Uradni list

Številka 93
Uradni list RS, št. 93/2011 z dne 18. 11. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 93/2011 z dne 18. 11. 2011

Kazalo

3991. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev izvennivojskega križanja železniške proge Maribor–Zidani most in prestavitev regionalne ceste R1-219/1236 v Brežnici, stran 12239.

Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) in 31. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list, RS št. 5/07, 53/10) je Občinski svet Občine Poljčane na 9. redni seji dne 2. 11. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev izvennivojskega križanja železniške proge Maribor–Zidani most in prestavitev regionalne ceste R1-219/1236 v Brežnici
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) ter Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica – prostorske sestavine (Uradni list SRS, št. 27/85, 25/87 in Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 36/96, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06 in 79/11), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za ureditev izvennivojskega križanja železniške proge Maribor–Zidani most in prestavitev regionalne ceste R1-219/1236 v Brežnici (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).
(2) Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal URBIS, d. o. o., Maribor, pod številko projekta 2009/OPPN-046, oktober 2011.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim prostorskim načrtom, območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Poljčane.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, povezane z ureditvijo izvennivojskega križanja in prestavitve regionalne ceste R1-219/1236.
(2) Predvideni posegi so:
– Prestavitev regionalne ceste
– Izgradnja izvennivojskega križanja železniške proge Maribor–Zidani most
– Izgradnja priključka za naselje Brežnica
– Obnova oziroma prestavitev obstoječe komunalne in energetske infrastrukture
– Vodnogospodarska ureditev potoka Brežnica
– Spremljajoče ureditve (rekultivacija, ureditev dostopov ipd.).
III. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, deviacije, vodnogospodarske ureditve, spremljajoči objekti, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (kot npr. območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahtevata gradnja obvoznice.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, ki so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta na katerem so trajni objekti, deviacije, vodnogospodarske ureditve in spremljajoči objekti, skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel:
k.o. Pekel:
765/1, 299/1, 298/2, 303/2, 303/8, 302/18, 302/1, 781/1, 307/2, 301, 307/1, 310/2, 777/4, 333/2, 333/1, 777/2, 310/1, 773/1, 290, 288, 767/2, 335, 369, 775/1, 332, 376, 330, 367/2, 400/1, 394/2, 396, 395, 321, 320, 319, 318, 329, 331, 777/1, 322, 323, 327, 328, 404, 400/2, 403/1, 394/1, 767/1, 401, 776, 402, 403/2, 403/4.
(4) Območje občinskega podrobnega načrta na katerem so predvidene ureditve, prestavitve komunalne in energetske infrastrukture, obsega naslednje parcele:
k.o. Pekel:
286/3, 286/1, 214/3, 214/6, 214/5, 310/1,767/1, 393, 394/1, 400/2, 777/1, 331, 321, 333/1, 307/1, 301, 302/1, 302/18, 303/8, 303/2, 214/1, 214/3, 214/6, 403/4, 403/2, 403/1, 328, 318, 310/1, 777/2.
k.o. Hošnica:
838/3, 82/2, 849/3, 89, 88, 87/1, 87/2, 839/1, 82/2.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(trasa ceste)
(1) Trasa prestavitve regionalne ceste poteka ob vzhodnem robu železniške proge. Za priključitev lokalnih cest je predviden nadvoz čez železniško progo, na katerega so speljane deviacije lokalnih cest. Oba obstoječa nivojska prehoda se v celoti ukineta. Trasa regionalne ceste se izvede v skupnem profile 9.50 m, trasa priključne ceste v skupnem profile 8.00 m.
(2) Prestavitev se izvede v dolžini 1.225 m. Dolžina priključnih cest je cca 430 m. Preko železniške proge se izvede nadvoz dolžine 80 m.
6. člen
(križišča)
Na trasi ceste je načrtovane dvoje križišč in sicer štirikrako križišče na regionalni cesti kot navezava lokalne ceste oziroma nadvoza preko železniške proge ter rondojsko križišče na lokalni cesti. V km 0+75 je predviden priključek lokalne poti.
7. člen
(ureditev križanja z železnico)
Izvede se nadvoz preko železniške proge Maribor–Zidani most. Obstoječa železniška proga je elektrificirana. Za prečkanje elektrificirane železniške proge je potrebno zagotoviti svetlo višino med zgornjim robom tirnice GRT in spodnjim robom konstrukcije nadvoza višino 6,5 m. Kot križanja ceste in železnice je 90°.
Nadvoz je zasnovan kot prednapeta AB konstrukcija s petimi razponi (2 x 14,00 m in 3 x 20,00 m) = 88,0 m. Izvedba objekta je predvidena v dveh fazah:
– monolitni del na območju ob železnici
– polmontažni nosilci s sovprežno ploščo v območju prečkanja železnice.
