Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2013 z dne 5. 4. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2013 z dne 5. 4. 2013

Kazalo

1116. Statut Občine Žalec, stran 3660.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 21. marca 2013 sprejel
S T A T U T
Občine Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE OBČINE
1. člen
(1) Občina Žalec (v nadaljevanju občina) je ustanovljena z zakonom.
(2) Območje Občine Žalec obsega območja naslednjih naselij: Arja vas, Brnica, Dobriša vas, Drešinja vas, Galicija, Gotovlje, Grče, Griže, Hramše, Kale, Kasaze, Levec, Liboje, Ložnica pri Žalcu, Mala Pirešica, Migojnice, Novo Celje, Pernovo, Petrovče, Podkraj, Podlog v Savinjski dolini, Podvin, Pongrac, Ponikva pri Žalcu, Ruše, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Studence, Šempeter v Savinjski dolini, Velika Pirešica, Vrbje, Zabukovica, Zalog pri Šempetru, Zaloška Gorica, Zavrh pri Galiciji, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje, Žalec, Železno.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država, če za to zagotovi sredstva.
3. člen
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče so občani.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih na podlagi splošne in enake volilne pravice volijo na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
4. člen
(1) Občina se lahko pri uresničevanju skupnih nalog prostovoljno povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko občina združuje sredstva ter v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe in se povezuje v skupnosti, zveze in združenja.
(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami.
5. člen
(1) Občina Žalec je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(2) Sedež Občine Žalec je v Žalcu, Savinjske čete 5.
(3) Občino predstavlja in zastopa župan Občine Žalec (v nadaljevanju Župan).
6. člen
(1) Občina Žalec ima svoj pečat, ki je v obliki kroga. Na zgornji krožnici ima napis »Občina« na spodnji pa napis »Žalec«. V sredini je grb občine.
(2) Pečat Občinskega sveta je v obliki kroga. Na zgornji krožnici ima napis »Občina Žalec«, na spodnji krožnici pa napis »Občinski svet«. V sredini je grb občine.
(3) Pečat Župana je v obliki kroga. Na zgornji krožnici je napis »Občina Žalec«, na spodnji krožnici pa napis »Župan«. V sredini je grb občine.
(4) Pečat Nadzornega odbora je v obliki kroga. Na zgornji krožnici je napis »Občina Žalec«, na spodnji krožnici pa napis »Nadzorni odbor«. V sredini je grb občine.
(5) Pečat Občinske volilne komisije je v obliki kroga. Na zgornji krožnici je napis »Občina Žalec«, na spodnji krožnici pa napis »Občinska volilna komisija«. V sredini je grb občine.
(6) Pečat občinske uprave je v obliki kroga. Na zgornji krožnici je napis »Občina Žalec«, na spodnji krožnici pa napis »Občinska uprava – Direktor«. V sredini je grb občine.
(7) Pečat posamezne organizacijske enote občinske uprave ima na zgornji krožnici napis »Občina Žalec«, na spodnji krožnici »Občinska uprava« in naziv notranje organizacijske enote. V sredini je grb občine.
7. člen
(1) Občina Žalec ima grb in zastavo.
(2) Grb občine je omejeno polje zelene barve, v spodnjem delu polkrožne oblike, v zgornjem pa zaključen z ravno modro črto. V polju ima stiliziran zlatorumen znak hmeljeve kobule in list, ki je obrobljen z zlato rumeno barvo.
(3) Zastava Občine Žalec je polje zelene barve pravokotne oblike, razmerje med širino in dolžino je 1:2. V zgornji tretjini je grb občine, katerega gornja modra črta je vzporedna s krajšo stranico zastave.
(4) Grb in zastava sta natančneje opisana v posebnem aktu.
8. člen
Praznik Občine Žalec je 6. september – zgodovinski dan, ko je bil leta 1868 v Žalcu II. tabor na Slovenskem.
