Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2011 z dne 24. 6. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2011 z dne 24. 6. 2011

Kazalo

2287. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, stran 6466.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme Državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt je v decembru 2010 pod številko projekta U/070-2007 izdelala družba PS Prostor, d. o. o., Koper.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve izvajanja državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, Direktoratu za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Mestni občini Koper.
(3) Postopek presoje vplivov na okolje v skladu z osmim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) ni bil izveden s postopkom priprave državnega prostorskega načrta.
(4) Oznake, navedene v uredbi, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, so razmeščene po notranjih ureditvenih območjih:
1. območje pristanišča Koper (obm. I):
a) kopenski del pristanišča,
b) maritimni del pristanišča;
2. robna območja ob pristanišču:
a) kontaktno območje med pristaniščem in mestom Koper (obm. II):
– potniški terminal,
– večnamenski objekt KP4,
– večnamenski objekt KP5,
– Pinijev trg,
– garažna hiša s poslovnim objektom SN19,
– avtobusna postaja KP1,
– območje ob obstoječem vhodu v pristanišče Koper,
b) poslovna cona ob zunanjem kamionskem terminalu (obm. III),
c) tehniški park (obm. IV),
d) nadomestni habitati in ureditve vodotokov (obm. V),
e) športno rekreacijski center Ankaran (obm. VI),
f) bencinski servis (obm. VII),
g) območje Slovenske vojske (obm. VIII),
h) park Sv. Katarina (obm. IX),
i) območje vodnih športov in komunalni privezi Sv. Katarina (obm. X, obm. X/1),
j) obala na severnem robu tretjega pomola (obm. XI),
k) črpališče Ankaran (obm. XII).
(2) V ureditvenem območju kopenskega dela pristanišča Koper je določeno ureditveno območje mejnega prehoda Luka Koper:
– za objekt fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije ter za objekt veterinarske inšpekcije na mednarodnem mejnem prehodu Luka Koper,
– za del mejnega prehoda za opravljanje mejne kontrole ob RO-RO rampi.
(3) V ureditvenem območju robnega območja ob pristanišču je določeno ureditveno območje mejnega prehoda Luka Koper v območju potniškega terminala.
(4) Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo tudi spremljajoče prostorske ureditve cestne, železniške, maritimne, komunalne in energetske infrastrukture.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta zajema površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve, vključno s površinami za njihovo nemoteno rabo, ter ureditve za delovanje prostorskih ureditev, in površine, na katerih so načrtovane ureditve za prilagoditve obstoječih ureditev.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
(3) Območje državnega prostorskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:
– 2593 k. o. Oltra: 1212/2, 1217/1, 1217/2, 1215/2, 1215/1, 1215/4, 1237, 1216/1, 1216/3, 1358, 1356, 1357, 1219, 1218, 1220, 1221, 1222, 1223, 1224, 1225, 1226, 1227, 1228, 1236/1, 1236/2, 1235, 1234, 1233, 1229/1, 1232/1, 1232/2, 1229/2, 1230, 1231, 1320/4, 1536, 1302/5, 1552, 1536;
– 2594 k. o. Ankaran: 291, 290, 289, 288, 287, 286, 285/1, 285/2, 285/3, 720/2, 922, 927, 926, 284/1, 284/2, 284/3, 284/4, 726/1, 726/2, 726/3, 727, 728, 729, 920, 885, 731/1, 731/2, 730/1, 730/2, 730/3, 730/4, 730/5, 730/6, 732/1, 732/2, 732/3, 732/4, 733, 734/1, 734/2, 886, 737/1, 737/2, 737/3, 736, 735/1, 735/2, 735/3, 893/1, 738/1, 738/2, 739, 740, 741/4, 741/5, 741/6, 741/7, 893/2, 894/1, 747, 748/2, 748/1, 887/1, 749/1, 749/2, 750/2, 750/1, 751, 895, 898, 752/1, 752/2, 753, 754, 755, 756, 757, 758/1, 758/3, 758/4, 759, 902, 777, 905, 782/1, 908, 901, 887/1, 296/1, 296/2, 716/1, 716/2, 355/2, 355/1, 827/1, 827/2, 827/3, 884/1, 884/2, 828, 807, 808, 809, 810, 811/1, 811/2, 812, 813, 814, 815, 816, 817, 818, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 825, 826, 879/2, 879/1, 352/2, 359/1, 883, 829, 830, 831, 832, 833, 834, 835, 836, 837, 838, 839, 840, 841, 842, 843, 845, 846, 847, 848/1, 848/2, 849/1, 849/2, 849/3, 849/4, 849/5, 849/6, 887/2, 889/2, 889/4, 888/3, 888/23, 888/14, 806/1, 806/2, 804/1, 804/2, 803/1, 803/2, 805/6, 805/4, 805/3, 805/2, 805/1, 805/5, 802, 892, 799/2, 799/30, 896, 897, 800, 799/29, 799/34, 799/33, 799/32, 799/31, 891/4, 891/5, 891/3, 891/2, 891/1, 890/4, 799/25, 799/24, 890/3, 799/22, 799/27, 799/28, 880/6, 880/2, 877/8, 877/2, 888/22, 888/15, 889/3, 799/21, 882/2, 882/1, 850/2, 850/1, 869/2, 869/1, 870, 871, 872, 873, 874, 881/2, 877/8, 876/4, 881/5, 876/3, 881/4, 868/3, 868/4, 868/6, 868/7, 868/5, 867, 866, 865, 864, 863, 862, 861, 860, 859, 858, 857, 856, 855, 854, 853, 852, 851, 877/1, 877/6, 877/5, 877/9, 880/5, 880/4, 880/1, 878/2, 878/5, 878/7, 878/6, 878/39, 878/1, 878/4, 878/14, 878/9, 878/12, 878/15, 878/35, 878/37, 878/38, 878/33, 878/34, 878/29, 878/18, 878/19, 878/21, 878/20, 878/22, 878/25, 878/26, 878/27, 878/28, 878/24, 878/23, 878/30, 878/31, 888/19, 888/18, 888/17, 888/20, 888/21, 799/13, 799/14, 799/15, 799/16, 799/17, 799/19, 799/18, 799/6, 799/7, 801/4, 801/9, 801/8, 801/19, 801/21, 801/20, 801/23, 801/29, 801/28, 801/27, 801/26, 801/25, 801/22, 801/24, 801/14, 801/15, 801/16, 801/17, 801/18, 724, 707, 706, 705, 701, 704, 703, 700, 699, 698, 697, 696/2, 696/1, 695, 694, 358/4, 358/2, 358/3, 358/1, 725, 722, 691, 693, 690, 689, 688/1, 686/1, 356, 357;
– 2604 k. o. Bertoki: 5579/2, 5579/1, 6073/16, 6073/5, 6073/4, 6073/15, 6016/1, 6016/2, 5977/10, 5835/12, 5835/10, 6307/7, 5835/30, 5835/32, 5835/31, 5835/36, 5835/29, 5835/27, 5835/28, 5980/9, 5980/2, 5979/9, 6062/16, 6062/17, 6062/4, 6034/7, 6062/15, 6062/14, 6034/11, 5837/4, 5980/3, 6062/13, 5578/2, 5551/2, 566/2, 5834/2, 5835/26, 5978/1, 5835/25, 5980/10, 5835/21, 5837/14, 5835/16, 5835/15, 5835/14, 5977/11, 6306, 6305, 575/1, 575/2, 576/1, 576/2, 577, 574/3, 5579, 5578/5, 5578/3, 573/1, 573/2, 573/3, 5578/8, 5578/7, 574/2, 5578/4, 5578/6, 5551/1, 5545/10, 5545/11, 5530/8, 5530/9, 570/1, 570/3, 570/2, 572, 571, 5579/3, 5579/7, 5579/4, 5579/8, 5579/9, 5579/6, 5579/5, 5545/1, 5545/2, 5545/3, 5545/4, 5545/5, 5545/6, 5545/7, 5545/8, 5545/9, 5530/1, 5530/2, 5530/3, 5530/4, 5530/5, 5530/6, 5530/7, 5530/10, 5977/7, 5977/8, 5977/9, 6307/8, 5980/10, 5835/1, 5978/2, 5834/1, 5834/3, 566/1, 566/3, 566/4, 566/5, 566/6, 568, 569;
– 2605 k. o. Koper: 1569/11, 1569/114, 1569/110, 1569/124, 1569/126, 1569/30, 1569/29, 1569/93, 1569/94, 1569/95, 1569/32, 1569/31, 1569/52, 1569/51, 1569/57, 1569/56, 1569/55, 1569/54, 1569/53, 1569/50, 1569/112, 1569/18, 1569/98, 1569/48, 1568/1, 1568/2, 1568/30, 1568/31, 1568/3, 1568/32, 1618, 1616, 1617, 1619/1, 1619/2, 1619/3, 1568/16, 1568/53, 1568/52, 1608/1, 1608/4, 1608/3, 1608/5, 1608/6, 1571, 110/7, 1565, 1593, 1590, 110/3, 1572, 110/2, 107, 110/12, 110/10, 110/9, 1592, 110/11, 106/1, 11/5, 11/4, 11/3, 1/4, 11/2, 106/2, 110/8, 1569/101, 1569/90, 1569/91, 1569/20, 1569/21, 1569/117, 1569/118, 1569/62, 1569/2, 1569/26, 1611, 1569/28, 1569/12, 1595, 1596, 1566/5, 1569/27, 1569/58, 1569/59, 1569/60, 1569/61, 1569/97, 1569/63, 1569/64, 1569/44, 1569/3, 1569/4, 1569/84, 1569/85, 1569/86, 1569/87, 1569/88, 1569/81, 1569/82, 1569/83, 1569/77, 1569/78, 1569/79, 1569/80, 1569/70, 1569/71, 1569/72, 1569/73, 1569/74, 1569/75, 1569/76, 1569/65, 1569/66, 1569/67, 1569/68, 1569/69, 1569/49, 109/14, 109/11, 109/10, 110/13, 109/12, 109/9, 109/8, 109/13, 276/3, 109/2, 1364/1, 1567/51, 1567/52, 1567/48, 1567/3, 1368/2, 1566/3, 1566/2, 1566/8, 1566/11, 1566/10, 1566/29, 1566/9, 1566/14, 1566/13, 1566/12, 1566/1, 1566/6, 1568/12, 1568/11, 1568/9, 1568/6, 1568/7, 1568/8, 1568/4, 1568/5, 1568/51, 1568/10, 1566/7, 1591, 1594/1, 1594/4, 1610/1, 1610/2, 1610/3, 1569/113, 1613, 1614/1, 1614/2, 1614/3, 1612/1, 1612/2, 1612/3, 1615/1, 1615/2, 1615/3, 1568/28, 1568/54;
– 2716 k. o. Morje: 3/16, 3/17.
(4) Na območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka obsega ureditveno območje mejnih prehodov parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:
a) ureditveno območje objekta fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije ter objekta veterinarske inšpekcije na mednarodnem mejnem prehodu Luka Koper:
– 2604 k. o. Bertoki: 575/1, 575/2 in 572,
– 2605 k. o. Koper: 1566/9 in 1566/29;
b) ureditveno območje mejnega prehoda za opravljanje mejne kontrole ob RO-RO rampi:
– 2605 k. o. Koper: 1608/5 in 1608/6;
c) ureditveno območje mejnega prehoda v območju potniškega terminala:
– 2605 k. o. Koper: del 106/1, del 106/2 in del 1571.
(5) Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcij komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter vodnogospodarske ureditve, ki so zunaj sklenjenega območja, opredeljenega v tretjem odstavku tega člena, skladno z geodetskim načrtom, obsega še parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:
a) Priključni elektroenergetski vod do RTP Koper:
– 2604 k. o. Bertoki: 3855/2, 3888/1, 3888/5, 3888/6, 3889/1, 3896/6, 3896/8, 3896/10, 3898/1, 3899/2, 5544/3, 5582/6, 5583/1, 6327/1;
– 2605 k. o. Koper: 1294, 1295/11, 1295/21, 1298/10, 1298/12, 1298/13, 1365/1, 1365/3, 1365/4, 1366/1, 1367/1, 1367/2, 1368/2, 1439/1, 1439/3, 1453, 1454/2, 1454/3, 1456/1, 1456/2, 1456/11, 1456/13, 1458/3, 1458/7, 1458/8, 1459/3, 1459/6, 1461/5, 1462/3, 1462/5, 1462/10, 1462/11, 1462/12, 1464/6, 1484/17, 1490/1, 1494/5, 1497, 1500/1, 1501/1, 1502, 1503/4, 1503/5, 1533/1, 1533/3, 1534/2, 1540/1, 1540/2, 1540/7, 1540/8, 1546/1, 1546/5, 1546/7, 1546/8, 1546/9, 1547/2, 1548/15, 1548/48, 1549/1, 1551/13, 1552, 1554/18, 1554/16, 1554/36, 1556/4, 1556/7, 1557/7, 1567/13, 1567/15, 1567/48, 1567/51, 1579/1, 1579/2;
– 2606 k.o. Semedela: 1876/3, 1877/1, 1877/2, 4602/2, 4602/10, 4610/3, 4638/1.
b) Priključni elektroenergetski vod do RTP Dekani:
– 2595 k. o. Škofije: *429, 699/2, 1737/1, 1738/1, 1756, 1757, 1758/2, 1771/1, 1772, 1775/3, 1776/2;
– 2603 k. o. Dekani: 2707/1, 2776, 2777, 2800/3;
– 2604 k. o. Bertoki: 5739/1, 5766, 5767/1, 5771/1, 5772/1, 5773/1, 5773/2, 5773/3, 5774/5, 5774/6, 5774/7, 5776/1, 5797/22, 5797/51, 5797/52, 5797/67, 5798/6, 5798/8, 5798/9, 5799/1, 5810/1, 5815/1, 5815/2, 5816/3, 5818/5, 5818/6, 5818/7, 5818/8, 5818/9, 5819/3, 5824/7, 5826/2, 5826/3, 5827/2, 5827/4, 5827/5, 5829/2, 5829/6, 5977/12, 5987/8, 5992/1, 5994/1, 5994/4, 5996/4, 5997, 6009/1, 6010/3, 6010/6, 6015/2, 6016/3, 6017/1, 6026/1, 6026/3, 6026/5, 6028/2, 6028/3, 6030/2, 6035, 6036, 6073/17, 6313/5, 6313/6, 6313/7, 6313/8, 6313/10, 6314/4, 6314/6, 6366/9, 6367/1, 6367/2, 6367/3, 6367/4, 6368, 6381/1, 6381/4, 6375/10, 6377/2, 6375/14, 6382.
c) Priključni plinovod na lokalno plinovodno omrežje Mestne občine Koper:
– 2605 k. o. Koper: 1569/123, 1569/125.
d) Naftovod:
– 2604 k. o. Bertoki: 5829/1, 5829/4, 5829/10, 5977/12, 6017/1, 6073/5.
e) Vodnogospodarske ureditve:
– 2594 k. o. Ankaran: 799/26;
– 2604 k. o. Bertoki: 6073/5.
(6) Obseg območja državnega prostorskega načrta je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta:
– kot pregledni prikaz na grafičnem načrtu: Prikaz območja državnega prostorskega načrta in načrtovanih ureditev v širšem prostoru, listi št. 1.1 do 1.4;
– kot umestitev v prostor na grafičnem načrtu: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – ureditvena situacija, listi št. 2.1 do 2.6 D;
– s tehničnimi elementi za prenos novih mej parcel v naravo na grafičnem načrtu: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, listi št. 3.1 do 3.2 D.
5. člen
(odstranitev objektov in naprav)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta se zaradi novih ureditev, če je to potrebno, prestavi obstoječa komunalna, energetska, telekomunikacijska in prometna infrastruktura, razen tiste, ki je nujno potrebna za nemoteno delovanje mejnega prehoda, ter se izvede vsa nova infrastruktura za načrtovane nove ureditve.
(2) Znotraj območja sedanjega pristanišča se lahko odstranijo vsi objekti, razen tistih, ki so potrebni za delovanje mejnega prehoda, če to zahtevajo tehnološki in logistični pogoji.