Tehnologija gradnje omogoča neprekinjen potek železniškega prometa.
8. člen
(spremljajoče ureditve)
(1) Predvidi se par avtobusnih postajališč v območju križišča – priključka za naselje Brežnica. Postajališča so dimenzionirana v skladu z veljavnim pravilnikom.
(2) Na obravnavanem delu predvidene izgradnje cest je predvidena horizontalna in vertikalna signalizacijo ter ostala prometna oprema. Prometna signalizacija je projektirana v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00).
(3) Prevideno je humuziranje in zatravitev brežin. Nasipne brežine bodo izvedene v nagibu 1:2 oziroma izjemoma 1:1,5 in prilagojene obstoječemu terenu (blago zaokroženi robovi). Območje med ureditvijo Brežnice in prestavljeno regionalno cesto se zasadi z grmovnicami.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
9. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Zaradi načrtovanih ureditev se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena.
(2) Vsa križanja vodov gospodarske javne infrastrukture so razvidna iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta (List št. 6 Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo – komunalna infrastruktura).
(3) Projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev in zaščite gospodarske javne infrastrukture se izvede skladno s projektnimi pogoji upravljavcev.
10. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Vodovodno omrežje se na mestih križanja z načrtovanimi ureditvami zaščiti in prestavi v skladu s projektnimi pogoji.
(2) Kolikor se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen vod dodatno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca kanalizacijskega voda. Stroške prestavitve poravna investitor.
(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti stalno oskrbo. Na vse prestavljene in rekonstruirane cevovode se prilagodijo tudi vsi priključni cevovodi in posamezni priključki.
11. člen
(elektroenergetski vodi)
(1) Križanja elektroenergetskih vodov z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev.
(2) Pri križanjih se upoštevajo varnostna višina, najmanjša oddaljenost stebra od roba železniške proge in najmanjši kot križanja.
(3) Obstoječi DV 20 kV Slovenska Bistrica–Poljčane se na odseku med stojišči 82 in 108 demontira in nadomesti z 20 kV kablovodom, ki se spelje ob trasi prestavljene ceste v SN kabelski kanalizaciji. Iz kablovoda se predvidi tudi odcep do predvidene TP na območju naselja Brežnica.
Ustrezno se prilagodi in preveže tudi obstoječe nizkonapetostno omrežje.
(4) Stroške potrebnih prestavitev in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov poravna investitor.
12. člen
(križanje signalno varnostnih in telekomunikacijskih vodov)
(1) Križanja obstoječih telekomunikacijskih vodov z načrtovanimi ureditvami se izvede po projektni dokumentaciji za zaščito in prestavitev vodov, ki se pripravi v skladu s smernicami upravljavca štev. 484/2010-MB-IV z dne 29. 3. 2010. Investitor mora pridobiti soglasje na projektno dokumentacijo. K vlogi mora predložiti projektno dokumentacijo za zaščito in prestavitev TK vodov Telekoma Slovenije.
(2) Ob železniški progi potekajo signalno varnostni in telekomunikacijski kabli v upravljanju Slovenskih železnic. Vsa dela se izvajajo pod nadzorom upravljalca in na podlagi projektne dokumentacije za zaščito in prestavitev vodov.
(3) Stroške morebiti potrebnih prestavitev in zaščite TK vodov poravna investitor.
13. člen
(križanje vodov kabelske televizije)
(1) Križanje obstoječih vodov kabelske televizije (v nadaljnjem besedilu: CATV) z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo telekomunikacije.
(2) Stroške morebiti potrebnih prestavitev in zaščite vodov CATV poravna investitor.
14. člen
(javna razsvetljava)
Javna razsvetljava se izvede v minimalnem obsegu. Predvidi se ob pločniku in v vseh križiščih oziroma tam, kjer to zahteva prometna varnost. Uporabljajo naj se svetila z minimalno porabo električne energije. Uvede se inteligenten daljinski nadzor in upravljanje javne razsvetljave. Načrt javne razsvetljave se izdela v skladu z upoštevanjem veljavne uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V skladu z veljavno zakonodajo je ob izvedbi javne razsvetljave potrebno zagotoviti ustrezno zmanjšanje porabe električne energije na območju občine.
15. člen
(vodnogospodarske ureditve)
(1) Zaradi predvidene gradnje je potrebno izvesti posamezne ureditve na potoku Brežnica. Ureditve so skladne s usmeritvami upravljalca, izsledki študije poplavne varnosti in pogoji Slovenskih železnic. Predvidena je ureditev – prestavitev obstoječe struge na treh mestih. Na obstoječem delu se izvede čiščenje korita ob upoštevanju zahtevanih pretočnih količin.