9. člen
Občina Žalec za prispevek k razvoju občine podeljuje zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja v skladu s posebnim odlokom.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena – izvirne naloge, ki jih določi s statutom ali so določene z zakonom.
(2) Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
(A) Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine.
(B) Upravlja občinsko premoženje tako da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
(C) Omogoča pogoje in pospešuje gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma, in kmetijstva tako da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine, pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešujejo razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
(Č) Načrtuje prostorski razvoj in v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov.
(D) Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj.
(E) V okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalni infrastrukturo.
(F) Zagotavlja in pospešuje vzgojno izobraževalno in zdravstveno dejavnost, pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otroka in družine, skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– ustanovi vzgojno izobraževalni, zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njuno delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnosti in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
(G) Pospešuje raziskovalno, kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, informacijsko dokumentacijsko, društveno, v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju pospešuje razvoj športa in rekreacije tako da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
(H) Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:
– izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
(I) Upravlja, gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v občini tako da:
– gradi občinske ceste ulice in javne poti,
– gradi površine za pešce in kolesarje,
– gradi igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– gradi javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
(J) Na področju obrambe opravlja občina naslednje naloge:
– izdeluje obrambne dokumente v katerih se določa organizacija in način dela v vojnem stanju, tako da se zagotovi nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
– načrtuje potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog iz pristojnosti v vojni, ki jih vlada in ministrstva prenašajo na občine,
– zagotavlja delovanje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij katerih ustanovitelj je občina, za opravljanje proizvodnje in drugih dejavnosti v vojni.
(K) Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
(L) Ureja javni red v občini tako da:
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške s katerimi se kršijo občinski predpisi,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov s katerimi se ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
11. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
12. člen
(1) Občina pridobiva podatke, ki ji potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe.
(2) Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
(3) Občina pridobiva podatke v skladu z zakonom.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
13. člen
(1) Organi občine so:
– Občinski svet
– Župan
– Nadzorni odbor občine.
(2) Občina ima volilno komisijo, kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
14. člen
(1) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(2) Volitve in imenovanja organov občine oziroma članov teh organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(3) Občina ima naslednje organe: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, Občinski štab za civilno zaščito, Svet za varstvo pravic najemnikov neprofitnih stanovanj in druge organe, ki jih določa zakon.
15. člen
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe krajevnih skupnosti.
(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog Župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
(5) Občinsko upravo sestavljajo notranje organizacijske enote.
(6) Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo Župan.
16. člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
17. člen
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine, oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne in interne narave, določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
(5) Občani se lahko obračajo s peticijo, pobudo in vprašanjem na katerikoli organ občine, le-ta mora odgovoriti v roku, ki ga določa zakon.
(6) Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
2. Občinski svet
18. člen
(1) Občinski svet Občine Žalec (v nadaljevanju občinski svet) je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Občinski svet šteje 29 članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta.
(4) Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
(6) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(7) Občinski svet na prvi seji imenuje komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana.
(8) V primeru, da občinski svet ugodi pritožbi kandidata ali predstavnikov kandidatur za župana na podlagi poročil občinske volilne komisije o izidu glasovanja za župana tekoče naloge iz pristojnosti župana opravlja najstarejši član občinskega sveta.
19. člen
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
20. člen
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
– sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema letni načrt razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem občine,
– ustanavlja organe občinske uprave in določa njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje občinsko volilno komisijo,
– imenuje in razrešuje člane delovnih teles občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– izvršuje pravice ustanovitelja,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
21. člen
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(3) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
22. člen
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
(6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
23. člen
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
24. člen
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se posreduje vabilo županu, podžupanom, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave ter vodjem notranjih organizacijskih enot občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Občinski svet in delovna telesa občinskega sveta poslujejo v elektronski obliki, gradiva za seje občinskega sveta se objavljajo na spletni strani Občine Žalec.
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
25. člen
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
26. člen
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.