(3) Objekti, predvideni za rušenje zunaj sedanjega območja pristanišča Koper zaradi načrtovanih ureditev, so objekti na parcelah po katastrskih občinah:
a) 2593 k. o. Oltra:
– dve nestanovanjski stavbi na parceli št. 1212/2,
– stanovanjska stavba Jadranska cesta 15, Ankaran na parceli št. 1219,
– dve nestanovanjski stavbi na parcelah št. 1220 in 1357,
– del nestanovanjske stavbe na parcelah št. 1220, 1357, 1218 in 1356,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 1229/2,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 1228,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 1226 ter
– nestanovanjska stavba na parceli št. 1215/2;
b) 2594 k. o. Ankaran:
– del nestanovanjske stavbe na parceli št. 920,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 726/3,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 726/2,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 733,
– nestanovanjska stavba na parcelah št. 741/7 in 893/2,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 737/3,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 291,
– dve nestanovanjski stavbi na parceli št. 730/1,
– dve nestanovanjski stavbi na parceli št. 827/1,
– dve nestanovanjski stavbi na parcelah št. 730/3 in 731/1,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 878/9,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 806/1,
– nestanovanjska stavba na parcelah št. 849/6 in 849/1,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 799/30,
– stanovanjska stavba Jadranska cesta 9, Ankaran na parceli št. 728,
– stanovanjska stavba Jadranska cesta 5, Ankaran na parceli št. 730/2,
– stanovanjska stavba Železniška cesta 2, Ankaran in nestanovanjska stavba na parceli št. 809,
– stanovanjska stavba Jadranska cesta 3, Ankaran na parcelah št. 735/1, 735/2 in 735/3,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 735/3,
– dve nestanovanjski stavbi na parceli št. 735/1,
– stanovanjska stavba Jadranska cesta 1, Ankaran in nestanovanjska stavba na parceli št. 800,
– stanovanjska stavba Železniška cesta 1, Ankaran na parcelah št. 803/2 in 803/1 ter
– stanovanjska stavba Železniška cesta 4, Ankaran na parcelah št. 849/2, 849/3, 849/4 in 849/5;
c) 2605 k. o. Koper:
– nestanovanjska stavba na parceli št. 1566/3,
– nestanovanjska stavba na parceli št. 1569/117 ter
– nestanovanjska stavba na parcelah št. 1566/3 in 1567/3.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
IV.1. OBMOČJE PRISTANIŠČA KOPER (obm. I)
6. člen
(območje pristanišča Koper (obm. I))
(1) Na območju pristanišča Koper (obm. I) so predvidene ureditve na kopnem in v morju, ki predstavljajo zaokrožene prostorske in funkcionalne celote.
(2) Kopenski del pristanišča obsega:
a) terminal za generalne tovore,
b) terminal za les,
c) terminal za žito,
d) terminal za živino,
e) evropski energetski terminal,
f) kontejnerski terminal,
g) terminal za sadje,
h) terminal za sipke tovore,
i) terminal za tekoče tovore,
j) povezovalne cevovode,
k) produktovode,
l) naftovod,
m) avtomobilski terminal,
n) blagovnodistribucijski center,
o) notranji kamionski terminal,
p) zunanji kamionski terminal,
q) območje novega vhoda v pristanišče Koper/ekonomsko cono,
r) območje pred novim vhodom v pristanišče Koper/ekonomsko cono,
s) območje za predelavo izkopanega materiala,
t) gasilski dom N31,
u) območje servisnih dejavnosti – popravilo kontejnerjev,
v) območje servisnih dejavnosti – servisne službe,
w) območje obstoječega vhoda v pristanišče Koper – vhod za osebna vozila,
x) območje pilotov, vlačilcev in služb varovanja morja,
y) protihrupno bariero na tretjem pomolu,
z) varovalno ograjo,
aa) cestno infrastrukturo,
bb) železniško infrastrukturo,
cc) krajinsko ureditev kopenskega dela pristanišča,
dd) ureditveno območje objekta fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije ter objekta veterinarske inšpekcije na mednarodnem mejnem prehodu Luka Koper in
ee) ureditveno območje mejnega prehoda za opravljanje mejne kontrole ob RO-RO rampi.
(3) Maritimni del pristanišča obsega:
a) prvi pomol,
b) drugi pomol,
c) tretji pomol,
d) bazene,
e) plovne poti in obračališča za ladje,
f) veze za ladje,
g) valobrane,
h) ureditve za zagotavljanje varnosti plovbe in privezov ter
i) ostale ureditve za zaščito pomolov.
(4) Razmestitev območij in objektov na območjih iz prejšnjih odstavkov je razvidna na grafičnem načrtu: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – ureditvena situacija, listi št. 2.1 do 2.3.
IV.1. 1. Kopenski del pristanišča
7. člen
(skupne določbe)
(1) Posamezni objekti terminalov za generalne tovore, les, avtomobile, žito, živino, sadje, sipke tovore, tekoče tovore, evropski energetski terminal, kontejnerski terminal ter objekti blagovnodistribucijskega centra se glede na tehnološke zahteve in potrebe lahko združujejo in povezujejo.
(2) Na območjih iz 8. do 11. člena te uredbe, 13. do 16. člena te uredbe, 18., 19., 23. člena te uredbe in 27. do 29. člena te uredbe se lahko obstoječi objekti, ki se rušijo, do izvedbe končnih ureditev vzdržujejo, rekonstruirajo, odstranijo ter se na njihovem mestu gradijo novi, pri čemer se namembnost objektov ne sme spremeniti tako, da bi se zaradi tega spremenili vplivi na okolje, obstoječa velikost pa se lahko spremeni največ za ±10 odstotkov glede na gabarite obstoječih objektov, razen:
– na območju evropskega energetskega terminala iz 12. člena te uredbe se velikost obstoječih objektov lahko spremeni največ za ±5 odstotkov;
– na območju novega vhoda v pristanišče Koper/ekonomsko cono in servisnih dejavnosti iz 22. in 26. člena te uredbe se velikost obstoječih objektov lahko spremeni največ za ±20 odstotkov;
– velikost obstoječega objekta gasilskega doma iz 25. člena te uredbe se lahko spremeni največ za ±20 odstotkov.
(3) Na območju terminala za tekoče tovore na parceli št. 799/29, 2594 k. o. Ankaran lahko v času po izvedbi deponij viškov materiala iz 119. člena te uredbe in do preselitve skladišč kemikalij in biogoriv s severne obale I. pomola, občina načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena, če s tem v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, soglaša vlada.
(4) Na območju pristanišča Koper se vsa cestna in železniška infrastruktura lahko vzdržuje, rekonstruira, odstrani ter gradi nova v skladu s potrebami pristanišča.
(5) Na območju pristanišča Koper so poleg načrtovanih ureditev dovoljene gradnje naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, objekti za oglaševanje, spominska obeležja in objekt za telekomunikacijsko opremo;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni obrambni objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema.
(6) Na ureditvenih območjih mejnih prehodov iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe se uredijo vsi objekti, infrastruktura in druge ureditve, potrebne za delovanje mejnega prehoda.
(7) Razmestitve območij, oznake, namembnost, lega in velikost objektov ter naprav na območjih iz drugega odstavka tega člena ter krajinske ureditve so razvidne iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – ureditvena situacija, listi št. 2.1 in 2.2A do 2.2D.
(8) Poteki obstoječih in novih transportnih vodov ter naftovodov, povezovalnih cevovodov – produktovodov, naftovodov, varovalne ograje ter lega in ureditev površin zazelenjene strehe objektov SA2 in SA3 ter strešne kritine na objektih so razvidni iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – ureditvena situacija, listi št. 2.2A do 2.2D.
(9) Lega in tehnični elementi cestne infrastrukture in posameznih objektov ter železniške infrastrukture so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (list št. 2.3, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – prometna infrastruktura).
8. člen
(terminal za generalne tovore)
(1) Terminal za generalne tovore se deli na štiri območja, na katerih se zgradijo skladišča, upravne stavbe, nadstrešnice, parkirišča, bencinska črpalka s spremljajočimi objekti, površine za projektne tovore in manipulativne površine.
(2) Maksimalni gabariti objektov so višine 25 m in tlorisnih mer 334 m × 62 m.
(3) Na območju terminala za generalne tovore se po posameznih območjih zgradijo nestanovanjski objekti z oznakami:
a) prvo območje: 13, 14, 16, št. 20 A, 20 B, 20 C, 22 A, 22 B, 22 C, 22D, 17, 18, 19, 21 A, 21 B, 21 C, 21 D, 26 A, 26 B, 26 C, N7, 2 A, 2 B, N1, št. 29 A, 29 B, 24 A, 24 B, 27 A, 27 B, 27 C, 27 D, 27 E, 28 A, 28 B, 28 C, N8, 3A, 3B, 3C, 32 A, 32 B, 32 C, 32 D, 30/1, 30/2, 30/3, 31 A, 31 B, 31 C, 34 A, 34 B, 34 C, N9, N2, 33 A, 33 B, 33 C, 33 D, N3, N4, N5, SN 2a, 1, SN2, N7a;
b) drugo območje: N18, N18a, N18b;
c) tretje območje: 50A, 50B, 50C, 50D, 50E, 50F, 51A, 51B, 51C, 51D, 51E, 51F, N22, N20, N21, N23, SN1;
d) četrto območje: na južni strani prvega pomola površine za projektne tovore.
(4) Na prvem območju terminala za generalne tovore, med cesto 9, cesto 2 in varovalno ograjo se do dokončne ureditve zunanje manipulativne površine lahko, vzporedno s cesto 2, zgradi nestanovanjski objekt – skladišče za hitro pokvarljivo blago.
9. člen
(terminal za les)
(1) Na terminalu za les se zgradijo skladišča, upravne stavbe, garaže delovnih strojev, nadstrešnice, parkirišča, manipulativne površine in odprte skladiščne površine.
(2) Maksimalni gabariti objektov so višine 15 m in tlorisnih mer 402 m × 95 m.
(3) Na območju terminala za les se zgradijo nestanovanjski objekti z oznakami: SN6, N10, N11, N12, N13, N14, SN7.
10. člen
(terminal za žito)
(1) Terminal za žito se deli na dve območji. Na teh območjih se zgradijo skladišča, upravne stavbe, garaža za delovne stroje z delavnico, silosi, polnilnica, transportna linija, parkirišča in manipulativne površine.
(2) Maksimalni gabariti objektov so višine 25 m in tlorisnih mer 197 m × 79,5 m.
(3) Na območju terminala za žita se po posameznih območjih zgradijo nestanovanjski objekti z oznakami:
– prvo območje: SN13, SN12, N20B, N20A, N20C;
– drugo območje: N19, N16d.
11. člen
(terminal za živino)
(1) Na območju terminala za živino se zgradijo skladišča, parkirišča in manipulativne površine.
(2) Maksimalni gabariti objektov so višine 25 m in tlorisnih mer 156 m × 62 m.
(3) Na območju terminala za živino se zgradijo nestanovanjski objekti z oznakami 4, 5, 6, N26, N27, N28.
12. člen
(evropski energetski terminal)
(1) Na območju evropskega energetskega terminala se zgradijo skladišča, nadstrešnice, upravne stavbe, garaža za talno mehanizacijo, skladišča za rezervne dele, delavnice, bazen za tehnološko vodo (sladka voda) in zaprtim sistemom kroženja vode, parkirišča ter manipulativne površine.
(2) Deponija premoga in železove rude se v celoti pokrije s posebno konstrukcijo.
(3) Maksimalni gabariti objektov so višine 46 m in tlorisnih mer 903 m × 177 m.
(4) Na območju evropskega energetskega terminala se zgradijo nestanovanjski objekti z oznakami SN9A, SN9B, EET1, EET2, SN10.
13. člen
(kontejnerski terminal)
(1) Terminal za kontejnerje se deli na dve območji, eno na prvem in eno na tretjem pomolu. Na območju kontejnerskega terminala se zgradijo skladišča, nadstrešnice, upravne stavbe, garaža za mehanizacijo, delavnice, kontrolne točke, parkirišča in manipulativne površine ter površine za skladiščenje kontejnerjev.
(2) Na območju kontejnerskega terminala se skladiščijo kontejnerji za splošni in posebni namen ter kontejnerji za posebni tovor.
(3) Maksimalni gabariti objektov so višine 15 m in tlorisnih mer 57 m × 15 m.
(4) Na območju kontejnerskega terminala se po posameznih območjih zgradijo nestanovanjski objekti z oznakami:
– prvi pomol: SN11, SN11a;
– tretji pomol: SN14, SN8.
(5) Na območju kontejnerskega terminala prvega pomola se izvedejo odprti manipulativni površini MP2 in MP3 ter parkirišča PL1, PL2 in PL3. Skladiščna površina za kontejnerje na južnem delu prvega pomola je maksimalne velikosti 685 m × 160 m. Skladiščna površina za kontejnerje na severnem delu prvega pomola se izvede v velikosti 685 m × 97 m.
(6) Na območju kontejnerskega terminala tretjega pomola se izvedejo odprte manipulativne površine MP5, MP6 in MP7 ter parkirišče PL6. Skladiščna površina za kontejnerje na tretjem pomolu se izvede v velikosti 978 m × 195 m.
(7) Na severnem delu obstoječega prvega pomola, na območju med železniškimi tiri in severnim robom pomola do prelivnega kanala Škocjanskega zatoka, se lahko do končne ureditve kontejnerskega terminala in terminala za sadje rekonstruirajo in vzdržujejo obstoječi objekti in naprave ter gradijo novi objekti in naprave, vključno s spremljajočimi infrastrukturnimi ureditvami za funkcioniranje obstoječih terminalov za sipke in tekoče tovore. Za gradnjo novih objektov na tem območju veljajo določbe 15. in 16. člena te uredbe.
(8) Na območju kontejnerskega terminala prvega pomola se nahajajo obstoječi objekti policije in objekti za izvajanje mejne kontrole. Tem objektom pripada tudi ureditveno območje mejnega prehoda za opravljanje mejne kontrole ob RO-RO rampi, ki je potrebno za smotrno izvajanje mejne kontrole. V objekte in ureditveno območje mejnega prehoda posegi brez predhodnega soglasja policije niso dovoljeni.
14. člen
(terminal za sadje)
(1) Na območju terminala za sadje se zgradijo skladišča, nadstrešnice, upravna stavba, parkirišča in manipulativne površine ter odprte skladiščne površine in priključki za frigokontejnerje.
(2) Maksimalni gabariti objektov so višine 20 m in tlorisnih mer 330 m × 61 m.
(3) Na območju terminala za sadje se zgradijo nestanovanjski objekti z oznakami 6A, 6C, 6E, NAS1, 6G, NAS4, NAS5, NAS9, N15 in SN5.
15. člen
(terminal za sipke tovore)
(1) Na območju terminala za sipke tovore se zgradijo skladišča, upravna stavba, silosi, manipulativne površine ter vsi objekti in naprave za delovanje terminala. Ta terminal se uporabi za pretovor mineralov, rudnin in glinice.
(2) Maksimalni gabariti silosov so višine 25 m in polmera 18 m. Maksimalni gabariti drugih objektov so višine 20 m in tlorisnih mer 301 m × 62 m.
(3) Na terminalu se zgradijo nestanovanjski objekti z oznakami N16a, N16b, N16c, N17a, N17b, N36, N35a, N35b, N35c, N35d, N34a, N34b.
16. člen
(terminal za tekoče tovore)
(1) Terminal za tekoče tovore se deli na tri območja: prvo območje ob obali drugega pomola, drugo območje pod Srminom in tretje območje na pomolu kot podaljšek drugega pomola. Na območju terminala za tekoče tovore se zgradijo skladišča, upravne stavbe, rezervoarji, objekt za obdelavo kalužnih vod, nadstrešnice, parkirišča, črpališča, polnilnice, odprta skladiščna površina, manipulativne površine ter vsi objekti in naprave za delovanje terminala.
(2) Na prvem območju se skladiščijo plinsko olje, jetgorivo, biodiesel, bencin, parafinsko olje, ortoksilen, fosforna kislina in rastlinska olja. Obstoječa kamionska polnilnica se razširi z dodatnim polnilnim otokom za obojestransko polnjenje.
(3) Na drugem območju pod Srminom se skladiščijo biogoriva, fosilna goriva in kemikalije. Zgradijo se nova kamionska polnilnica s štirimi polnilnimi otoki, vagonska polnilnica z dvema polnilnima otokoma, površina za obdelavo odpadnih vod terminala in črpališče za požarno vodo.
(4) Območje privezov za terminal za tekoče tovore se izvede zahodno od drugega pomola in obsega pretakalno ploščad, odbojnike, privezna mesta, dostop preko mostne konstrukcije za oskrbovalna vozila in vzdrževanje ter objekt in most za pešpot do priveznih mest. Privezno mesto za tankerje se izvede s samostojno privezno ploščadjo na morju, ki omogoča obojestranski istočasni dostop dveh tankerjev. Pristajalni pomol je predviden kot dvojna pretakalna ploščad.