(2) Prestavitev 1 se izvede v območju obstoječega mostu, ki se poruši in odstrani v dolžini 80 m. V točki navezave na obstoječo strugo se izvede leseno-kamniti prag širine 1.0 m in globine 1.50 m. Širina dna struge znaša 2.5 m, naklon brežin 1:1.5, padec dna struge je 0.753 %.
(3) Prestavitev 2 se izvede v območju novega priključka za naselje Brežnica oziroma na območju predvidenega nadvoza preko železniške proge. Dolžina prestavitve je 101 m, širina dna 2.5 m, naklon brežin 1:1,5, padec dna struge 0.2238 %. Prečkanje nove ceste je z objektom, nadvozom.
(4) Prestavitev 3 se izvede na severnem delu predvidene prestavitve regionalne ceste, vse do vključitve v obstoječi most. Dolžina prestavitve je 199 m, širina dna struge je 3.0 m, naklon brežin 1:1,5, padec dna struge 0.2266 %.
(5) Celotno območje vodnogospodarskih ureditev se uredi sonaravno. Zarast se predvidi tako, da ne ovira pretočnih količin. Obstoječa struga se na opuščenih delih zasuje, del potoka, ki poteka med železniško progo in prestavljeno regionalno cesto se ustrezno očisti, da se vzpostavijo pretočne zmogljivosti.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
16. člen
(kulturna dediščina)
(1) Poseg se nahaja v bližini nepremične kulturne dediščine Spodnja Brežnica – Nagodetova kapelica – EŠD 20220. Vse posege je potrebno načrtovati tako, da bo odmik od kapelice min. 5 m.
(2) Na območju načrtovanih posegov se predhodno izvedejo ekstenzivni in intenzivni arheološki pregledi ter arheološka sondiranja zaradi ugotovitve in omejitve arheoloških območij in posegov na teh območjih. Na podlagi izsledkov teh arheoloških raziskav bodo določeni ustrezni kulturnovarstveni pogoji za varovanje arheološke kulturne dediščine (arheološka izkopavanja).
(3) Na širšem območju predvidenih posegov veljajo splošni ukrepi varstva, s katerimi se zagotavlja varovanje objektov in območij kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo:
– gradbiščne in dovozne poti do gradbišča ne smejo potekati čez območja in objekte evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem območju načrtovanih ureditev,
– območja in objekti evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem območju načrtovanih ureditev se ne smejo uporabljati za odlaganje presežka materiala,
– na območja in objekte evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem območju načrtovanih ureditev se ne smej prestaviti komunalne in energetske infrastrukture,
– pri opravljanju gradbenih del (predvsem pri prevozih do gradbišča) ne sme prihajati do neposrednih ali posrednih vplivov na kapelice in zavarovane objekte, ki so na širšem vplivnem območju,
– vsa dela, vključno z manipulacijskimi površinami, naj bodo omejena na območje trase obvozne ceste in naj se ne širijo na okoliška zemljišča.
(4) Nad vsemi zemeljskimi deli ob gradnji obvozne ceste je treba zagotoviti stalen arheološki nadzor, pri čemer se posebej opozarja na evidentirane enote arheološke dediščine skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(5) Omogočiti je treba izvedbo zaščitnih izkopavanj morebitnih odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki.
(6) Pred začetkom del je treba vsaj 10 dni prej o tem obvestiti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine, to je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor.
(7) Izvedbo vseh omilitvenih ukrepov zagotovi investitor posega.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
17. člen
(varstvo zraka)
(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je treba upoštevati predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Gradnja se organizira in izvajana tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(3) Monitoring onesnaženosti zraka med gradnjo obsega nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov na gradbiščih. Zavezanec za izvedbo monitoringa je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se meritve onesnaženosti zraka izvajajo, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
18. člen
(tresljaji)
(1) Prevozne poti se določijo do začetka gradnje, zato se ukrepi varstva pred tresljaji med gradnjo podrobno opredelijo v projektu ureditve gradbišča, ki ga pripravi izvajalec gradbenih del.
(2) Izvajalec pred začetkom gradnje pri pripravljalnih delih popiše in dokumentira stanje in morebitne poškodbe vseh objektov (posnetek obstoječega stanja objektov), v vertikalni projekciji oddaljenih manj kot 10 m od osi železniške proge ali prevozne poti. Med izvedbo se izvaja monitoring vplivov. Ob poškodbah, ki bodo posledica gradnje, se izvedejo vsi potrebni sanacijski ukrepi za odpravo morebitnih nastalih poškodb na objektih.
19. člen
(varstvo vodnih virov)
Na območju posega ni vodnih virov.
20. člen
(ohranjanje narave)
Poseg se nahaja delno na in v vplivnem območju ekološko pomembnega območja Ličenca, ev. štev. 45200, določenim z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04), ki je pomembno za biotsko raznovrstnost.
Na območju OPPN ni naravnih vrednot in zavarovanih območij.
21. člen
(varstvo tal)
(1) Na območju načrtovanih ureditev se posegi v tla izvajajo tako, da se ne prizadene površine tal. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, se ponovno zatravi oziroma zasadi.
(2) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Prst je se uporabi za sanacijo opustošenih in razvrednotenih tal.
22. člen
(varovanje na območjih kmetijskih in gozdnih površin)
(1) Kmetijske površine se po končani gradnji usposobijo za kmetijske namene. Investitor mora omogočiti lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča med gradnjo in po njej.
(2) Ob dokončanju predvidenih posegov je treba vsa primerna tla nameniti za rekultivacijo obstoječih kmetijskih površin oziroma morebitno vzpostavitev novih kmetijskih površin (sanacije divjih gramoznic in podobno), da se omili izguba kmetijskih zemljišč. Pri iskanju možnosti vzpostavitve oziroma sanacije obstoječih kmetijskih površin se vključi lokalno skupnost, prizadete nosilce kmetijske pridelave in ustrezne strokovnjake.
(3) Investitor med gradnjo in po končanem posegu omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih površin:
– zaradi načrtovanih ureditev ni dovoljeno posegati v gozd zunaj samega območja gradnje (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedana so vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove ter odstranjevanje zarasti;
– med gradnjo in obratovanjem se zagotovi dostop do gozdnega zemljišča;
– med gradnjo se lahko gozdna vegetacija in posamično ali v skupinah rastoče gozdno drevje odstranita samo tam, kjer je to nujno potrebno;
– morebitni posegi v gozd se izvedejo tako, da ne bo povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh;
– vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo takoj po končani gradnji (prva sadilna sezona) sanirati tako, da se vzpostavi naravno stanje;
– pri vseh delih je treba med gradnjo ohranjati in zagotavljati prehodnost gozdnih prometnic;
– pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo predpisi, ki urejajo gozdarstvo, sečnjo lesa in varstvo pred požarom v naravnem okolju;
– drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
(4) Pred začetkom gradnje mora investitor obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, območno enoto Maribor, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
23. člen
(varstvo pred naravnimi nesrečami)
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja v poplavnem območju potoka Brežnica. Vsi posegi so predvideni ob upoštevanju izsledkov poplavne študije. V fazi izdelave projektne dokumentacije je potrebno izdelati geomehansko poročilo in v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.
(2) Na poplavnem območju niso dovoljeni posegi ali dejavnosti, ki lahko ob poplavi škodljivo vplivajo na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Gradbena dela in napenjanje vodnikov na poplavljenih zemljiščih niso dovoljena.
(3) Vsi načrtovani posegi, nasipi in ukopi se izvedejo tako, da se prepreči erozija območij.
(4) Obravnavano območje spada v VII. Stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je na območju srednje.
(5) V času gradnje je potrebno upoštevati možnost razlitja snovi. Zaradi navedenega je potrebno upoštevati naslednje ukrepe:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj
– nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki, odpadno embalažo.
24. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna.
(2) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje načrtovanih ureditev ne sme poslabšati.
(3) Varstvo pred požarom se zagotovi z zadostnim odmikom objektov od električnih vodnikov in uporabo negorljivega materiala na objektih.
(4) Med gradnjo in pri ureditvi gradbišča se izvede vse ukrepe za preprečitev požara v naravnem okolju.
(5) Med gradnjo in po njej se zagotovi dostop do objektov za intervencijska vozila ter zadostne količine vode za gašenje požara.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
25. člen
(etapnost izvedbe)
Ureditve, ki jih določa OPPN, se lahko izvedejo v večih etapah.
Znotraj posameznih faz se posamezna dela lahko izvajajo še kot podfaze, in sicer:
– posamezni deli trase ceste z ureditvijo obcestnega prostora,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo načrtovanih posegov,
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja ter deviacije cest in poti,
– drugi ukrepi in ureditve.
Etape gradnje ceste, rekonstrukcije ter preložitve cest morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
26. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri uresničitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture s traso načrtovane obvozne ceste, ki niso določena s tem odlokom.
(4) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami tega člena.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
27. člen
Po izvedbi s podrobnim načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna vzdrževalna dela na objektih in napravah.
XII. KONČNE DOLOČBE
28. člen
(vpogled v podrobni načrt)
Podrobni prostorski načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Poljčane.
29. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega podrobnega načrta upravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor.
30. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-0003/2011-12-201
Poljčane, dne 2. novembra 2011
Župan
Občine Poljčane
Stanislav Kovačič l.r.