2.1. Delovna telesa občinskega sveta
27. člen
(1) Občinski svet z odlokom določi stalna delovna telesa, število članov, njihovo pristojnost in način dela. Začasna delovna telesa občinski svet ustanovi s sklepom o imenovanju v katerem določi pristojnosti delovnega telesa.
(2) Občinski svet ima stalna delovna telesa, ki so vezana na organizacijo občinske uprave občine in pokrivajo delovna področja notranjih organizacijskih enot občinske uprave.
3. Župan
28. člen
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami za katere tako določa zakon.
(5) Župan opravlja funkcijo na način, kot to določa zakon.
29. člen
(1) Župan predstavlja in zastopa občino.
(2) Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine, zaključni račun proračuna občine in akt o ravnanju s premičnim in nepremičnim premoženjem občine,
– predlaga odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o ravnanju s stvarnim premoženjem občine in sklene pravni posel,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,
– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave občine za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave,
– v skladu z zakonom določa pravila o organizaciji in načinu vodenja računovodstva,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
30. člen
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
31. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
32. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
33. člen
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana.
(2) Občina Žalec ima najmanj enega podžupana.
(3) Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
(4) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(5) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(6) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(7) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet.
34. člen
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
35. člen
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
36. člen
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
(2) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(3) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
37. člen
(1) Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(2) Nadzorni odbor izvaja nadzor:
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov krajevnih skupnosti,
– poslovanja pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je občina.
(3) Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov in organizacij, porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
(4) Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o kršitvah v roku petnajst dni obvestiti župana občine, občinski svet občine, pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(5) Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
38. člen
(1) Nadzorni odbor šteje 5 članov.
(2) Občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve imenovanja ter priznanja izvoli nadzorni odbor.
(3) Občinski svet izvoli člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Občinski svet v primeru prenehanja mandata nadzornemu odboru ali posameznemu članu nadzornega odbora med trajanjem mandata le-te izvoli v roku 45 dni od datuma sklepa o prenehanju mandata nadzornemu odboru, oziroma posameznemu članu nadzornega odbora.
(4) Kandidacijski postopek pri izvolitvi članov nadzornega odbora vodi komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja.
(5) Predlog kandidatov za člane nadzornega odbora na osnovi javnega poziva komisije podajo občani. Kandidati za člane nadzornega odbora morajo izpolnjevati najmanj visoko strokovno izobrazbo (prva stopnja) in imajo najmanj pet let delovnih izkušenj iz stroke na tej stopnji izobrazbe. Pisni predlog kandidata za člana se predloži komisiji v roku, ki ga določi komisija.
(6) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
(7) Komisija na podlagi predlogov oblikuje odprto listo kandidatov za člane nadzornega odbora in jo predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu.
(8) Občinski svet glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu, kot ga je predložila komisija.
(9) Glasovanje je tajno. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov.
39. člen
(1) Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
(2) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljano delo v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.
40. člen
(1) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
(2) Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
(3) Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
41. člen
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan v roku, ki ga določa zakon. Kolikor ga župan v roku iz prejšnjega stavka ne skliče, ga skliče izvoljeni član nadzornega odbora občine.
(2) Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov nadzornega odbora.
(3) Predsednika nadzornega odbora imenujejo člani nadzornega odbora na prvi seji.
(4) Nadzorni odbor dela na sejah. Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora.
(5) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
(6) Sedež nadzornega odbora je Savinjske čete 5, Žalec. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(7) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat.
42. člen
(1) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotovijo v proračunu občine za posamezno leto.
(2) Nadzorni odbor predlaga višino potrebnih sredstev na podlagi sprejetega letnega programa dela nadzornega odbora. Finančno ovrednotene načrtovane aktivnosti iz letnega programa – finančni načrt se posredujejo županu občine v skladu z roki za pripravo in sprejem proračuna občine za posamezno leto.
(3) Nadzorni odbor mora vsako leto do konca meseca januarja pripraviti poročilo o svojem delu in porabi sredstev v preteklem letu ter ga posredovati občinskemu svetu in županu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
43. člen
(1) Strokovno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja javni uslužbenec občinske uprave, ki ga v soglasju z županom določi direktor občinske uprave.
(2) Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec. Izvedencu pripada plačilo, ki se določi v avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
(3) Nadzorni odbor je dolžan pri svojem delu izločiti iz nadzora in odločanja člana nadzornega odbora v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(4) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izven zakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izven zakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(5) Izločitev lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
44. člen
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občine in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne in interne narave.
(4) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(5) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(6) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
45. člen
(1) Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen.
(2) Nadzorni odbor z letnim programom dela določi vrste nadzora, ki jih bo opravil in druge potrebne dejavnosti in aktivnosti v zvezi z nadzori ter ostale zadeve v zvezi z zagotavljanjem potrebnih sredstev za delovanje nadzornega odbora občine.
(3) Občinski svet, župan in občani lahko nadzornemu odboru podajo predloge za nadzor, ki jih nadzorni odbor upošteva po lastni presoji pod pogojem, da sprememba letnega programa ne predstavlja bistvenega povečanja obsega načrtovanih aktivnosti.
(4) Nadzorni odbor z obsegom načrtovanih aktivnosti iz programa dela seznani občinski svet in župana občine.
(5) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je določen v programu dela nadzornega odbora.
46. člen
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti pri postopku nadzora posameznega subjekta:
– izda sklep o izvedbi nadzora v katerem opredeli nadzorovano osebo, obseg nadzora in predvideni čas nadzora, ter ga posreduje županu in odgovorni osebi uporabnika proračunskih sredstev,
– izda pooblastilo za izvedbo nadzora posameznim članom nadzornega odbora, ki bodo izvedli nadzor, opredli pristojnost in odgovornost posameznega člana nadzornega odbora ter pri tem upošteva izločitvene razloge, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in jih nadzorni odbor opredeli v poslovniku,
– pooblasti člana nadzornega odbora – nadzornika, da pripravi delovni osnutek poročila, ki ga predloži predsedniku nadzornega odbora, kolikor predsednik nanj v roku treh dni nima pripomb, se v nadaljnjem roku osem dni predloži na sejo nadzornega odbora,
– vodi evidenco o nadzoru posameznega subjekta v obliki dosjeja z delovnimi zapisi,
– izvaja nadzor na sedežu nadzorovanega subjekta in na sejah nadzornega odbora,
– obravnava in sprejme oziroma zavrne delovni osnutek poročila na seji nadzornega odbora ter določi usmeritve in rok za dopolnitev delovnega osnutka poročila, če poročilo na seji ni izglasovano,
– izdela osnutek poročila o posameznem nadzoru z navedbo predmeta nadzora, obdobja nadzora, ugotovitvami nadzora, predlogi in priporočili ter ga posreduje nadzorovani osebi in določi rok za ugovor nadzorovane osebe na osnutek poročila,
– izdela dokončno poročilo o posameznem nadzoru, ugotovitvami nadzora, predlogi in priporočili ter ga posreduje nadzorovani osebi in občinskemu svetu ter županu občine, ki v zvezi z dokončnim poročilom podata svoje pisno stališče in s temi stališči pisno seznanita nadzorni odbor občine.
47. člen
(1) V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe dolžne nadzornemu odboru preložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
(2) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(3) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo.
(4) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
48. člen
(1) Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi.
(2) Poročilo nadzornega odbora mora vsebovati obvezne sestavine, ki ga na podlagi zakona določi z aktom pristojni organ.
(3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni oziroma ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno, glede na uporabljene presoje nadzora.
(5) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in smotrno.
(6) Hujše kršitve predstavljajo vse kršitve predpisov pri katerih znesek nepravilnosti presega 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna preteklega leta, vse kršitve zakonskih določil, ki se po zakonu štejejo za prekrške in vsa kazniva dejanja.
(7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno, neučinkovito in neuspešno.
(8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
(12) Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
(13) Občinski svet mora poročilo nadzornega odbora o opravljenem nadzoru obravnavati na prvi naslednji seji po dokončnosti poročila.
49. člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu.
5. Občinska uprava
50. člen
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
51. člen
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
52. člen
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
53. člen
(1) V upravni zadevi iz pristojnosti občinske uprave izda odločbo v upravnem postopku direktor občinske uprave, če ni z drugimi predpisi določeno drugače
(2) Direktor občinske uprave lahko za odločanje v upravnih zadevah iz pristojnosti organizacijskih enot občinske uprave, pooblasti javne uslužbence občinske uprave: vodjo organizacijske enote občinske uprave in javne uslužbence občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za izdajo pooblastila. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo.
(3) Direktor občinske uprave za vodenje posameznih dejanj v postopku na prvi stopnji pred izdajo odločbe pooblasti javne uslužbence, zaposlene v organizacijskih enotah občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za izdajo pooblastila.
(4) Župan za vodenje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji pred izdajo odločbe pooblasti javne uslužbence občinske uprave. Če v pooblastilu ni omejitev, ima pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajati odločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek.
(5) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
54. člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu s predpisi.
55. člen
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu s predpisi ter ima opravljen strokovni izpit.
56. člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
57. člen
(1) O izločitvi pooblaščenih javnih uslužbencev uradnih oseb za vodenje posameznih dejanj v postopku uprave odloča direktor občinske uprave.
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan občine.
(3) O izločitvi župana odloča občinski svet občine.
(4) O izločitvi pooblaščenih javnih uslužbencev uradnih oseb za vodenje posameznih dejanj v postopku iz prenesene državne pristojnosti na občino odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugo uradno osebo.
6. Drugi organi občine
58. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave odloča občinski svet na podlagi zakona z odlokom o ustanovitvi, s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
IV. OŽJI DELI OBČINE – KRAJEVNE SKUPNOSTI IN MESTNA SKUPNOST
59. člen
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti in mestna skupnost.
(2) Krajevne skupnosti in mestna skupnost so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 5% odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(4) Krajevne skupnosti in mestno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
(5) Sprememba statuta, s katerim se ukine krajevna skupnost in mestna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne in mestne skupnosti.
60. člen
(1) Na območju Občine Žalec so naslednje krajevne skupnosti in mestna skupnost: Krajevna skupnost Galicija, Krajevna skupnost Gotovlje, Krajevna skupnost Griže, Krajevna skupnost Levec, Krajevna skupnost Liboje, Krajevna skupnost Petrovče, Krajevna skupnost Ponikva, Krajevna skupnost Šempeter v Savinjski dolini, Krajevna skupnost Vrbje in Mestna skupnost Žalec.
(2) Krajevna skupnost Galicija obsega območje naselij: Galicija, Hramše, Pernovo, Velika Pirešica, Zavrh pri Galiciji, Železno.
(3) Krajevna skupnost Gotovlje obsega območje naselij: Gotovlje in Podvin h. št. 1 do 24 in 101, 102, 104, 106, 108, 110, 112, 114, 116, 117, 118, 120, 126, 139, 140, 142, 145, 146, 147, 154, 158, 159, 160, 162, 163, 174, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201, 202, 203, 205, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212.
(4) Krajevna skupnost Griže obsega območje naselij: Griže, Migojnice, Pongrac, del naselja Zabukovica razen h. št. 138 do 182 b.
(5) Krajevna skupnost Liboje obsega območje naselij: Brnica, Kasaze in Liboje ter del naselja Zabukovica h. št. 138 do 182 b.
(6) Krajevna skupnost Levec obsega območje naselja: Levec.
(7) Krajevna skupnost Petrovče obsega območje naselij: Arja vas, Dobriša vas, Drešinja vas, Mala Pirešica, Novo Celje, Petrovče, Ruše in Zaloška Gorica.
(8) Krajevna skupnost Ponikva obsega območje naselij: Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence.
(9) Krajevna skupnost Vrbje obsega območje naselij: območje naselja Vrbje.
(10) Krajevna skupnost Šempeter obsega območje naselij: Grče, Kale, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje.
(11) Mestna skupnost Žalec obsega območje naselij: Ložnica pri Žalcu, Podvin razen št. 1 do 24 in 101, 102, 104, 106, 108, 110, 112, 114, 116, 117, 118, 120, 126, 139, 140, 142, 145, 146, 147, 154, 158, 159, 160, 162, 163, 174, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201, 202, 203, 205, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212 in Žalec.
61. člen
Krajevna in mestna skupnost sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov.
62. člen
(1) Krajevne skupnosti in mestna skupnost opravljajo naloge, ki se nanašajo na njene prebivalce in ki so mu prenesene v izvajanje.
(2) Za promet z nepremičninami krajevnih skupnosti in mestne skupnosti je potrebno soglasje občinskega sveta.
(3) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost in mestna skupnost brez predhodnega soglasja župana so nični.
(4) V odloku o proračunu občine za posamezno leto se določi, kateri pravni posli in v kateri višini so tisti posli, ki jih krajevna skupnost in mestna skupnost sklene brez predhodnega soglasja župana.
(5) Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim in mestni skupnosti določijo z odlokom. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
63. člen
(1) Krajevne skupnosti in mestna skupnost so pravne osebe javnega prava.
(2) Krajevne skupnosti in mestna skupnost imajo svoj statut, na katerega da soglasje občinski svet.
(3) Krajevne skupnosti in mestna skupnost nastopajo v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom in odlokom. Krajevne skupnosti in mestna skupnost odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevnih skupnosti in mestne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
(4) Krajevne skupnosti in mestno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma mestne skupnosti.
(5) V primeru, da krajevne skupnosti in mestna skupnost prenehajo obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo pravice in obveznosti na občino oziroma na nove krajevne oziroma mestno skupnost, ki bodo nastale z združitvijo ali razdružitvijo prejšnje krajevne skupnosti.
64. člen
(1) Organ krajevne skupnosti in mestne skupnosti je svet krajevne skupnosti oziroma svet mestne skupnosti.
(2) Število članov sveta krajevne skupnosti in mestne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
(3) Svet krajevne skupnosti in mestne skupnosti izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti oziroma mestne skupnosti. Način izvolitve določa zakon.
(4) Svet krajevne skupnosti in mestne skupnosti ima predsednika sveta krajevne oziroma mestne skupnosti, ki ga izvolijo člani sveta izmed članov sveta krajevne oziroma mestne skupnosti.
(5) Predsednik sveta krajevne skupnosti in mestne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta in predstavlja svet.
(6) Na predlog predsednika sveta krajevne skupnosti in mestne skupnosti lahko svet krajevne oziroma mestne skupnosti izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(7) Mandat članov sveta krajevne skupnosti in mestne skupnosti se začne in konča istočasno, kot mandat članov občinskega sveta.
65. člen
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti in mestne skupnosti skliče prejšnji predsednik sveta krajevne skupnosti in mestne skupnosti najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne in mestne skupnosti.
(2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici članov sveta. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
(3) Glede načina odločanja sveta krajevne skupnosti in mestne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe statuta občine, ki govorijo o načinu dela občinskega sveta.
66. člen
(1) Svet krajevne in mestne skupnosti:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne in mestne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti v skladu s tem statutom.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne in mestne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3) Svet krajevne in mestne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
67. člen
(1) Svet krajevne in mestne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2) Predsednik sveta skliče svet krajevne in mestne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
(3) Predsednik mora sklicati svet krajevne in mestne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
(4) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne in mestne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
(5) Za delovanje sveta krajevne in mestne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
68. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih in mestne skupnosti, kot svoj posvetovalni organ.
69. člen
Občina zagotavlja izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih in mestne in njihovih svetov.
70. člen
(1) Za delovanje krajevnih in mestne skupnosti se zagotovijo sredstva v občinskem proračunu, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
(2) Krajevne in mestna skupnost se ne smejo zadolževati.
(3) Prihodki in odhodki krajevnih in mestne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
(4) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih in mestne skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(5) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne in mestne skupnosti je odgovoren svet krajevne in mestne skupnosti.
(6) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih in mestne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(7) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne in mestne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
71. člen
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne in mestne skupnosti ali zbora občanov krajevne in mestne skupnosti razpusti svet krajevne in mestne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali
– če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno in mestno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne in mestne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
72. člen
Oblike neposrednega odločanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
73. člen
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
74. člen
(1) Zbor občanov se skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
75. člen
(1) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
76. člen
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
77. člen
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
78. člen
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
79. člen
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
80. člen
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
81. člen
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
82. člen
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma na način, ki ga s sklepom določi župan.
(2) Župan s sklepom določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
83. člen
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
84. člen
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
85. člen
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
86. člen
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
87. člen
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5. Ljudska iniciativa
88. člen
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
89. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
90. člen
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
91. člen
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: osnovnošolsko izobraževanje, predšolska vzgoja in varstvo otrok, izobraževanje odraslih, glasbena vzgoja, osnovno zdravstveno varstvo, lekarniška dejavnost in knjižničarstvo.
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju kulture, športa in drugih dejavnosti.
92. člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
93. člen
Na področju obveznih gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, urejanje in čiščenje javnih površin ter drugih obveznih javnih gospodarskih služb za katere tako določa zakon.
94. člen
Občina lahko z odlokom določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
95. člen
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
96. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
97. člen
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
98. člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
99. člen
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt ravnanja z občinskim finančnim in stvarnim premoženjem ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.
(3) Ravnanje s stvarnim premoženjem v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo na področju ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(4) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
100. člen
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
101. člen
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
102. člen
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
103. člen
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za prvo polletje tekočega leta v skladu s predpisi. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
104. člen
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu.
(2) Odlok o proračunu občine določa tudi: postopke izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja.
(3) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvrševanjem poračuna prejemki in izdatki ne morejo uravnovesiti.
105. člen
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe, kot v preteklem letu.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.
106. člen
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
107. člen
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.
(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu.
108. člen
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem v roku, ki ga določa zakon.
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po njegovem sprejemu.
109. člen
Občina se za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži za investicije, predvidene v občinskem proračunu, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
110. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Soglasje izda občinski svet.
111. člen
(1) Finančno računovodska opravila za občino in krajevne ter mestno skupnost izvaja občinska uprava, organizacijska enota pristojna za področje računovodstva in financ.
(2) Opravljanje posameznih nalog notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
112. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
113. člen
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
114. člen
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
115. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
116. člen
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
117. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
118. člen
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni.
(2) Občina Žalec svoje predpise objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Predpisi začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(4) V Uradnem listu Republike Slovenje se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
2. Posamični akti občine
119. člen
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti: sklepom, odločbo, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
120. člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
121. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
122. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
123. člen
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
124. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
125. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA
126. člen
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
127. člen
Občinski predpisi, ki so veljali na območju Občine Žalec, ostanejo v veljavi na območju sedanje Občine Žalec do sprejetja novih.
128. člen
Odloki in drugi predpisi občine, morajo biti s tem statutom usklajeni v roku 6 mesecev po uveljavitvi statuta.
129. člen
Delovna telesa občinskega sveta ustanovljena in imenovana na podlagi določil 44. in 51. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05 in 23/06) ostanejo v veljavi do uveljavitve odloka o določitvi delovnih teles občinskega sveta, njihovi sestavi in pristojnostih.
130. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05 in 23/06).
131. člen
Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-02-0001/2008
Žalec, dne 21. marca 2013
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.