(5) Skupna kapaciteta rezervoarjev na terminalu znaša 203.000 m3, maksimalna višina rezervoarjev znaša največ 24 m, širina polmera rezervoarjev znaša največ 25 m. Maksimalni gabariti drugih objektov so višine 10 m in tlorisnih mer 40 m × 13 m.
(6) Na območju terminala za tekoče tovore se po posameznih območjih zgradijo nestanovanjski objekti z oznakami:
– prvo območje: SN18, R4-7, R1-3, R8-11;
– drugo območje: SN16, SN15, N32;
– tretje območje: SN17.
(7) Do rezervoarjev na vseh lokacijah potekajo obstoječi in novi transportni vodi. Ti so v začetnem delu pritrjeni na konstrukcijo pomola za tekoče tovore, v nadaljevanju pa potekajo nadzemno ali podzemno.
(8) Zgradijo se novi transportni vodi od pretakališča na podaljšku drugega pomola do posameznih skladišč. Mere posameznega transportnega voda se določijo glede na tehnološke in varnostne zahteve za pretovor tekočih tovorov.
(9) Zaradi nove lokacije priveznega mesta na terminalu za tekoče tovore se preuredijo in prilagodijo obstoječi naftovodi, ki potekajo do obstoječih rezervoarjev na Srminu.
(10) Število transportnih vodov do rezervoarjev se lahko poveča ali zmanjša v skladu s tehnološkimi in logističnimi pogoji za pretovor tekočih goriv.
(11) Kapacitete obstoječih in prestavljenih cevnih transportov se lahko povečajo, če se povečajo skladiščne kapacitete rezervoarjev na Srminu.
17. člen
(naftovod)
(1) Obstoječi naftovod poteka od priveznega mesta na drugem pomolu proti skladiščem naftnih derivatov na Srminu.
(2) Zaradi ureditve novega priveznega mesta in drugih ureditev se znotraj območja državnega prostorskega načrta izvedejo lokalne prestavitve obstoječega naftovoda.
(3) Obstoječi naftovod je dopustno vzdrževati, zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in mu povečevati zmogljivost glede na funkcionalne in tehnološke zahteve in če se povečajo skladiščne kapacitete rezervoarjev. Temu primerno se določijo potek, število in mere cevovodov, objekti, naprave, oprema ter ostali tehnični elementi naftovoda. Za vse posege na naftovodu znotraj območja pristanišča je treba pridobiti soglasje upravljavca pristanišča.
18. člen
(avtomobilski terminal)
(1) Avtomobilski terminal se deli na dve območji:
– prvo območje v zaledju tretjega pomola in
– drugo območje v zaledju prvega pomola.
(2) Na območju avtomobilskega terminala se zgradijo skladišča, upravna stavba, nadstrešnice, nadstrešek, parkirišča, manipulativne površine ter vsi objekti in naprave za delovanje avtomobilskega terminala in za vzdrževanje obdelovalnih površin na terasah in strehah objektov.
(3) Maksimalni gabariti objektov na prvem območju so višine 17 m in tlorisnih mer 552 m × 525 m.
(4) Maksimalni gabariti objektov na drugem območju so višine 20 m in tlorisnih mer širine do 149 m in dolžine do 470 m.
(5) Na avtomobilskem terminalu se po posameznih območjih zgradijo nestanovanjski objekti z oznakami:
– prvo območje: SA2, SA3, SN3, N38;
– drugo območje: SA4, SA4a, SA1.
(6) Ureditve in objekti z oznakami na prvem območju:
– objekta SA2 in SA3 z vsemi ureditvami za njuno nemoteno delovanje, uporabo in vzdrževanje;
– v pritličju objekta SA2 je urejen distribucijski center N38;
– objekta SA2 in SA3 se povežeta nivojsko z nadvozom 4-2;
– objekta SA2 in SA3 se povežeta z operativno obalo ob tretjem bazenu z nadvozom 4-1, ki poteka čez železniške tire, in nadvozom 4-2, ki poteka čez Ankaransko obvoznico;
– ob RO-RO rampah v tretjem bazenu se izvede manipulativna površina MP4;
– na južni strani objekta SA2 se izvede odprta skladiščna površina SP3.
(7) Ureditve in objekti z oznakami na drugem območju:
– objekt SA1 se z nadvozom poveže z objektom SA4;
– streha objektov SA4, SA4a in SA1 je povozna in namenjena za skladiščenje avtomobilov;
– v objekt SA 4 se dostop zagotovi z zahodne strani po dovozni rampi;
– na vzhodnem delu površin v zaledju prvega pomola se zgradi odprta skladiščna površina SP4.
19. člen
(blagovnodistribucijski center)
(1) Na območju blagovnodistribucijskega centra se zgradijo skladišče, nadstrešnice, parkirišča, manipulativne površine. Objekt blagovnodistribucijskega centra se lahko gradi kot del objekta SA2 ali kot samostojen objekt s pripadajočimi ureditvami.
(2) Maksimalna višina dela objekta, ki je namenjen blagovnodistribucijskemu centru, je 17 m in je maksimalnih tlorisnih mer 466 m × 82 m.
(3) Cesta z oznako 41 se izvede po južni strani blagovnodistribucijskega centra, železniški tir pa znotraj blagovnodistribucijskega centra. Klančina ob železniških tirih se izvede v širini 5 do 6 m obojestransko.
(4) V območju blagovnodistribucijskega centra se izvede zunanja površina za odlaganje kontejnerjev, ki se praznijo ali polnijo pred blagovnodistribucijskim centrom.
(5) Nad manipulativnim platojem za praznjenje in polnjenje kontejnerjev se na objektu SA2 izvede nadstrešek.
20. člen
(notranji kamionski terminal)
(1) Na območju notranjega kamionskega terminala se zgradijo poslovnoservisni objekt, parkirišča, manipulativne površine ter vsi objekti in naprave za delovanje terminala.
(2) Maksimalni gabariti objekta so višine 10 m in tlorisnih mer 10 × 30 m.
(3) Na terminalu se zgradi nestanovanjski objekt VH5.
(4) Parkirišče PL4 je dostopno po cesti 40, od koder se navezuje na vhod v pristanišče Koper/ekonomsko cono s krožiščem K6.
(5) Na območju parkirišča ni dovoljena gradnja visokih objektov. Dopustna je postavitev objektov oziroma kioskov za sanitarije, parkirnih in drugih avtomatov, urbane in informacijske opreme ipd. za potrebe parkirišča.
21. člen
(zunanji kamionski terminal)
(1) Zunanji kamionski terminal se izvede z razširitvijo površin zahodno od prve etape kamionskega terminala, ki se ureja z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za 1. fazo kamionskega terminala pred novim vhodom v luko Koper (Uradni list RS, št. 36/09), na katerega se tehnično in funkcionalno naveže z dograditvijo na severni strani cestne pentlje.
(2) Znotraj cestne pentlje se izvede cesta CK1 dolžine 485 m, širine 6 m, ki povezuje severni del kamionskega terminala PL5 s terminalom v cestni pentlji s podvozom številka 3-1.
(3) Na delu terminala PL5 se uredi približno 180 parkirišč za velike vlačilce ter 5 majhnih za manjša tovorna vozila, na razširitvi znotraj cestne pentlje pa približno 20 parkirišč za velike vlačilce.
(4) Zunanji kamionski terminal se ogradi z varovalno ograjo za preprečevanje dostopa na območje pristanišča Koper.
(5) Na območju parkirišča ni dovoljena gradnja visokih objektov. Dopustna je postavitev objektov oziroma kioskov za sanitarije, parkirnih in drugih avtomatov, urbane in informacijske opreme ipd. za potrebe parkirišča.
22. člen
(območje novega vhoda v pristanišče Koper/ekonomsko cono)
(1) Območje novega vhoda v pristanišče Koper/ekonomsko cono in izhoda iz nje obsega cestno povezavo od krožišča K5, s katerim je vhod povezan z Ankaransko vpadnico, in objekte carine z nadstrešnico na zahodni strani Ankaranskega viadukta do notranjega krožišča K6.
(2) Na novem vhodu oziroma izhodu se izvedejo podaljšanje obstoječega prepusta, nadstrešnice, kontrolne kabine, zapornice, objekt za carinske službe in službe nadzora, naprave za radioaktivni nadzor, parkirišča, manipulativne površine ter vsi objekti in naprave, ki omogočajo izvedbo nadzora za vstop na območje pristanišča in izstop iz njega.
(3) Maksimalni gabariti objekta VH1 so višine 9 m in tlorisne mere 24 m × 10 m z nadstrešnico maksimalnih velikosti 60 m × 28 m.
(4) Na novem vhodu se zgradijo:
– nestanovanjski objekt VH1,
– štiri uvozni in štiri izvozni pasovi,
– pet sredinsko dvignjenih otokov z desetimi kontrolnimi kabinami, ki so postavljene pod nadstrešnico.
23. člen
(območje pred novim vhodom v pristanišče Koper/ekonomsko cono)
(1) Na območju pred novim vhodom v pristanišče Koper/ekonomsko cono se iz krožišča K5 izvede dostop do objekta meteorološke postaje VH4. Objekt VH4 se izvede na območju med vstopno cesto in strugo Rižane ter bencinskim servisom VH2 na južnem delu območja zunanjega kamionskega terminala.
(2) Na območju bencinskega servisa VH2 se izvedejo objekt bencinskega servisa z nadstrešnico, parkirišča, manipulativne površine ter vsi objekti in naprave za delovanje servisa.
(3) Maksimalni gabariti objekta bencinskega servisa so višine 4 m in tlorisnih mer 25 m × 19 m ter nadstrešnice višine do 5 m in tlorisnih mer 26 m × 11 m.
(4) Uvoz na bencinski servis VH2 se izvede s ceste, ki poteka od krožišča K5 proti novemu vhodu v pristanišče. Izvoz iz bencinskega servisa VH2 se izvede na cesto, ki vodi iz krožišča K5 proti zunanjemu kamionskemu terminalu. Promet za kamione poteka enosmerno od uvoza proti izvozu. Promet do parkirišča za osebna vozila na vzhodni strani objekta bencinskega servisa poteka enosmerno.
(5) Meteorološka postaja VH4 se izvede na prostoru 10 m × 10 m, ki je raven in zatravljen. V neposredni bližini merilnega mesta ne sme biti visokih ovir. Okoli opazovalnega prostora se izvede ograja v višini do 2,00 m. Del merilne opreme se razporedi v odprtem območju opazovalnega prostora, del v montažnem objektu tlorisnih mer 1 m × 1 m, višine 2,5 m, v katerem se izvedeta merilna meteorološka postaja in komunikacijska oprema.
24. člen
(območje za predelavo izkopanega materiala)
(1) Na območju za predelavo izkopanega materiala se izvedejo tehnološki objekti in naprave za predelavo materiala, ureditve za začasno odlaganje in vsi spremljajoči objekti, naprave in ureditve, ki jih pogojuje tehnologija predelave in odlaganja izkopanega materiala ali so potrebni za delovanje in vzdrževanje območja.
(2) Objekti, naprave in ureditve iz prejšnjega odstavka so lahko zgrajeni kot trajni ali začasni glede na potrebe po predelavi in odlaganju izkopanega materiala.
(3) Notranja organizacija območja, vključno z razmeščanjem objektov in naprav, se prilagaja tehnološkim zahtevam in potrebam predelave in skladiščenja izkopanega materiala.
(4) Dostop do območja se organizira po interni prometni infrastrukturi pristanišča.
25. člen
(gasilski dom N31)
(1) Na območju pristanišča se zgradijo gasilski dom N31, parkirišča, manipulativne površine ter vsi objekti in naprave za delovanje območja in za vzdrževanje objektov in naprav.
(2) Maksimalni gabariti gasilskega doma so tlorisnih mer 49 m × 21 m (oziroma 34 m s stolpom) in višine 10,5 m (oziroma 17 m s stolpom).
(3) Ob vodni površini Rižane se uredi betonski plato maksimalnih tlorisnih mer 15 m × 35 m s privezi za plovila za nadzor akvatorija in za čiščenje ter reševanje na morju.
(4) Južno od objekta se izvede prostor za gasilske vaje približne velikosti 20 m × 21 m.
26. člen
(območje servisnih dejavnosti – popravilo kontejnerjev)
(1) Na območju servisnih dejavnosti za popravila kontejnerjev se izvedejo nadstrešnica za delovne stroje, parkirišča, prostor za popravilo kontejnerjev, manipulativne površine ter vsi objekti in naprave, potrebni za delovanje območja in za vzdrževanje objektov in naprav.
(2) Maksimalni gabariti objekta so višine 20 m in tlorisnih mer 14 m × 9 m.
(3) Na območju servisnih dejavnosti za popravila kontejnerjev se zgradi nestanovanjski objekt N33.
(4) Na območju servisnih dejavnosti za popravila kontejnerjev se izvajajo:
– pretovor in skladiščenje kontejnerjev,
– polnjenje in praznjenje kontejnerjev,
– dezinfekcija kontejnerjev,
– kemično čiščenje kontejnerjev ter čiščenje kontejnerjev s paro,
– popravila kontejnerjev in druga dela na kontejnerjih ter
– servisiranje frigokontejnerjev.
27. člen
(območje servisnih dejavnosti – servisnih služb)
(1) Na območju servisnih dejavnosti za servisne službe se izvedejo objekti za servisne dejavnosti s spremljajočimi objekti, upravni objekt, nadstrešek nad pralno ploščadjo, strojnica, parkirišča, pralnica kontejnerjev, pristaniške mehanizacije, kamionov za odpadke, vagonov in kamionov cistern in avtosilosov, manipulativne površine ter vsi objekti in naprave za delovanje območja in za vzdrževanje objektov in naprav.
(2) Maksimalni gabariti objektov so višine 20 m in tlorisnih mer 300 m × 60 m, razen objekta VH7, ki je lahko maksimalnih tlorisnih mer 55 m × 7 m.
(3) Na območju se zgradijo nestanovanjski objekti z oznako N24, 9, 10, VH6 in objekt VH7 za obdelavo odpadnih vod.
(4) Objekt N24 je od reke Rižane umaknjen minimalno 28 m in od železniških tirov najmanj 13 m.
(5) Obstoječi carinski objekt za železniški nadzor VH8 je lociran ob obstoječih železniških tirih južno od vhoda v pristanišče Koper/ekonomsko cono. Namembnost in funkcija objekta se ohranjata.
28. člen
(območje obstoječega vhoda v pristanišče Koper – vhod za osebna vozila)
(1) Na območju obstoječega vhoda v pristanišče Koper stojijo obstoječi kontrolni objekt vhoda KP0 z nadstrešnico, dvema vstopnima in izstopnima cestnima pasovoma, zapornicami, manipulativnimi površinami ter vsemi napravami za kontrolo vstopa.
(2) Objekti in ureditve iz prejšnjega odstavka se po ureditvi novega vhoda v pristanišče Koper/ekonomsko cono iz 22. člena te uredbe preuredijo kot vhod za osebna vozila.
29. člen
(območje pilotov, vlačilcev in služb varovanja morja)
(1) Območje za pilote, vlačilce in službe varovanja morja, službe za pobiranje odpadkov z ladij in službe privezovalcev se izvede na koncu drugega pomola s priveznimi mesti za plovila. Za zagotavljanje delovanja služb se na območju izvedejo upravni objekt, parkirišča, manipulativne površine, valobran ter vsi objekti in naprave za delovanje območja in za vzdrževanje objektov in naprav.
(2) Na območju se zgradi nestanovanjski objekt N30.
(3) Maksimalni gabariti objektov so višine 9,5 m in tlorisnih mer 28 m × 13 m.
30. člen
(protihrupna bariera na tretjem pomolu)
(1) Protihrupna bariera se izvede na severni strani tretjega pomola, višine 12 m in okvirne dolžine 1300 m. Izvede se z lahko kovinsko konstrukcijo, na katero so z južne strani pritrdijo solarni moduli, s severne strani pa paneli iz materialov, ki zagotavljajo protihrupno zaščito.
(2) Protihrupna bariera se s severne in južne strani ozeleni, vzdolž bariere se za to na obeh straneh uredita zelenici.
(3) Pogoji za ozelenitev so podrobneje določeni v 81. členu te uredbe.
31. člen
(varovalna ograja)
(1) Celotno pristanišče se na kopenskem delu zavaruje z varovalno ograjo do višine 2,3 m. Na ograji se namestijo vsa potrebna infrastruktura in naprave za varovanje in zaščito pristanišča. Za izjemne dostope na območje Slovenske vojske, evakuacijo ob nesreči, vzdrževanje ali zaradi tehnoloških zahtev pristanišča se v varovalni ograji izvedejo intervencijska vrata.
(2) Varovalna ograja se povsod izvede v kovinski izvedbi, razen na tretjem pomolu, kjer je območje Slovenske vojske ločeno od pristanišča kontejnerskega terminala s polno ograjo višine 3 m. Tu se na severni strani varovalna ograja naveže na protihrupno bariero, ki v tem delu prevzema tudi funkcijo varovalne ograje.
32. člen
(cestna infrastruktura)
(1) Pristanišče Koper se navezuje na širše prometno omrežje:
– z obstoječim vhodom v pristanišče, ki se preuredi v vhod za osebna vozila, z navezavo na občinsko in državno cestno omrežje in
– z novim vhodom v pristanišče Koper/ekonomsko cono z navezavo s krožiščem K5 na Srminsko vpadnico in s krožiščem K8 na Ankaransko vpadnico ter naprej po Bertoški vpadnici na avtocestno omrežje.
(2) Primarna cestna infrastruktura se izvede z novim vhodom v pristanišče Koper/ekonomsko cono, dvema krožiščema K6 in K7 ter s cestama 1 in 36, ki skupaj tvorijo glavno prometno os. Cestno omrežje prečka pomembnejše železniške tire zunajnivojsko. Centralno cestno krožišče K7 se izvede na viaduktu 6-1. Sekundarna cestna mreža se izvede v skladu s potrebami in se priključuje na primarno cestno infrastrukturo.
(3) Nivelete cest se izvedejo z upoštevanjem višin pomolov oziroma operativnih obal, obstoječih oziroma predvidenih železniških tirov ter višinskih kot visokih voda.
(4) Na območju pristanišča Koper se izvedejo ceste in križišča z oznakami:
– enopasovna cesta CTTT na mostni konstrukciji, s širino vozišča 1 × 3,5 m,
– dvopasovna cesta 44, s širino vozišča 2 × 2,5 m,
– dvopasovne ceste 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 45, 46, 48, s širino vozišča 2 × 3,5 m,
– dvopasovne ceste 41, 47, 49, s širino vozišča 2 × 3,5 m z razširitvami vozišča do 5 m,
– dvopasovna cesta A-2f, s širino vozišča 2 × 3,5 m,
– štiripasovni cesti 1 in 36, s širino vozišča 4 × 3,5 m + 2 m ločilni pas,
– štirikrako krožišče K6, zunanji premer 48 m, širina vozišča 6 m,
– petkrako krožišče K7, zunanji premer 100 m, širina vozišča 11 m, ter
– štirikraka ali trikraka križišča.
(5) Pločniki in kolesarske steze znotraj območja pristanišča Koper niso predvideni, razen hodnikov za vzdrževanje objektov.
(6) Za mirujoči promet se na območju pristanišča izvedejo parkirne površine, pretežno namenjene parkiranju tovornih vozil:
– PL1, PL2, PL3 na prvem pomolu,
– PL4 na notranjem kamionskem terminalu,
– PL5 na zunanjem kamionskem terminala in
– PL6 v zaledju tretjega pomola.
(7) Na območju pristanišča so poleg navedenih parkirnih površin zagotovljena tudi interna parkirišča za zaposlene.
(8) Cestno omrežje prečka vodotoke, zunajnivojsko prečka tudi pomembnejše železniške tire, ceste in druge prometne ureditve (parkirišča). Na območju pristanišča se za to izvedejo naslednji cestni objekti z oznakami:
– nadvozi: 4-1, 4-2, 4-3;
– mostovi: 5-1, 5-1ž, 5-2, 5-3, 5-4, 5-5, 5-6, 5-6ž;
– viadukti: 6-1,6-1/1, 6-1/26, 6-1/36, 6-1/37, 6-1/38.
(9) Znotraj pristanišča se lahko gradijo tudi druge površine, premostitveni objekti in ureditve, namenjene transportu in manipulaciji.
(10) Vse prometne, parkirne in manipulativne površine se asfaltirajo.
(11) Vse prometne ureditve se dimenzionirajo tako, da:
– se zagotovi varen potek prometa vseh udeležencev v prometu,
– se zagotovi opremljenost s prometno signalizacijo,
– podpirajo logistične procese v pristanišču,
– je omogočen dostop za urgentna in gasilska vozila.
33. člen
(železniška infrastruktura)
(1) Železniška infrastruktura pristanišča se navezuje na obstoječe tire in se z glavno pristaniško postajo navezuje na državno železniško omrežje.
(2) Izvedejo se dograditev in rekonstrukcija obstoječe železniške infrastrukture ter delna odstranitev obstoječih železniških tirov glede na razporeditev terminalov v pristanišču Koper. Križanja s pomembnejšo cestno infrastrukturo so izvedena zunajnivojsko, z ostalo pa nivojsko.
(3) Rekonstrukcija ali gradnja tirov se izvede na obstoječih tirih št.: 13, 14, 5b, 6b, 15b, 16b, 17a, 18a, 19a, 20a, 27, 26a, 25a, 24, 23, 22, 42a, 41a, 50d, 50e, 49d, 47b.
(4) Zgradijo se novi tiri št.: 12, 12b, 12a, 11, 54a, 53a, 17c, 43a, 44a, 45a, 50a, 49a, 48a, 47a, 60, 61c, 61b, 76, 75, 74, 64, 63, 62, 61a, 70b, 77, 78, 71, 70a, 72, 73.
(5) Tiri se glede na specifične zahteve posameznega terminala izvedejo v gramozni ali v asfaltni utrditvi, povozni s cestnimi vozili. Vsi tiri se dimenzionirajo za osno obremenitev 225 kN kategorije D4 in se stikujejo z maksimalno dolžino tirnic 45 m. Na tirih in tirnih zvezah se izvedejo standardne kretnice ter krivine z R=150 m in več brez prehodnic in nadvišanja.
34. člen
(krajinska ureditev kopenskega dela pristanišča)
(1) Prostorske ureditve morajo upoštevati krajinske in vidne značilnosti prostora.
(2) Za zagotovitev vpetosti posegov v prostor se območje ureja tako, da se upošteva oblikovanje v smislu izboljšanja mikroklimatskih razmer in lastnosti okolja, z ustreznim oblikovanjem in izborom rastlinskih vrst za zasaditev ob upoštevanju narave kontaktnih območij.
(3) Brežine ob Rižani na območju pristanišča se sonaravno uredijo in nadgradijo tako, da se ponekod zasadijo dodatno obvodno grmičevje in posamezna drevesa. Na ta način je vodotok oziroma zelena poteza zavarovan tudi z grmičevjem in prostorastočim trstičjem v delu, kjer je zeleni pas lahko širši.
(4) Vegetacijski pasovi ob evropskem energetskem terminalu se v širini 6 do 8 m izvedejo do zgradbe terminala za razsuti tovor.
(5) Pri zasaditvi višje drevnine neposredno ob železnici se upošteva 15-metrski odmik dreves od železniške proge. Drevje se zasadi v ustreznem odmiku od cestnih in prometnih površin in zunaj infrastrukturnih koridorjev in varovalne ograje, da sta omogočena njihova nemotena uporaba oziroma delovanje ter vzdrževanje.
(6) Pri urejanju cest in parkirišč se zasadijo visokodebelna drevesa, rastline morajo biti odporne proti soli, poškodbam, večjim obremenitvam urbanega okolja in morajo biti nezahtevne glede vzdrževanja.
(7) V okolici upravnih stavb v pristanišču se uredijo manjše parkovne površine.
(8) Pri načrtovanju krajinskih ureditev kopenskega dela pristanišča se smiselno upoštevajo tudi splošni pogoji za krajinsko oblikovanje iz 81. člena te uredbe.
35. člen
(ureditve na območju objektov SA2 in SA3)
(1) Za skladiščenje se zgradita dva velika objekta SA3 in SA2 približnih tlorisnih površin 26 ha (19 ha ravnine na strehi) in 32 ha (22 ha ravnine na strehi), skupaj 58 ha (41 ha ravnine na strehah, 15 ha teras in 2 ha na ravnini med obema objektoma).
(2) Na severnem in delno vzhodnem delu objekta SA2 in na severnem, zahodnem in vzhodnem delu objekta SA3 se vzpostavi terasasto oblikovna in ozelenjena zaščitna bariera, ki se lahko izvede kot nasip, struktura, sestavljena iz sistema kaset za odlaganje izkopanega materiala, ali kot del skladiščnih objektov SA3 in SA2.
(3) Terase zaščitne bariere se prekrijejo z ustrezno debelim slojem rodovitne zemlje in tehnično izvedejo glede na tehnološke in konstrukcijske značilnosti podlage in se ekstenzivno sonaravno ozelenijo.
(4) Gradnja objektov SA2, SA3 in zaščitne bariere se lahko izvaja etapno, pri čemer je treba zaščitno bariero ali del zaščitne bariere vzpostaviti pred začetkom gradnje na območju skladiščnih objektov. Vsaka etapa zaščitne bariere mora dosegati višino vsaj +13,5 m n.v. oziroma vsaj 10 m nad končno koto predvidenega nasutega terena na območju objektov SA2 in SA3. Izvedba etapne gradnje zaščitne bariere mora potekati sočasno s posegi na območju Ankaranskega obrobnega kanala, s čimer se zagotovi optimalna medsebojna konstrukcijska, oblikovna in ekološka usklajenost in omejijo vplivi gradnje na okolje.
(5) Posamezne etaže objektov se na severnem in vzhodnem robu mehko zaključijo tako, da se v terasah nižajo proti vodotokoma. Terase so praviloma dvovrstne in široke 3,6 m ter visoke 1,25 m s plastjo rodovitne zemlje do 1,25 m.
(6) Objekt SA2 se na severnem delu in vzhodnem delu uredi terasasto ter prekrije z zemljo in vegetacijo.
(7) Objekt SA3 se na vzhodnem, severnem in zahodnem delu uredi terasasto ter prekrije z zemljo in vegetacijo.
(8) Pod pogojem, da je predhodno izvedena zaščitna bariera ali del zaščitne bariere iz četrtega odstavka tega člena, ki sega najmanj do skrajnega vzhodnega roba posameznega območja objektov SA2 in SA3, se posamezni deli objektov lahko prekrijejo s strehami, ki so tipološko in oblikovno usklajene s strehami objektov v pristanišču in skladno s pogoji 82. člena te uredbe.
(9) Po izgradnji celotnega objekta se lahko izvede enotna zazelenjena streha, pri čemer se upošteva da:
– je debelina sloja rodovitne prsti na strehah minimalno 0,6 m (optimalno 0,8 m) na minimalno 0,2 m debelo drenažno plast;
– se na obeh objektih po sredini strehe izvede 14 m širok in približno 300 m dolg svetlobni oziroma prezračevalni jašek, ki se ga na robovih zasadi z zimzelenim nizkim avtohtonim grmičevjem. Na robovih streh se vzpostavi zeleni zaščitni pas, ki ga tvorita različno avtohtono grmičevje in drevje;
– se odvodnjavanje streh zagotovi z ustreznimi padci in drenažami, od koder se po kanalizaciji odvede v zadrževalnika padavinske vode ali v laguno ob Rižani.
(10) Z menjavanjem različnih kmetijskih kultur se zmanjša vizualna izpostavljenost velikih ravnih površin.
(11) Za potrebe vzdrževanja in intervencije morajo biti zagotovljeni ustrezni dostopi na povozne in zazelenjene strehe objektov.
(12) Dostop do zelenih površin na zaščitni barieri in na strehah objektov SA2 in SA3 se izvede po interni prometni infrastrukturi pristanišča.
IV.1. 2. Maritimni del pristanišča
36. člen
(skupne določbe)
(1) Lega in tehnični elementi predvidenih maritimnih ureditev pristanišča so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (list št. 2.2A do 2.2.D, Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev ter list št. 2.3, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – prometna infrastruktura).
(2) Sidrišče koprskega pristanišča določajo predpisi o pomorstvu.
37. člen
(splošni pogoji)
(1) Morje znotraj meje DPN je območje posebne rabe vode za pristaniške dejavnosti.
(2) Obala se opremi z gumijastimi odbojniki, lestvami in signalizacijo za varno pristajanje ladij. Za oskrbo ladij se na obali pomola izvedejo priključki na vodovodno in elektroenergetsko omrežje. Lega inštalacij in lokacija delovnih strojev ne smeta ovirati pristajalnega manevra ladij.
(3) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti usklajene z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo ter programi upravljavca pristanišča Koper, izvedejo pa se tako, da so skladne s končno ureditvijo.
(4) Obstoječe in nove maritimne ureditve na območju državnega prostorskega načrta je dopustno vzdrževati, postavljati signalno varnostne naprave, urejati veze in obalo ter ostale ureditve za varno plovbo v skladu s predpisi, ki urejajo plovbo.
(5) Izvedeta se označitev in signalizacija plovnih poti, obračališč in privezov na kopnem delu pristanišča v skladu s predpisi, ki urejajo plovbo.
(6) Splošni pogoji v tem členu veljajo tudi za maritimni del potniškega terminala.
38. člen
(ureditev prvega pomola)
(1) Širina prvega pomola se izenači z obstoječo širino na začetku prvega pomola in znaša 472 m. Predvideno je podaljšanje pomola do skupne dolžine približno 695 m, merjeno na južni strani pomola. Celotna površina pomola znaša 48,9 ha.
(2) Zgornja kota prvega pomola se prilagodi koti obstoječega pomola, ki je izvedena na nadmorski višini +2,5 m n.v.
(3) Na prvem pomolu so obstoječi vezi 7, 7a, 7b in 7c na južni strani pomola in vezi 8, 8a, 9 in 10 na severni strani pomola ter vezi 3, 4 in 5 na južnem delu prvega bazena in vzhodnem delu prvega bazena 3 RO-RO rampe. Poleg obstoječih vezov se na čelu pomola uredi vez 7e, na južni strani pomola vez 7d, na severni strani pomola pa vezi 7f, 7g, 7h, 8b in 8c. Skupna dolžina obale znaša 2 111 m.
(4) Podaljšanje pomola se izvede z zasipavanjem ali pa kot armiranobetonska konstrukcija, globoko temeljena na pilotih.
39. člen
(ureditev drugega pomola)
(1) Širina drugega pomola se poveča zaradi zasipavanja lagun na severni strani drugega pomola in znaša približno 610 m na prvi tretjini in približno 570 m na drugi tretjini drugega pomola. Predvideno je podaljšanje pomola do skupne dolžine 1 330 m, merjeno na južni strani pomola. Celotna površina pomola znaša 81,5 ha.
(2) Zgornja kota drugega pomola se prilagodi koti obstoječega pomola, ki je na višinski koti +3,0 m n.v.
(3) Na severnem delu čela drugega pomola se izvede laguna približnih mer: širina 170 m, dolžina 305 m in globina -16 m. Južna konstrukcija drugega pomola se izvede stopničasto, z zamikom zunanjega roba za 39 m proti severu.
(4) Pred čelom drugega pomola se izvede valobran za zaščito plovil, privezanih na čelu pomola. Valobran se izvede kot armiranobetonska konstrukcija z globokim temeljenjem.
(5) Na južni strani drugega pomola sta obstoječa veza 11 in 13, na severni strani pa vezi 24, 25 in 26 ter RO–RO rampa 4 na vzhodnem delu tretjega bazena. Poleg obstoječih vezov se na južni strani pomola uredi vez 12, 14, 15 in 16 in podaljša vez 13, na čelu pomola so privezi za plovila služb varovanja morja, v laguni veza 19 in 20 ter na severni strani pomola vezi 21, 22, 23. Skupna dolžina obale drugega pomola znaša približno 3 165 m.
(6) Pomol za tekoče tovore se izvede v podaljšku drugega pomola kot armiranobetonska konstrukcija z globokim temeljenjem, na koti do +5,0 m n.v. Z drugim pomolom se poveže z armiranobetonsko mostno konstrukcijo. Na severni in južni strani pretakalne ploščadi se uredita veza 17 in 18.
(7) Podaljšanje pomola se izvede z zasipavanjem ali pa kot armiranobetonska konstrukcija, globoko temeljena na pilotih.
40. člen
(ureditev tretjega pomola)
(1) Tretji pomol se zgradi na severnem delu tretjega bazena. Pomol na severni strani meji na izlivno območje Ankaranskega obrobnega kanala in zaliv Sv. Katarina. Operativna širina novega pomola znaša 307 m, maksimalna širina na prerezu čez oblikovano obalo pa 366 m. Skupna dolžina južne obale pomola znaša približno 1 065 m. Celotna površina pomola znaša okvirno 30 ha.
(2) Pomol se delno izvede z zasipavanjem delno pa kot armiranobetonska konstrukcija, globoko temeljena na pilotih. Nasip se na severni strani zaključuje z oblikovanim skalometom, armiranobetonska konstrukcija pa s platojem za svetilnik. Zgornja kota tretjega pomola se izvede na +3,5 m n.v.
(3) Na južni strani tretjega pomola se uredijo vezi 27, 28, 29, 30, 31.
(4) Gradnja tretjega pomola lahko poteka fazno. Posamezni deli pomola, ki niso predvideni za potrebe pristanišča Koper, se izvedejo z ločeno konstrukcijo ter skladno s 66., 69. in 70. členi te uredbe.
41. člen
(ureditve bazenov)
(1) Obstoječi bazeni se uredijo v naslednjih približnih merah:
– prvi bazen v širini 310 m na najširšem delu oziroma 115 m na najožjem delu ter v dolžini 700 m;
– drugi bazen v širini 209 m na najširšem delu oziroma 105 m na najožjem delu ter v dolžini 1 277 m;
– tretji bazen v enotni širini 250 m in dolžini 1 365 m.
(2) Izvedejo se poglobitve morskega dna v vseh treh bazenih. Maksimalne globine poglobljenega dna znašajo:
– do -15 m hidrografske globine v prvem bazenu,
– do -16 m hidrografske globine v drugem bazenu,
– do -18 m hidrografske globine v tretjem bazenu in
– do -16 m hidrografske globine na območju privezov za tankerje.
(3) Maksimalna globina bazena ne sme biti večja od globine vhodnih kanalov v pristanišče.
(4) Dno v vseh treh bazenih se izvede gladko.
(5) V tretjem bazenu se pred RO-RO rampo izvedejo samostojni odbojniki.
42. člen
(plovne poti in obračališča za ladje)
(1) Plovne poti so obstoječe in potekajo od pilotske boje do obračališč za ladje pred posameznimi bazeni.
(2) Zaradi zagotavljanja varne plovbe se del plovne poti v prvi bazen poglobi na -15 m hidrografske globine. Poglobitev se izvede na odseku od obračališča pred prvim bazenom do območja, kjer obstoječa globina morskega dna doseže -15 m hidrografske globine.
(3) Pred bazeni se uredijo obračališča za ladje:
– obračališče pred prvim bazenom s polmerom 250 m in hidrografsko globino do -15 m,
– obračališče pred drugim bazenom s polmerom 175 m in hidrografsko globino do -16 m,
– obračališče pred tretjim bazenom s polmerom 250 m in hidrografsko globino do -18 m.
(4) Načrtovanje maritimnih ureditev in naprav se podrobneje načrtuje skladno s Študijo možnosti maritimnih operacij v podaljšanih bazenih 2 in 3, št. 646004/45-11809 (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo, maj 2008), ki se jo v fazi podrobnejšega načrtovanja po potrebi nadgradi.
IV.2 ROBNA OBMOČJA OB PRISTANIŠČU
43. člen
(ureditvena območja)
Razmestitev robnih območij ob pristanišču je razvidna iz grafičnega načrta: Prikaz območja državnega prostorskega načrta in načrtovanih ureditev v širšem prostoru – pregledna situacija ureditvenih območij, list št. 1.3.1.
IV.2.1 Kontaktno območje med pristaniščem in mestom Koper (obm. II)
44. člen
(skupne določbe)
(1) Na območju potniškega terminala, Pinijevega trga, večnamenskih objektov KP4 in KP5, garažne hiše s poslovnim objektom SN19, avtobusne postaje KP1 in na območju ob obstoječem vhodu v pristanišče Koper se obstoječi objekti lahko vzdržujejo, rekonstruirajo, odstranijo in gradijo novi, pri čemer se namembnost objektov bistveno ne spremeni.
(2) Na kontaktnem območju med pristaniščem in mestom Koper so poleg načrtovanih ureditev dovoljene gradnje naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nezahtevni objekti: ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in spominska obeležja,
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema ter
– vsi drugi spremljajoči objekti, infrastruktura in druge ureditve, potrebni za delovanje ureditvenega območja mejnega prehoda.
(3) Razmestitev območij, oznake, namembnost, lega in velikost objektov in ureditev iz prvega odstavka tega člena so razvidne iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – ureditvena situacija, listi št. 2.1 do 2.2D.
(4) Lega in tehnični elementi ureditev signalizacije plovnih poti v sklopu maritimnih ureditev so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (list št. 2.2A do 2.2.D: Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev, ter list št. 2.3: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – prometna infrastruktura).
(5) Zasnova Pinijevega trga, garažne hiše s poslovnim objektom SN19 z dostopom ter avtobusne postaje je razvidna iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – ureditvena situacija, list št. 2.1, ter Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev, listi št. 2.A do 2.2D.
(6) Podrobnejše ureditve za kontaktno območje med pristaniščem in mestom Koper (območje II), razen za ureditveno območje mejnega prehoda v potniškem terminalu, lahko načrtuje občina, če s tem v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, soglaša vlada.
(7) Do umika pristanišča s kontaktnega območja med pristaniščem in mestom Koper (obm. II) se obstoječi objekti uporabljajo za sedanje namene ali za potrebe pristanišča.
45. člen
(potniški terminal)
(1) Območje potniškega terminala obsega površine na kopnem in južni del vodnih površin prvega bazena. Na območju se izvedejo objekt potniškega terminala KP6, nadstrešnica, parkirišča in manipulativne površine, privezna mesta za plovila, valobran, vsi objekti, naprave in infrastruktura, potrebni za nemoteno delovanje mejnega prehoda, ter objekti in naprave za delovanje in vzdrževanje potniškega terminala. Ob izdelavi vse projektne dokumentacije za potniški terminal je k tej potrebno pridobiti pogoje in soglasja državnih organov, pristojnih za področje prehajanja državne meje.
(2) Parkirne površine P1 ob objektu potniškega terminala KP6 se izvedejo za parkiranje osebnih avtomobilov, avtobusov, taksijev in za pregled čolnov za namene Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.
(3) Dostop do objekta potniškega terminala KP6 se načrtuje po asfaltirani dvopasovni cesti z oznako CPT, s širino vozišča 2 × 3,50 m, ki objekt povezuje s križiščem K1 in v nadaljevanju s javno prometno omrežje. Ob objektu je omogočeno obračališče za cestni promet.
(4) Izvede se valobran s priveznimi mesti za čolne za potrebe tehničnih pregledov plovil. Pri izvedbi maritimnih ureditev potniškega terminala se upoštevajo določila 37., 41. in 42. člena te uredbe.
46. člen
(objekt potniškega terminala KP6)
(1) Objekt potniškega terminala KP6 je lociran na območju potniškega terminala na severni obali mesta Koper. Lega objekta je mikrolokacijsko določena z lego prvotnega objekta na parcelah št. 106/1 in 106/2, k.o. 2605 Koper. V objektu se uredi mejni prehod s prostori za opravljanje varnostnega, carinskega, policijskega in inšpekcijskega nadzora, prostori za upravne službe in prostori za poslovno trgovske dejavnosti.
(2) Maksimalni gabariti objekta so višina P+3 in tlorisne mere 113 m × 30 m.
47. člen
(večnamenski objekt KP4)
(1) Večnamenski objekt KP4 leži med cesto k potniškemu terminalu in cesto CAP2 na območju kontaktnih površin mestnega jedra Koper. Objekt se nameni javni in poslovni dejavnosti.
(2) Objekt se z vhodi in zunanjimi prostori odpira na južno in severno stran območja. Mere objekta so obstoječe.
(3) V ureditvenem območju so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela na obstoječem objektu,
– rekonstrukcija objekta,
– rušitev delov objekta,
– gradnja priključkov na javno komunalno in energetsko infrastrukturo,
– urejanje odprtih površin.
(4) Objekt je evidentiran kot objekt kulturne dediščine, zato se pred posegi pridobijo kulturnovarstveni projektni pogoji.
48. člen
(večnamenski objekt KP5)
(1) Večnamenski objekt KP5 leži med Severno obvoznico in cesto k potniškemu terminalu na območju kontaktnih površin mestnega jedra Koper. Objekt se nameni javni in poslovni dejavnosti.
(2) V ureditvenem območju so dopustni naslednji posegi:
– rekonstrukcija objekta,
– delna nadzidava objekta,
– rušitve objektov,
– novogradnja,
– gradnja priključkov na javno komunalno in energetsko infrastrukturo,
– urejanje zunanjih površin.
(3) Tlorisni gabarit novogradnje mora ostati nespremenjen, razen v delu, ki se poruši z izgradnjo ceste k potniškemu terminalu.
(4) Višinski gabarit novogradnje in nadzidave obstoječega objekta ostane enak obstoječi višini do strešnega venca. Znotraj tega volumna je razmestitev etaž poljubna. Streha se izvede kot pohodna terasa. Na terasi (nad koto obstoječega strešnega venca) je dopusta izgradnja dodatne etaže maksimalno do dveh tretjin osnovnega tlorisnega gabarita.
(5) Dodatna etaža paviljonskega tipa se izdela z najmanj enkratno prekinitvijo z vmesnim prostorom v smeri sever–jug.
(6) Pritličje mora imeti dve pasaži za pešce v smeri sever–jug: na v območju stopnišča na Cankarjevo ulico in na območju Ribiškega trga.
49. člen
(Pinijev trg)
(1) Pinijev trg se izvede na območju načrtovanega potniškega terminala, na severnem robu mestnega jedra Koper med objektoma KP5 in KP6 in morjem.
(2) Trg se zasnuje kot javno dostopen odprt urbani prostor, ki se vsebinsko, funkcionalno in strukturno navezuje na objekta KP5 in KP6. Zagotovijo se navezave na omrežje površin za pešce in kolesarje na severnem robu mestnega jedra Kopra.
(3) Zasnova urbanega parka temelji na rastru dreves pinij, ki so enakomerno razporejene po trgu tako, da zagotavljajo senčenje ob hkratnem ohranjanju prehodnosti in prepuščanju pogledov. Zasaditev dreves se izvede v nadaljevanju čez cesto k potniškemu terminalu do večnamenskega objekta KP5 tako, da tvori drevoredno potezo. Osrednji trg se tlakuje s kamnitim tlakom in opremi z elementi urbane opreme (klopi, kioski, razsvetljava, fontane in druga drobna javna oprema).
(4) Pri načrtovanju ozelenitve se upoštevajo tudi določila 81. člena te uredbe.
50. člen
(garažna hiša s poslovnim objektom SN19)
(1) Na severnem delu mesta Koper se po umiku pristanišča izvedejo garažna hiša s poslovnim objektom SN19 s pripadajočimi manipulativnimi površinami ter vsi objekti in naprave za delovanje in vzdrževanje objekta.
(2) Obodni deli pritličja objekta SN19 se namenijo javnim programom, ostali deli objekta so namenjeni poslovnim programom in garaži.
(3) Maksimalni gabariti večjega pravokotnega dela objekta so višine 17 m in tlorisnih mer 106 m × 124 m in manjšega trikotnega dela objekta višine 17 m in tlorisnih mer 67 m × 36 m. V sklopu objekta je možna ureditev razgledišča.
(4) Streha objekta se izvede kot ravna povozna ali nepovozna streha. Če se na strehi objekta izvede parkirišče, se predvidi senčenje površin.
51. člen
(avtobusna postaja KP1)
(1) Na severnem delu mesta Koper, na območju vzhodno od garažne hiše s poslovnim objektom SN19 se po umiku pristanišča Koper izvedejo avtobusna postaja KP1, z glavnim objektom, nadstrešnico, parkiriščem za osebne avtomobile in avtobuse, manipulativnimi površinami ter vsi objekti in naprave, ki so potrebni za delovanje postaje in vzdrževanje objektov in naprav.
(2) V sklopu avtobusne postaje KP1 se izvedeta:
– upravni objekt avtobusne postaje v štirih etažah (P+3) za potrebe upravljanja avtobusne postaje, z maksimalnimi gabariti višine do 15 m, širine do 16 m in dolžine do 37 m;
– strešna konstrukcija z maksimalnimi gabariti višine do 7 m, širine do 26 m in dolžine do 128 m.
(3) Dostop do objekta se izvede po asfaltirani dvopasovni cesti CAP 1, s širino vozišča 2 × 3,5 m, ki se na križišču K2 odcepi od ceste k potniškemu terminalu. Prometna ureditev mora omogočati varen in ustrezno dimenzioniran dovoz/izvoz avtobusov, čemur morata biti podrejena tudi oblikovanje in velikost ureditev in objektov v neposredni bližini. Z načrtovanimi pločniki se zagotovijo tudi navezave na površine za pešce in kolesarje v smeri mestnega središča (ob Severni obvoznici, proti Vojkovemu nabrežju in Ferrarski cesti).
52. člen
(območje ob obstoječem vhodu v pristanišče Koper)
(1) Območje ob obstoječem vhodu v pristanišče Koper se nahaja severovzhodno od Severne obvoznice med križiščema z Vojkovim nabrežjem in Ferrarsko cesto.
(2) Območje je namenjeno poslovnim in drugim centralnim dejavnostim, vezanim na dejavnosti pristanišča oziroma javnega mestnega značaja.
(3) Na območju ob obstoječem vhodu v pristanišče Koper so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela in rekonstrukcija obstoječe poslovne stavbe KP3 in parkirnega objekta;
– nadzidava obstoječe poslovne stavbe KP3, tlorisnih mer 76 m × 15 m in višine 17 m;
– rušitve objektov v celoti ali delno in gradnja novih poslovnih stavb KP2, etažnosti do P+3 tlorisnih mer 74 m × 28 m in višine 17 m;
– gradnja novega parkirnega objekta P4, tlorisnih mer 76 m × 32 m s tremi parkirnimi nivoji ter parkiranjem na strehi z možnostjo izvedbe pergole;
– ureditev obstoječega parkirišča ob Severni obvoznici P3;
– izvedba uvoza s Severne obvoznice za napajanje območja;
– urejanje zelenih površin (drevoredna zasaditev in oblikovanje obcestnega prostora).
IV.2.2. Poslovna cona ob zunanjem kamionskem terminalu (obm. III)
53. člen
(poslovna cona)
(1) Območje poslovne cone leži na območju novega vhoda v pristanišče Koper/ekonomsko cono severno od krožišča K3.
(2) Na območju poslovne cone VH12 in VH13 so dopustni naslednji posegi:
– sprememba namembnosti obstoječih objektov v poslovno-storitvene ter delno gostinske objekte,
– rušitve objektov,
– gradnje objektov maksimalne etažnosti P+7, ki jih je mogoče tlorisno oblikovati znotraj maksimalne linije pozidave v pravokotniku z osmi 70 m × 37 m,
– ureditve parkirnih in manipulativnih površin,
– gradnja enostavnih objektov,
– urejanje prometnih površin,
– urejanje energetske in komunalne infrastrukture,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– urejanje zelenih površin.
(3) Na območju poslovne cone ob zunanjem kamionskem terminalu so poleg načrtovanih ureditev dovoljene gradnje naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nezahtevni objekti: ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja in objekti za oglaševanje,
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja in urbana oprema.
(4) Območje je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji, Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev, list št. 2.2B.
IV.2.3. Tehniški park (obm. IV)
54. člen
(tehniški park)
(1) Glavni dostop do tehniškega parka se izvede iz Bertoške vpadnice. Dostop do parkirišč P5 s približno 160 parkirnimi mesti se izvede po asfaltirani dvopasovni cesti s širino vozišča 2 × 3,5 m, dolžine 186 m. Na cesti, ki se proti severu nadaljuje v pristanišče, se ohrani obstoječi podvoz pod Ankaransko vpadnico, ki se ga zapre s kovinskimi vrati.
(2) Na območje tehniškega parka se izvedejo dostopi za pešce s pločnikov ob Ankaranski in Bertoški vpadnici. Dostop z območja naravnega rezervata Škocjanski zatok ni možen.
(3) Na območju tehniškega parka se lahko izvedejo naslednji programi:
– nadgradnja obstoječih ekoturističnih programov Škocjanskega zatoka, ki se načrtujejo in izvajajo ob sodelovanju in soglasju upravljavca rezervata in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
– prikaz tehnične dediščine pristanišča (dvigala, kontejnerji, stroji),
– prikaz sodobnih ekoloških principov – ekoremediacija, čistilni sistemi za odpadno vodo itd.,
– prikaz evolucije Bonifike: od naravnega območja v preteklosti z razvojem poselitve na območju Kopra in nato razvoj pristanišča,
– prikaz koncepta zelenega pristanišča.
(4) Tehniški park se izvede kot izravnana površina, ki se zaradi odtokov padavinskih vod postopoma spušča v smeri proti vodim ureditvam. Posegi in ureditve na predelu izravnave se izvedejo tako, da je poseganje v podlago minimalno in skladno z določili in pogoji 110. člena te uredbe.
(5) Območje parka se razdeli v smeri nekdanjih kanalov, ki sledi osnovni parcelaciji in vzorcu kulturne krajine bonifike, katerega tvorijo odvodni drenažni kanali. V parku se zasadi prosto rastoče trstičje, znotraj njega travnate površine, ki se redno kosijo in oblikujejo kot pohodne trate v obliki elips. Na njih se organizirajo ploščadi, kjer se razstavijo posamezni eksponati tehnične dediščine in predelani kontejnerji, ki tvorijo različne razstavne prostore. Programska območja se med seboj povežejo z različnimi tematskimi potmi. Na severnem delu tehniškega parka se izvede informacijski center z manjšo okrepčevalnico za obiskovalce parka.
(6) Na jugovzhodnem robu območja se postavijo odslužena ladjedelniška mostna dvigala, ki se jih s predelavo uredijo kot razgledne ploščadi.
(7) Ob vodotokih in kanalih se zasadijo avtohtono visoko steblikovje, grmovje in obvodno drevje. Drevnina se razporedi po celotnem območju, zgosti se v severovzhodnem delu. Ustvarijo se gozdički z urejenimi počivališči.
(8) V južni rob celotnega območja se razen z oblikovanjem opazovališč ne posega, temveč se ga prepušča naravnem razvoju. Tvorijo ga trstišča in drugo visoko steblikovje, ki je značilno za Škocjanski zatok, ter grmišča z drevjem.
(9) Na območju tehniškega parka je poleg načrtovanih ureditev dovoljena gradnja vse potrebne infrastrukture za potrebe delovanja parka ter naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nezahtevni objekti: ograje, začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, spominska obeležja in urbana oprema,
– enostavni objekti: začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem), spominska obeležja in urbana oprema.
(10) Zasnova parka in dostopnost sta razvidna iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji–ureditvena situacija, list št. 2.1, Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev, list št. 2.A do 2.2D.
(11) Do začetka izvedbe končnih ureditev se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene.
(12) Podrobnejše ureditve za območje tehniškega parka lahko načrtuje občina, če s tem v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, soglaša vlada.
IV.2.4. Nadomestni habitati in ureditve vodotokov (obm. V)
55. člen
(nadomestni habitati)
(1) Ureditve pristanišča Koper posegajo tudi na obstoječa območja z naravovarstvenim statusom. Pred izvedbo posegov na ta območja za potrebe pristanišča Koper morajo biti vzpostavljeni nadomestni habitati:
– nadomestni habitat na območju Srmina,
– nadomestni habitat ob Ankaranskem obrobnem kanalu,
– nadomestni habitat na izlivnem delu Ankaranskega obrobnega kanala.
(2) Določila in pogoji za načrtovanje in izvedbo nadomestnih habitatov so podrobneje določeni v 101. do 105. člena te uredbe.
56. člen
(ureditve vodotokov)
(1) Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve vodotokov:
– del reke Rižane – vodotok I. reda,
– Ankaranski obrobni kanal s pritokoma, Ankaranskim hudournikom št. V in hudournikom Bolnica ter prelivni kanal Škocjanskega zatoka – vodotoki II. reda.
(2) Lega in tehnični elementi ureditev na območjih iz prejšnjih odstavkov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (listi št. 2.2A do 2.2D, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev, list št. 2.A do 2.2D).
(3) Vse ureditve vodotokov se načrtujejo ob upoštevanju hidroloških izhodišč in izračunov, ki izhajajo iz Hidrološke študije (Inženiring za vode, št. načrta 667-FR/07, januar 2009), kart poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na območju DPN Luka Koper (Inženiring za vode, št. načrta B40-FR/10, april 2010 (1. faza) in september 2010 (2. faza)) in pogojev upravljavca vodotokov, vključno z ukrepi za zagotovitev ustrezne protipoplavne zaščite.
(4) Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za ureditve na območjih iz prvega odstavka tega člena mora investitor posegov izdelati projekte obratovanja in vzdrževanja, ki vključujejo tudi vzdrževalna dela na vodotokih.
57. člen
(Ankaranski obrobni kanal)
(1) Ureditev Ankaranskega obrobnega kanala se izvede na odseku od povezave z Rižano do izliva v morje. Struga Ankaranskega obrobnega kanala se poglobi na kote od -1 m na izlivu v morje do -0,7 m na območju prepusta z zapornicami in razširi se dno na širino od 1 m do 3 m. V povprečju se dno obstoječe struge Ankaranskega obrobnega kanala poglobi za 1 m do 1,2 m, gladina vode v kanalu pa ob normalnih hidroloških pogojih ostane enaka gladini morja oziroma Rižane pod prepustom z zapornicami. Poleg poglobitve je potrebno zagotavljati redno vzdrževanje novih globin.
(2) Izlivni del Ankaranskega obrobnega kanala se oblikuje na severnem delu tretjega pomola, kjer je predvidena ureditev komunalnih privezov. Celotno območje izlivnega odseka približne dolžine 200 m in širine od 60 m do 100 m se uredi kot nadomestni habitat na koti približno ±0,0 m in prepusti naravnemu zaraščanju. Struga izlivnega območja se izvede tlorisno razgibano z dnom povprečne širine 1 m in maksimalnim nagibom brežin 1:2.
(3) Na območju, kjer trasa Ankaranskega obrobnega kanala poteka ob cestnem nasipu na severni strani tretjega pomola, se obe brežini zavarujeta z lomljencem.
(4) Severni izlivni krak struge Ankaranskega obrobnega kanala se poglobi do globine 1,4 m. V severni izlivni krak se iz smeri območja Vojašnice Slovenski pomorščaki Ankaran priključi odprti jarek, na katerega se naveže iztok iz cevnega kanala Ø 100 cm. Konkavno brežino jarka pod iztokom kanala se zavaruje z lomljencem.
(5) Obstoječa zapornica pri Črpališču Ankaran se odstrani iz struge Ankaranskega obrobnega kanala ter skladno z določili 71. člena te uredbe prestavi v sklop parkovne ureditve Črpališča Ankaran (obm. XII) in ustrezno prezentira.
(6) Od mostu 5-6 gorvodno se odstranijo obstoječe zapornice in se brežini Ankaranskega obrobnega kanala uredita kot naravni habitat.
(7) Zagotovi se stalen dotok vode Rižane v Ankaranski obrobni kanal. Pri srednjem letnem pretoku se v Ankaranski obrobni kanal pretaka do 1,5 m3/s.
(8) Kanal za povezavo med Rižano in Ankaranskim obrobnim kanalom se izvede na koti -0,7 m, z dnom širine 1,0 m ter položnimi in neutrjenimi brežinami. Kanal se zaključi na novem nasipu ob Rižani, skozi katerega se izvede prepust z zapornicami na vtočni strani. Zagotoviti je potrebno redno vzdrževanje novih globin.
(9) Na območju med pristaniščem Koper, Ankaranskim obrobnim kanalom in strugo Rižane se uredi nadomestni habitat. Sedanji teren se poglobi na povprečno koto približno ±0,0 m, jarki pa se poglobijo pod koto ±0,0 m. Območje se neposredno poveže z Ankaranskim obrobnim kanalom, tako da se zagotovi enakomerno nihanje gladine vode z gladino v Ankaranskem obrobnem kanalu in Rižani.
(10) Zaradi prekinitve odtoka izcednih vod s kmetijskih površin vzhodno od sotočja Ankaranskega obrobnega kanala in Rižane se izvede nadomestno črpališče.
58. člen
(Rižana)
(1) Na območju povezave z Ankaranskim obrobnim kanalom se izvede širitev struge Rižane na maksimalno širino 65 m. Globina širitve je enaka obstoječi globini struge (–1,0 m). Na desnem bregu Rižane se proti Ankaranski bonifiki izvede nov nasip ali dvig obstoječih nasipov do kote +4.00 m n.m. Na stiku platoja pristanišča in nasipa se izvede varnostni preliv proti Rižani širine 25 m na koti +3.0 m n.m., čez katerega bi se ob visoke vode v zaledju lahko vračale nazaj v Rižano. Preliv je umeščen približno 40 cm pod krono nasipa in 30 cm nad pričakovano koto Q100 Rižane.
(2) Brežina Rižane se na mestu širitve (konkave) utrdi s piloti in vzdolžniki ter kamnitim zavarovanjem. Na stiku Rižane, pristanišča Koper in nadomestnega habitata je načrtovan varnostni preliv. Vzhodno od objekta SA3 se izvede bazen za zadrževanje plavin in akumulacijo požarne vode. Predvidi se razširitev z usedalno površino ter zapornico za regulacijo vod. Akumulacija hkrati predstavlja vodni habitat z brakično vodo somornim trstičjem, trstičjem na suhih tleh, slani ali polslani vodni površini brez vegetacije.
(3) Za zagotovitev poplavne varnosti pred 500-letnimi vodami se izvede nadvišanje nasipa in poti na levem bregu Rižane v dolžini 560 m za 1,6 m. Na desnem bregu Rižane se obstoječe nasipe nadviša na celotnem odseku med mostom Srminske vpadnice ter zaključkom nasipa ob objektu SA3 v dolžini 845 m, in sicer za 1,1 do 1,85 m. V primeru nastopa dogodka se izvedejo intervencijski ukrepi na premostitvah Rižane.
(4) Pri vzdrževanju vodotokov se ohranjajo neutrjene, razgibane brežine in drevesno-grmovni pas ob odvodnikih.
(5) Teren je treba zasipavati tako, da je zagotovljen odtok vode proti obstoječemu črpališču na območju novega vhoda v pristanišče Koper/ekonomsko cono.
59. člen
(prelivni kanal Škocjanskega zatoka)
(1) Med Škocjanskim zatokom in morjem je obstoječi prelivni kanal širine od 15 m do 40 m in povprečne globine –1 m, ki se v celoti ohrani. Pri tem je treba zagotoviti rešitve za preprečitev vdora onesnaženih voda po kanalu v Škocjanski zatok ob onesnaženju ali razlitju nevarnih snovi v pristanišču.
(2) V pasu ob vodotoku in na brežinah se prednostno zasadita avtohtona drevesna in grmovna vegetacija ter trstičje. Območje se deloma redno kosi, deloma pa prepusti naravnemu zaraščanju. Na odsekih, kjer je obvodni pas širši kot 5 m (med cesto in vodotokom), je dopustno urediti parkovne ureditve in drevored.
60. člen
(ureditev hudournikov)
(1) Za ureditev hudournikov se v nadaljnjih etapah projektiranja izdela ustrezna projektna dokumentacijo s hidravličnimi izračuni, ki bodo temeljili na hidroloških izhodiščih in pogojih upravljavca vodotokov.
(2) Hudournik Bolnica se spelje v močvirnato območje severozahodno od območja Slovenske vojske. Ob izgradnji komunalnih privezov je treba iztok iz prekritja preusmeriti, pri čemer iztok ne sme biti potopljen.
(3) Ankaranski hudournik št. V se na območju Športno rekreacijskega centra Ankaran ureja v sklopu in glede na bodočo programsko in prostorsko zasnovo območja. Pogoje za vodnogospodarske ureditve se podrobneje določi z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) skladno z 61. členom te uredbe.
IV.2.5. Športnorekreacijski center Ankaran (obm. VI)
61. člen
(Športnorekreacijski center Ankaran (obm. VI))
(1) Državni prostorski načrt opredeljuje lego in mejo Športnorekreacijskega centra Ankaran (obm. VI), namensko rabo prostora in izhodišča za nadaljnje načrtovanje prostorskih ureditev.
(2) Območje se nahaja jugovzhodno od naselja Ankaran in obsega območje med Jadransko cesto na severu, strugo Ankaranskega obrobnega kanala na jugu in vzhodno od kompleksa Vojašnice Slovenski pomorščaki Ankaran v velikosti približno 14 ha.
(3) Območje se glede na namensko rabo opredeli kot posebno območje – športni center, kjer se lahko načrtujejo odprte in zaprte površine, objekti in ureditve za šport, rekreacijo in prosti čas, s spremljajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo. Na območje se lahko kot dopolnitev športnorekreacijskih dejavnosti umestijo gostilne, restavracije in točilnice.
(4) Podrobnejše programske in prostorske ureditve za območje se določijo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
IV.2.6. Bencinski servis (obm. VII)
62. člen
(bencinski servis (obm. VII))
(1) Bencinski servis AN13 se izvede ob krožišču K9 med Jadransko cesto in Ankaransko vpadnico.
(2) Na celotni površini bencinskega servisa je vzpostavljen enosmerni prometni režim z uvozom iz Ankaranske vpadnice in izvozom na Jadransko cesto. Promet na bencinskem servisu je urejen po principu desno-desno.
(3) Objekt na bencinskem servisu je pritličen, maksimalne tlorisne mere objekta z nadstreškom so 50 m × 15 m z vsemi pripadajočimi ureditvami in napravami. Bencinski servis ima maksimalno 12 točilnih mest.
(4) Do začetka izvedbe končnih ureditev se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene.
IV.2.7. Območje Slovenske vojske (obm. VIII)
63. člen
(območje Slovenske vojske (obm. VIII))
(1) Območje Slovenske vojske obsega območje Vojašnice Slovenski pomorščaki Ankaran (objekt vojašnice AN5 s parkom), večnamenski objekt AN6, vzletišče za helikopterje ter območje privezov za plovila vojske na čelu tretjega pomola.
(2) Celotno območje Slovenske vojske se ogradi z varnostno ograjo.
(3) Območja in objekti Slovenske vojske bodo komunikacijsko povezani s kabelsko kanalizacijo opremljeno z monomodnimi optičnimi vlakni.
(4) Na območju Slovenske vojske so dovoljene gradnje naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nezahtevnih objektov: ograje, škarpe in podporni zidovi, spominska obeležja, prijavnica in objekt za telekomunikacijsko opremo,
– enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni obrambni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema.
(5) Ureditve na območju Slovenske vojske so razvidne iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji–ureditvena situacija, listi št. 2.1: Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in ostalih ureditev, listi št. 2.A do 2.2D.
64. člen
(Vojašnica Slovenski pomorščaki Ankaran AN5)
(1) Obstoječi objekt Vojašnice Slovenski pomorščaki Ankaran AN5 ohranja obstoječo namembnost in funkcijo. Ob stavbi se ohranja obstoječa parkovna ureditev.
(2) Obstoječe stavbe in obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo je mogoče rekonstruirati, vzdrževati v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih. Dozidave, nadzidave stavb, gradnja začasnih objektov in pomožnih objektov za lastne potrebe ter objektov za telekomunikacijsko opremo niso dovoljene.
(3) Kjer se park stika z morjem, se rekonstruira obalni zid v lokalnem flišnem peščenjaku.
(4) Na območju parka oziroma vojašnice je mogoče postaviti instalacije za nadzor ograje, pri čemer morajo biti upoštevani minimalni odmiki od dreves.
(5) Glede na varstveni režim za stavbno dediščino in vrtno arhitekturo so v parku AN5 Ankaran – Bolnišnica Ankaran (EŠD 17092) mogoči:
– spreminjanje sestave ter namembnosti posameznih delov in površin, če ne vpliva na osnovno zasnovo oblikovane narave (npr. zasajanje jas ali trat, spreminjanje gred v trate ipd.);
– izvajanje zavarovalnih del in postavljanje naprav za zavarovanje, če je to nujno potrebno, sama dela pa ne siromašijo osnovnega videza in zasnove oblikovane narave (npr. ograj, zidov ipd.);
– spreminjanje značaja in oblike poti (npr. širjenje stez, sprememba površinske obdelave, ipd.), postavljanje klopi, luči, nujnih tabel ipd., urejanje počivališč in razgledišč po predlogu, ki mora biti usklajen z osnovnim konceptom in strukturo oblikovane narave;
– izjemoma tudi postavljanje objektov, ki so nujno povezani z vzdrževanjem ali predpisanim izkoriščanjem oblikovane zelene površine (npr. rastlinjakov, drevesnic, gospodarskih poslopij);
– polaganje podzemeljskih cevnih vodov (npr. vodovoda, plinovoda, kanalizacijskih cevi), če življenjsko ne poškodujejo sistema vegetacije.
(6) Na območju vrtno arhitekturne dediščine so prepovedani:
– spreminjanje vrtnoarhitektonskih zasnov;
– uničevanje ali poškodovanje drevja ali grmovja (vej, debel ali korenin);
– uničevanje, odstranjevanje ali premeščanje drugih vrtnoarhitektonskih objektov, ki so sestavni del oblikovne zasnove (npr. skulptur, portalov);
– spreminjanje ekoloških razmer (npr. talnih ali mikroklimatskih), ki so pogoj za obstoj in razvoj vegetacije (npr. zviševanje ali zniževanje talne vode, odpiranje gozdnih sestojev, spreminjanje osončenosti dreves ali grmov, zasipavanje ali odkopavanje zemljišča ipd.);
– gradnja stavb, poti ali naprav na oblikovani zeleni površini, ki niso v skladu z vrtnoarhitektonsko zasnovo in njenimi značilnostmi;
– spreminjanje okolice oblikovane naravne dediščine tako, da bi bila ta lahko prizadeta (npr. zapiranje pogledov, obzidava, postavljanje reklamnih in drugih tabel ipd.);
– napeljevanje žičnih in drugih energetskih vodov čez oblikovano zeleno površino;
– onesnaževanje tal in zraka ter odlaganje odpadkov.
(7) Pred posegi na območju Ankaran – Arheološko območje Internistična bolnišnica (EŠD 1331) je treba območje gradbenih posegov arheološko raziskati.
65. člen
(večnamenski objekt Slovenske vojske AN6 z vzletiščem)
(1) Območje večnamenskega objekta za potrebe Slovenske vojske z vzletiščem leži vzhodno od Vojašnice Slovenski pomorščaki Ankaran in obsega večnamenski objekt AN6 za vadbeni program, parkirišča, manipulativne površine, vzletišče za helikopterje, površine in ostale objekte ter naprave za delovanje območja.
(2) Območje je dostopno po dvopasovni asfaltni cesti 55, s širino vozišča 2 × 3 m, ki se s cesto 50 naveže na javno cestno omrežje. Cesta 55 se slepo zaključi s parkiriščem P7.
(3) Zgradi se večnamenski vadbeni objekt AN6 maksimalnih tlorisnih mer 40 m × 50 m, višine 15 m.
(4) Na območju se poleg parkirišč ob objektu izvede parkirne površine P7 za osebna vozila pri vzletišču za helikopterje.
(5) Do izvedbe načrtovanih ureditev se obstoječa gospodarska javna infrastruktura in obstoječi objekti lahko vzdržujejo, rekonstruirajo, dozidujejo, nadzidujejo, odstranijo, pri čemer se namembnost objektov bistveno ne spremeni, obstoječa velikost pa se lahko spremeni največ za ±10 odstotkov glede na obstoječe gabarite.
66. člen
(pomol za potrebe Slovenske vojske)
(1) Za potrebe Slovenske vojske se na čelu tretjega pomola načrtujejo operativna obala približne dolžine 300 m in obala širine 50 m, kjer se postavijo objekti, parkirišča in ostali objekti in naprave za delovanje območja, vključno z valobranom.
(2) Na pomolu za potrebe Slovenske vojske se zgradijo naslednji objekti:
– objekt za posadke plovil in vzdrževanje (AN7), dvoetažen, montažne konstrukcije, tlorisnih mer 80 m × 16 m. Maksimalna višina objekta je 7 m. Ob celotni dolžini objekta se izvede nadstrešek širine 7 m;
– objekt za potapljače (AN8), dvoetažen, montažne konstrukcije, tlorisnih mer 50 m × 40 m. Maksimalna višina objekta je 7 m;
– polnilnica jeklenk (AN8a), pritličen objekt, montažne izvedbe, tlorisnih mer 12 m × 9 m. Maksimalna višina objekta je 3,50 m.
(3) Operativna obala se opremi z vodovodnim priključkom, hidrantnim omrežjem, električnim priključkom in telefonskim priključkom.
(4) Na operativni obali se izvedejo dvigala za dvig tovora s plovil ter kanal za dvig plovil iz vode mer 15 m × 70 m.
(5) Za priveze manjših plovil se izvedejo trije plavajoči pontonski pomoli mer 3 m × 20 m, ki omogočajo priveze 12-ih plovil. Globina privezov znaša minimalno -4 m hidrografske globine.
(6) Na operativni obali se uredijo ustrezna sidrišča za priveze večnamenskih plovil Slovenske vojske, kakor tudi za priveze vojaških plovil.
(7) Pred operativno obalo se izvede valobran kot armiranobetonska konstrukcija z globokim temeljenjem.
(8) Območje se zaščiti z varnostno ograjo z urejenimi prehodi na območje za potrebe Slovenske vojske. Varnostna ograja mora sočasno ustrezati tudi varnostnim zahtevam pristanišča Koper.
(9) Na območju površin namenjenih Slovenski vojski se izvedejo glavni vhod/uvoz s ceste 50, ki vodi do svetilnika na koncu pomola, dodatni uvoz s podaljšanjem železniškega tira, ter interventni izhod na območje pristanišča ob nesrečah in izrednih razmerah.
(10) Površine za potrebe Slovenske vojske na tretjem pomolu morajo biti varnostno in konstrukcijsko ločene od dela tretjega pomola, ki je namenjen pristanišču Koper.
(11) Posamezne novo načrtovane objekte je mogoče medsebojno združevati in povezovati glede na tehnološke zahteve in potrebe.
(12) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti usklajene s programi Slovenske vojske, izvedejo pa se tako, da so skladne s končno ureditvijo.
(13) Do izvedbe načrtovanih ureditev se lahko privezi vojaških plovil zagotovijo z ureditvijo začasnih privezov za potrebe obrambe na območju večnamenskega terminala ob izlivu Ankaranskega obrobnega kanala v tretji bazen v območju obstoječega dela pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
IV.2.8. Park Sv. Katarina (obm. IX)
67. člen
(park Sv. Katarina)
(1) Park Sv. Katarina (AN14) obsega območje med Centrom vodnih športov in komunalnimi privezi Sv. Katarina na zahodu ter Vojašnico Slovenski pomorščaki Ankaran na vzhodu.
(2) Park Sv. Katarina se glede na namensko rabo opredeli kot območje zelenih površin – površine za oddih, rekreacijo in šport (park Sv. Katarina). Površina se nameni zelenim rekreacijskim površinam (parkovne površine, otroška igrala in druge naprave za šport in rekreacijo) v navezavi na ureditve in programe območja vodnih športov in komunalnih privezov Sv. Katarina.
(3) Na območju parka Sv. Katarina, razen za obstoječe objekte v sklopu AN14, so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– rušitve objektov,
– gradnja nezahtevnih objektov: ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti za potrebe parka, spominska obeležja,
– gradnja enostavnih objektov: začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt in oder z nadstreškom), vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (sprehajalna pot, trimska steza), spominska obeležja in urbana oprema,
– gradnja novih stavb,
– urejanje zelenih površin,
– vodnogospodarske ureditve.
(4) Obstoječi objekti v sklopu AN14 se lahko vzdržujejo ali rekonstruirajo, pri čemer se njihova zmogljivost ne spreminja. Namembnost objektov ostane pretežno stanovanjska, del stavb se lahko nameni nestanovanjski rabi, ki ni moteča za stanovanjsko okolje (upravne in pisarniške dejavnosti in druge storitvene dejavnosti). V okviru pripadajočih funkcionalnih zemljišč oziroma zemljiških parcel se lahko postavljajo nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe, dopustne so ureditve zelenih površin ter gradnja infrastrukture v funkciji objektov AN14.
(5) Obstoječi objekti AN14 se lahko tudi odstranijo.
(6) Gradnja novih stavb je možna tako, da:
– se ohrani obstoječi faktor zazidanosti območja, ki se lahko spremeni največ za ±10 odstotkov;
– se ohrani okvirna lokacija pozidave v razmerju do ostalega odprtega prostora parka;
– je maksimalna etažnost objektov P+2, pri čemer kota venca objekta ne presega +10 m;
– se nove stavbe po namembnosti navezujejo na programe in dejavnosti sosednjih območij Parka Sv. Katarina, območja vodnih športov in komunalnih privezov Sv. Katarina in Športnorekreacijskega centra Ankaran.
(7) V primeru gradnje novih stavb ni dovoljeno graditi stanovanjskih, hotelskih in podobnih stavb za kratkotrajno nastanitev. V sklopu novogradenj se uredijo tudi zelene površine in zgradijo vsi objekti, naprave in ureditve za delovanje območja.
IV.2.9. Območje vodnih športov in komunalni privezi Sv. Katarina (obm. X, obm. X/1)
68. člen
(območje vodnih športov in komunalni privezi Sv. Katarina)
(1) Za območje vodnih športov in komunalnih privezov Sv. Katarina se bodo ureditve in prostorski izvedbeni pogoji, ki se nanašajo na načrtovanje posamičnih objektov, določili po sprejemu tega državnega prostorskega načrta z dopolnitvami državnega prostorskega načrta po skrajšanem postopku skladno z 41. členom Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
(2) Celotno območje se nameni vodnim športom, komunalnim privezom in spremljajočim servisnim, gostinskim, trgovskim in začasnim nastanitvenim programom. Na območju so načrtovani objekti, naprave in ureditve za delovanje območja, vključno z infrastrukturo, manipulativnimi površinami in parkirišči.
(3) Pri načrtovanju celotnega območja je treba upoštevati naslednje pogoje:
– območje se prometno povezuje s cesto 56 s krožiščem K11 na Jadransko cesto;
– na območju se mora iz smeri Jadranske ceste proti severni obali tretjega pomola zagotoviti površina za pešce in kolesarje (oznaka 51), ob kateri se uredi drevored;
– vse maritimne ureditve se načrtujejo na osnovi maritimne študije, pri čemer je treba zagotavljati globino morja od –2,5 m do –3,3 m hidrografske globine;
– na območju se zaradi izliva struge Ankaranskega obrobnega kanala zagotovi odmik vseh načrtovanih ureditev minimalno 70 m od severnega roba tretjega pomola.
(4) Do začetka izvedbe končnih ureditev se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene. Na območju se obstoječi objekti lahko vzdržujejo, rekonstruirajo, odstranijo in na istem mestu gradijo novi, pri čemer se namembnost objektov bistveno ne spremeni, obstoječa velikost pa se lahko spremeni največ za ±10 odstotkov glede na obstoječe gabarite.
(5) Sočasno z izgradnjo Ankaranskega obrobnega kanala in nadomestnih habitatov se izvedejo vse potrebne ureditve za navezavo Ankaranskega obrobnega kanala z morjem, pri čemer se ne posega v obstoječe komunalne priveze (obm. X/1).
IV.2.10. Obala na severnem robu tretjega pomola (obm. XI)
69. člen
(severni rob tretjega pomola)
(1) Severni rob tretjega pomola med protihrupno bariero in morjem se nameni javni rabi z izvedbo povezave za pešce, kolesarske in prometne povezave.
(2) Konstrukcija tretjega pomola se zaradi varnosti zaščiti z armiranobetonskim zaščitnim zidom, višine 110 cm, s prirezanim vrhom pod kotom 45°. Del pomola, ki je bližje kopnemu, se izvede na nasutju. Globina morja je na tem delu med –2,5 m do –3 m. Konstrukcija pomola se zavaruje s kamnitim nasipom, ki je zaščiten s kamnometom z maksimalnim nagibom 1:2,5.
(3) Na sredinskem delu tretjega pomola se izvede razširitev nasutega dela s prodcem in uredi obala za namen javne uporabe. Ob stiku s peš potjo se izvede drevored. Drevesa se zasadijo v betonska korita brez dna, minimalne velikosti 2 m × 2 m.
(4) Na najožjem delu vzhodnega dela tretjega pomola se med zgornjim delom kamnometa in pomolom zasadi grmičevje.
(5) Ureditev območja je razvidna iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji–ureditvena situacija, list št. 2.1: Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev, listi št. 2.A do 2.2D.
70. člen
(svetilnik na tretjem pomolu)
(1) Na koncu tretjega pomola se izvede svetilnik AN9, ki je javno dostopen pešcem in kolesarjem z izvedbo hodnika ob cesti 50, ki poteka po severnem delu tretjega pomola in povezuje območje Slovenske vojske na kopnem in vojaško pristanišče na čelu tretjega pomola. Območje svetilnika je tako vpeto v omrežje javnih pešpoti in kolesarskih povezav med Ankaranom in Koprom.
(2) Objekt AN9 se zgradi kot dvonadstropni objekt s krožnim tlorisom maksimalnega premera 23 m in višine 32 m. Na sredini objekta je stolp, v katerega je umeščeno komunikacijsko jedro. V svetilniku se v pritličju in prvem nadstropju izvede gostinski obrat. V sklopu objekta je mogoče urediti razgledišče.
(3) Ploščad pri svetilniku se tlakuje in nameni zunanjemu delu gostinskega programa.
(4) Območje ob svetilniku se zavaruje s transparentno kovinsko ograjo minimalne višine 110 cm.
(5) Območje pilotov pod pomolom se zaradi varnosti zavaruje z zaščitno mrežo.
(6) Območje svetilnika se lahko izvede konstrukcijsko ločeno od dela tretjega pomola, ki je namenjen pristanišču Koper.
IV.2.11. Črpališče Ankaran (obm. XII)
71. člen
(črpališče Ankaran)
(1) Obravnavano območje AN10 je območje kulturne dediščine Ankaran – Melioracijsko območje (EŠD 14408). Zavarovano območje obsega objekte transformatorske postaje, črpališča in stanovanjskega objekta črpalkarja ter zelene površine.
(2) Na južni strani omejuje območje rekonstruirana cesta 50, ki se med objektom črpališča in zbirnim bazenom na južni strani črpališča zoži zaradi ohranitve zbiralnika meteorne vode, ki je sestavni del črpališča. Ob cesti se izvede hodnik za pešce, ki tvori del pešpoti od Športno rekreacijskega centra Ankaran, mimo črpališča Ankaran in naprej do svetilnika na koncu tretjega pomola.
(3) Na območju obstoječega mostu je stara zapornica, ki se odstrani iz struge Ankaranskega obrobnega kanala ter prestavi v sklop parkovne ureditve in prezentira kot element tehnične dediščine.
(4) Osrednji odprti prostor tvori pokriti vhodni plato s pergolo, ki med seboj povezuje vse tri objekte (črpališče, nekdanjo stanovanjsko stavbo strojnika in transformatorsko postajo). Stanovanjska stavba se preuredi v informacijski center s spremljajočo muzejsko vsebino, objekt transformatorske postaje se obnovi in v njem se predvidi razgledni stolp.
(5) Vzhodno od stanovanjskega objekta se nahaja zelena površina, ki se parkovno uredi in nameni za zunanjo postavitev artefaktov, na zahodnem delu pa je urejeno manjše parkirišče za avtomobile.
(6) Objekt depresijskega črpališča se varuje kot tehnična dediščina. S celotnega depresijskega območja se meteorna voda črpa iz zbiralnika vode, ki je lociran med cesto 50 in zeleno protihrupno ograjo na jugozahodnem delu tega območja.
(7) Za celotno varovano območje je treba pred posegom pridobiti kulturnovarstvene projektne pogoje.
(8) Ureditev območja je razvidna iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji–ureditvena situacija, listi št. 2.1, Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev, list št. 2.A do 2.2D.
IV.2.12. Kolesarske povezave in povezave za pešce
72. člen
(kolesarske povezave in povezave za pešce)
(1) Kolesarski promet poteka po kolesarskih stezah ob javnih cestah, peš poteh oziroma površinah za pešce in kolesarje in po voziščih cest. Pred objekti in ureditvami javnega značaja oziroma povsod tam, kjer se pričakuje večja frekventnost kolesarjev, se izvedejo odstavna mesta za kolesa.
(2) Pešpromet poteka po pločnikih ob javnih cestah, pešpoteh in drugih prometnih površinah, ki omogočajo dostope za pešce do posameznih objektov in ureditev.
(3) Funkcionalno oviranim osebam je omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem ter dostop do vseh javnih objektov.
(4) Z izvedbo pešpoti in kolesarske steze se poveže območje Ankarana z mestom Koper. Pot se začne pri potniškem terminalu na severu starega mestnega jedra Kopra in poteka ob cesti k potniškemu terminalu, ob cesti južno od pristanišča, ob Ankaranski vpadnici do Jadranske ceste, ob Jadranski cesti, mimo Športnorekreacijskega centra Ankaran do Sv. Katarine. Tu se ob cesti 51 preusmeri skozi območje, prečka izliv Ankaranskega obrobnega kanala in na območju Obale na severnem robu tretjega pomola ceste sledi cesti 50 proti zahodu do svetilnika na koncu tretjega pomola, kjer se konča.
(5) Pločnik širine 1,6 m in dvosmerna kolesarska steza širine 2,5 m se navezujeta na obstoječe omrežje peš in kolesarskih poti. Dolžina peš in kolesarske poti je približno 6,6 km.
(6) Vzdolž varovalnega pasu Ankaranskega obrobnega kanala se izvede sprehajalna pot, ki poteka večinoma po severnem robu obvodnega pasu, razen v predelu stare črpalke in nadomestnega habitata na izlivnem delu Ankaranskega obrobnega kanala. Sprehajalna pot ob Ankaranskem obrobnem kanalu se priključi pešpoti, ki vodi do svetilnika na koncu tretjega pomola, na drugem delu pa prečka Rižano vzhodno od akumulacije na Rižani ter se priključi obstoječim poljskim in drugim potem okoli Srmina in se zaključi pri Škocjanskem zatoku ter se naveže na pešpot do starega mestnega jedra mesta Koper.
(7) Ob pešpoteh in kolesarskih stezah se uredijo manjša počivališča in opazovalnice, postavijo se pojasnjevalne table in druga urbana oprema.
IV.2.13. Javna cestna infrastruktura
73. člen
(skupne določbe)
Lega in tehnični elementi cest, križišč in priključkov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (list št. 2.2A – 2.2D, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in ostalih ureditev ter list št. 2.3, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – Prometna infrastruktura).
74. člen
(splošni pogoji)
(1) Splošni pogoji glede gradnje javne cestne infrastrukture so:
– zagotovi se varen potek prometa vseh udeležencev v prometu;
– cestna infrastruktura se ustrezno opremi s prometno signalizacijo;
– pri načrtovanju in gradnji se upoštevajo znanje tehnike projektiranja in graditve cest ter ekonomska načela in merila;
– s posegi v varovalnih pasovih javnih cest ne smejo biti prizadeti interesi varovanja cest in prometa na njej, omogočena morata biti širjenje zaradi prihodnjega razvoja prometa ter redno vzdrževanje;
– vozišča predvidenih državnih cest morajo biti projektirana za največje osne obremenitve in za izvajanje najzahtevnejših izrednih cestnih prevozov;
– objekti in njihove pripadajoče zunanje ureditve morajo biti od zunanjega roba javnih vozišč odmaknjeni v skladu s predpisi o cestah;
– nove ureditve ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih;
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege v državno cestno infrastrukturo mora vsebovati tudi poseben del projekta »Prometna ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju«.
(2) Oblikovanje križišč ter drugih tehničnih elementov prometnih površin se določi s kapacitetno analizo na osnovi pričakovanih prometnih obremenitev in vrste prometa ter ob upoštevanju pogojev upravljavca ceste.
75. člen
(Severna obvoznica na odseku od obstoječega vhoda v pristanišče Koper do potniškega termminala (cesta pp))
(1) V delu od vhoda v pristanišče Koper do potniškega terminala se izvede nova cesta pp z voziščem 2 × 3,5 m, enostranskim hodnikom za pešce širine 1,6 m in dvosmerno kolesarsko stezo 2,5 m. Cesta od krožišča K3 do križišča K1 poteka po trasi Severne obvoznice, nato pa po novi trasi do objekta potniškega terminala, kjer se zaključi z obračališčem.
(2) Na odseku se izvedeta dve križišči K1 in K2. V križišču K1 se na cesto do potniškega terminala priključi deviacija Severne obvoznice in dostopna cesta do objekta SN19. V križišču K2 se na cesto priključujeta Ferrarska ulica in nova dostopna cesta do avtobusne postaje KP1 in objektov KP2 in KP3, s širino vozišča 2 × 3,50 m.
76. člen
(odsek Ankaranske vpadnice od navezave na Jadransko cesto)
(1) Prečni prerez odseka Ankaranske ceste od krožišča K9 do krožišča K8 obsega: vozišče 7,5 m, betonsko varnostno ograjo, hodnik za pešce 1,6 m in kolesarsko stezo 2,5 m. V prečni profil ceste se glede na izvedbo ceste vključijo še zunanje zaščitne ograje ali druge potrebne robne ureditve za varnost prometa.
(2) Obstoječa nivojska lokalna cesta se pred gradnjo skladiščnega objekta SA3 izvede deloma ali v celoti kot viadukt z navezavo na krožišče K9 na severu in na krožišče K8 na jugu.
(3) Do izgradnje trase na viaduktu se na obravnavanem odseku obstoječa lokalna cesta lahko rekonstruira.
77. člen
(odsek nove javne ceste 50 po severnem robu tretjega pomola z navezavo na Jadransko cesto)
(1) Na delu med Jadransko cesto in čelom tretjega pomola se izvede cesta 50, ki se v krožišču K10 odcepi od Jadranske ceste, poteka mimo območja večnamenskega objekta za potrebe Slovenske vojske z vzletiščem, prečka Ankaranski obrobni kanal, obide območje črpališča Ankaran, se nadaljuje mimo območja nadomestnih habitatov ter po konstrukciji pomola vse do svetilnika na čelu tretjega pomola.
(2) Cesta 50 je širine 6 m oziroma 5,5 m, na delu mimo črpališča Ankaran, kjer ne sme posegati v objekt kulturne dediščine.
78. člen
(parkirišča)
(1) Na območju zunaj pristanišča Koper se izvedejo naslednje parkirne površine:
– P1 – parkirišče za avtobuse in osebna vozila zaposlenih pri objektu potniškega terminala,
– P2 – parkirišče za avtobuse pred objektom SN19,
– P3, P4 – parkirišča za osebna vozila pri poslovnih objektih KP2 in KP3,
– P5 – parkirišče za osebna vozila pri tehniškem parku,
– P6 – parkirišče ob vadbenem objektu AN6,
– P7 – parkirišče za osebna vozila za potrebe Slovenske vojske ob cesti 55.
(2) Vse parkirne površine se izvede v ustrezno dimenzioniranem zgornjem ustroju in zaključnim zaključnem asfaltnem sloju ali tlakuje.
79. člen
(deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest)
(1) Zaradi novih ureditev se izvedejo naslednje deviacije:
– deviacija Severne obvoznice na območju priključevanja v novo križišče K1,
– deviacija Ankaranske vpadnice skladno s pogoji 76. člena te uredbe,
– deviacija priključnih krakov cest v križišču K5 zaradi priključevanja novega bencinskega servisa in novega vhoda v pristanišče Koper/ekonomsko cono.
(2) Opuščeni odseki deviiranih cest se zatravijo in zasadijo. Opuščeni deli Ankaranske vpadnice se uporabijo kot manipulativne in prometne površine za potrebe pristanišča Koper.
IV.3 POGOJI ZA URBANISTIČNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
80. člen
(pogoji za urbanistično oblikovanje)
(1) Državni prostorski načrt določa osnovna prostorska razmerja in koncept prostorskega strukturiranja pristanišča Koper ter strukturne, funkcionalne in programske navezave pristanišča na kontaktna območja, vključno z merili in pogoji za reurbanizacijo območij, s katerih se bo pristanišče v prihodnje umaknilo.
(2) Zasnova infrastrukturne mreže vzpostavlja glavne smeri in poteze v prostoru, čemur sledi tudi zasnova pozidave. Upoštevajo se obstoječi in predvideni infrastrukturni koridorji in odmiki zazidave za zagotavljanje funkcionalnosti in strukturne urejenosti celote.
(3) Na terminalu za generalne tovore med cestama 2 in 8, delu avtomobilskega terminala (objekti SA1, SA4 in SA4a) in na terminalu za les med cestama 1 in 8 in na severovzhodu do železniških tirov se ohranjata zasnova podolžne zazidave v nizih ter mrežni sistem prometnih koridorjev.
81. člen
(pogoji za krajinsko oblikovanje)
(1) Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se ohrani drevesna in grmovna vegetacija, če njena odstranitev ni nujna.
(2) Z novimi zasaditvami se zagotavljajta čim manjša vidna izpostavljenost objektov v odprti krajini, predvsem pred pogledi iz sosednjih območij in frekventnih cest, in sanacija poškodb, ki nastanejo zaradi predvidenih ureditev.
(3) Nove zasaditve se prilagajajo novo ustvarjenim razmeram in obstoječemu stanju na stičnih območjih. Za zasaditev se uporabijo avtohotone in druge rastlinske vrste, ki uspevajo v danih mikroklimatskih in vodnih razmerah, so hitrorastoče, odporne proti vročini, vetru, suši, soli v zraku in tleh ter prenesejo večje obremenitve urbanega okolja.
(4) Pri zasaditvah se upoštevajo poteki vodovodov, cevovodov in kablovodov javne gospodarske infrastrukture ter varovalni koridorji infrastrukture, polja preglednosti cest in cestnih priključkov.
(5) Na mestih poseganja se obvodno rastje ob strugah vodotokov sanira z zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije.
(6) Brežine ob Rižani se urejajo tako, da ne ovirajo pretoka vode.
(7) Brežine ob Ankaranskem obrobnem kanalu se prepustijo zaraščanju v pasu širine približno 70 m, ki je hkrati tudi nadomestni habitat.
(8) Regulacije vodotokov se izvedejo v skladu s strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, sonaravno ureditvijo in sonaravnim oblikovanjem same struge ter se zasadijo z avtohtono obvodno vegetacijo.
(9) Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, zaokroževanjem brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Brežine se zatravijo in ozelenijo skladno z značajem, funkcijo in zasnovo krajinske ureditve širšega območja (obvodni prostor, brežine ob prometnicah …).
(10) Ob protihrupni barieri na tretjem pomolu se na južni in severni strani uredita zelenici. Ob severni strani, ki je vidno izpostavljena pogledom iz smeri Ankarana, se zasadijo višja drevnina, grmičevje in vzpenjavke. Zelenica se opremi z namakalnim sistemom, postavijo se elementi urbane opreme in otroška igrala. Ob južni strani zidu se zasadijo pokrovne rastline ali nizko grmičevje.
(11) Vsa območja, ki po izvedbi prostorskih ureditev ostanejo brez funkcije v okviru pristanišča ali ureditev robnih območij, se uredijo skladno z rabo sosednjih zemljišč ali pa se prepustijo naravni sukcesiji. Območja se uredijo s poravnavo terena, vzpostavijo se osnovni rastni pogoji za ozelenitev oziroma renaturacijo in območja se ozelenijo skladno z določbami tretjega odstavka tega člena.
(12) V sklopu ureditev naravnih, zelenih in drugih odprtih površin naj se uporabi za območje tipična vegetacija in vzorci zasaditve (tudi kmetijske), v skladu z navodili naravovarstvenih in kulturnovarstvenih služb se predvidijo nadomestni habitati, renaturacija in zaščita vodotokov, ureditev območij kulturnih vrednot.
(13) Travnate površine vzhodno od objekta črpališča Ankaran se vzdržujejo v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(14) Z vidika ohranjanja krajinskih značilnosti se med gradnjo:
– območje gradbišča omeji na najmanjši potrebni prostor,
– urejanje zelenih in odprtih površin časovno uskladi z ostalimi deli tako, da je-ta na istem območju potekajo istočasno,
– vzdržujejo in čistijo transportne poti do gradbišč.
(15) Vse krajinske ureditve in zasaditve se glede na načrtovano namembnost ureditev in izbor rastlinskih vrst lahko opremijo z namakalnimi sistemi. Kot voda za namakanje se lahko uporabljajo zbrana meteorna voda s streh objektov ali drugi vodni viri, ki so sprejemljivi z okoljskega, higienskega, sanitarnega, hidrološkega, tehnološkega in ekonomskega vidika
(16) Krajinske ureditve so razvidne iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – ureditvena situacija, list št. 2.1, Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev, listi št. 2.A do 2.2D.
82. člen
(oblikovanje streh na objektih kopenskega dela pristanišča)
(1) Strešne kritine na objektih se lahko izvedejo kot lahka strešna kritina, kot lahka strešna kritina s solarnimi moduli ali pa kot zazelenjena streha.
(2) Posamezni zaključeni nizi objektov morajo imeti enotno zasnovane strehe, vključno s kritino.
83. člen
(pogoji za umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov)
Na območju državnega prostorskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, kot je določeno za posamezna ureditvena območja, ter je mogoča izvedba del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
84. člen
(skupne določbe)
(1) Lege in tehnični elementi vodovoda, hidrantnega omrežja ter padavinske in fekalne kanalizacije so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (listi št. 2.4A do 2.4D, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – Komunalna infrastruktura).
(2) Lege in tehnični elementi elektrovodov, energetske samooskrbe, plinovoda in omrežja zvez so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (listi št. 2.5A do 2.5D, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – Energetska infrastruktura).
(3) Lega in tehnični elementi tehnoloških vod – lagune so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (list št. 2.2A, Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev).
85. člen
(splošni pogoji)
Splošni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– vsa križanja se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo infrastrukturne objekte in naprave;
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev in zaščite gospodarske javne infrastrukture se izvedeta skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta ter skladno z geološkohidrološkimi pogoji območja;
– vsi objekti znotraj območja državnega prostorskega načrta se priključijo na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje zvez;
– priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev infrastrukturnih vodov;
– pred predvideno gradnjo se zakoličijo obstoječa komunalna in energetska infrastruktura ter omrežje zvez na kraju samem;
– trase komunalnih, energetskih in komunikacijskih objektov, vodov in naprav se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture; izvedejo pa se tako, da so skladne s končno ureditvijo;
– obstoječo javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro na območju državnega prostorskega načrta je dopustno vzdrževati, rekonstruirati, odstraniti in graditi na novo ali povečevati zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti;
– odstranijo se priključki na javno gospodarsko infrastrukturo objektov, ki niso v funkciji.
V.1. Vodovodno in hidrantno omrežje
86. člen
(vodovodno omrežje pitne vode na območju pristanišča)
(1) Vodovodno omrežje pitne vode v pristanišču se uredi za oskrbo objektov in ladij s pitno vodo.
(2) Primarno omrežje pitne vode se loči od omrežja požarne vode. Preuredi se vodovodno omrežje na prvem in drugem pomolu ter zgradi novo na tretjem pomolu in na razširjenem kopenskem delu pristanišča.
(3) Omrežje se priključi na javno vodovodno omrežje. Priključevanje se izvede z obstoječim priključkom PE DN 250, ob objektu KP3 in z novim priključkom PE DN 225, na območju novega vhoda v pristanišče Koper/ekonomsko cono.
(4) Potek novih in prestavljenih tras primarnih vodov se izvede v koridorju ostalih infrastrukturnih vodov. Sekundarno omrežje se izvede s priključevanjem na primarne vode.
87. člen
(hidrantno omrežje na območju pristanišča)
(1) Obstoječe hidrantno omrežje na območju pristanišča se dogradi za potrebe gašenja požarov objektov in ladij. Za požarno vodo se uporablja voda iz javnega vodovnega omrežja ali morska voda ali voda iz Rižane, lahko pa se uporablja tudi voda iz zadrževalnikov padavinske vode objektov SA2 in SA3.
(2) Hidrantno omrežje se loči od vodovodnega omrežja pitne vode. Napaja se iz obstoječih in novo predvidenih požarnih črpališč:
– PI, obstoječe črpališče v prvem pristajalnem bazenu,
– PII, prestavljeno in obstoječe črpališče v drugem pristajalnem bazenu,
– PIII, prestavljeno črpališče v tretjem pristajalnem bazenu,
– PIV, prestavljeno črpališče ob izlivu Rižane,
– PV, obstoječe črpališče v drugem bazenu,
– PVI, novo črpališče v tretjem bazenu,
– PVII, novo črpališče v strugi Rižane,
– PVIII, novo črpališče na čelu drugega pomola.
(3) Zasnova, lokacije hidrantov ter ostali tehnični elementi novega hidratnega omrežja se izvedejo glede na opredeljeno požarno tveganje posameznega območja in skladno s predpisi, ki urejajo področje hidrantnih omrežij in požarne varnosti.
88. člen
(tehnološke vode)
(1) Na območju pristanišča nastajajo tehnološke vode, ki so vezane na tehnologijo obratovanja in pretovora blaga. Obstoječe tehnološke vode so povezane z obratovanjem evropskega energetskega terminala.
(2) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje. Ravnanje s tehnološkimi vodami se podrobneje opredeli v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Obstoječa laguna s požarnotehnološkim črpališčem na evropskem energetskem terminalu se prestavi in prilagodijo se cevne povezave glede na novo ureditev terminala.
89. člen
(vodovodno in hidrantno omrežje na robnih območjih pristanišča)
(1) Vodovodno omrežje pitne vode na ostalih območjih se uredi za oskrbo objektov s pitno vodo in požarno vodo.
(2) Objekti se priključujejo na javno vodovodno omrežje s samostojnimi priključki, pod pogoji upravljavca javnega omrežja.
(3) