki je predmet krajinsko arhitekturnega načrtovanja,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XI. KONČNE DOLOČBE
23. člen
(vpogled OPPN)
OPPN je na vpogled na Občini Prebold in na spletni strani: www.obcinaprebold.si.
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350/4/2012
Prebold, dne 30. maja 2013
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak l.r.