Uradni list

Številka 80
Uradni list RS, št. 80/2011 z dne 11. 10. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 80/2011 z dne 11. 10. 2011

Kazalo

3426. Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, stran 10362.

Na podlagi 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN – v nadaljevanju »ZGJS«) 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, 70/08 ter 22/10 – v nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 17. člena Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 75/10 – UPB, 48/11 – popr. in 55/11 – popr.) je Občinski svet Občine Lendava na 12. seji dne 28. 9. 2011 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba) dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja).
Izvajalec javne službe (v nadaljevanju: izvajalec) mora v javnem interesu izvajati obveznosti javne službe, zlasti varnost obratovanja, zanesljivost distribucije zemeljskega plina, redno in trajno obratovanje ter varovanje okolja, kar vključuje skrb za energetsko učinkovitost in ohranjanje podnebnih razmer.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.
Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo;
– sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja;
– trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin.
3. člen
(območje izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Lendava.
II. DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA TER IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
4. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
Dejavnost sistemskega operaterja izvaja pravna ali fizična oseba.
5. člen
(čas trajanja izvajanja javne službe)
Pravica izvajanja javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja se podeli za največ 35 let.
2. Javna pooblastila
6. člen
(javna pooblastila)
Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater.
3. Financiranje javne službe
7. člen
(omrežnina)
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo končni odjemalci sistemskemu operaterju.
Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater zaračunava končnim odjemalcem omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
8. člen
(drugi prihodki sistemskega operaterja)
Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
4. Obveznosti sistemskega operaterja
9. člen
(pregled zmogljivosti)
Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji,
– napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemski operater izda v roku 6 mesecev od dneva začetka veljavnosti odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Rok iz prvega odstavka se lahko na obrazložen predlog izvajalca gospodarske javne službe in zaradi opravičenih razlogov tudi podaljša.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
11. člen
(splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme oziroma uskladi v roku 6 mesecev od dneva veljavnosti odloka po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Rok iz prvega odstavka se lahko na obrazložen predlog izvajalca gospodarske javne službe in zaradi opravičenih razlogov tudi podaljša.
Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov,
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina iz razlogov navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona,
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
12. člen
(program ukrepov)
Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.
13. člen
(informiranje odjemalcev)
Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo.
14. člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in plinskih trošilih in oboje posredovati lokalni skupnosti, kolikor to lokalna skupnost zahteva.
5. Distribucijsko omrežje
15. člen
(definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti kot območja izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov.
Distribucijsko omrežje obsega primarne in sekundarne plinovode, priključne plinovode ter objekte in naprave, ki so namenjene oskrbi uporabnikov zemeljskega plina na tem omrežju, vključno z glavnim zapornim elementom (požarno pipo) priključnih plinovodov.
Priključni plinovod je plinovod za dovod zemeljskega plina do posamezne zgradbe z glavnim zapornim ventilom in napravami na omrežju. Priključni plinovod zgradi ter ga tudi vzdržuje sistemski operater skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili.
16. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne končne odjemalce o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev končnega odjemalca na omrežje lahko izvede le sistemski operater.
17. člen
(vloga za priključitev)
Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev končnega odjemalca na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.
18. člen
(pogodba o priključitvi)
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti končnega odjemalca na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in končni odjemalec pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
19. člen
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
Stroške izvedbe priključka na distribucijsko omrežje nosi sistemski operater, ki postane lastnik priključka in zagotavlja vzdrževanje priključka v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
Uporabnik plača sistemskemu operaterju priključnino, morebitne nesorazmerne stroške priključitve na distribucijsko omrežje v skladu z določbami koncesijske pogodbe in splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina in dodatne stroške materiala, ki pa postanejo last končnega odjemalca.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane sistemski operater lastnik priključnega plinovoda in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
20. člen
(pogodba o dostopu)
Sistemski operater in končni odjemalec skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
21. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča.
1. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
22. člen
(oblika izvajanja lokalne gospodarske javne službe)
Javna služba se lahko opravlja v vseh organizacijskih oblikah, predvidenih v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
Praviloma se za javno službo podeli koncesija. V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:
– da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja;
– da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav občina lahko sodeluje kot soinvestitor pri gradnji distribucijskega omrežja;
– da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja ali občine oziroma se prenese na občino ob prenehanju koncesijskega razmerja;
– dolžnost koncesionarja, da odčitava števcev porabe plina;
– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.
Izvajalec pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega končnega odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.
23. člen
(postopek izbire izvajalca)
Izbira izvajalca javne službe se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, koncesije gradenj oziroma koncesije storitev, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa ter lokalnega energetskega koncepta, kolikor ga občina sprejme.
24. člen
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b. člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
2. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb
25. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb)
Uporabnik in/ali odjemalec, kolikor odjema zemeljski plin in/ali je uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti z izvajalcem javnih služb sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in/ali oskrbi zemeljskega plina.
3. Nadzor nad opravljanjem javnih služb
26. člen
(nadzor nad izvajanjem službe)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi, predvsem javna agencija RS za energijo in pristojni organ inšpekcijskega nadzora.
V. PREHODNE DOLOČBE
27. člen
(ločenost pravnih oseb)
Z dnem 1. 7. 2007 mora izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja zagotoviti, da se dejavnost sistemskega operaterja distribucije zemeljskega plina in dejavnost dobave plina opravlja v samostojnih pravnih osebah, razen če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
28. člen
(sprememba predpisov)
Izvajalec, ki je postal izvajalec na podlagi predpisov pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-A; Uradni list RS, št. 51/04), nadaljuje z opravljanjem izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina po določbah obstoječe koncesijske pogodbe in tistih določb tega odloka, ki povzemajo spremembe Energetskega zakona.
Po uveljavitvi tega odloka občina in izvajalec z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi oziroma z novo koncesijsko pogodbo uredi področja, ki jih predpisi, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe, urejajo na novo.
Pri spremembi obstoječe koncesijske pogodbe oziroma po sklenitvi nove koncesijske pogodbe, se lahko koncesijska pogodba podaljšajo tako, da od podpisa koncesijske pogodbe, ki velja na dan objave tega odloka, ne trajajo več kot 35 let, vendar se trajanje koncesije ne sme podaljšati za več kot polovico roka koncesije pred spremembo pogodbe.
Kolikor so se, ali se, izvajalcem ekonomsko ali kako drugače poslabša položaj zaradi sprejetih predpisov po podpisu koncesijske pogodbe, občina lahko predlaga tako uskladitev koncesijskih pogodb, da se koncesionarjem ekonomski in konkurenčni položaj ne bo poslabšal.
VI. KONČNE DOLOČBE
29. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o podelitvi koncesije za izgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 49/93).
30. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03504-0002/2011
Lendava, dne 28. septembra 2011
Župan
Občine Lendava
mag. Anton Balažek l.r.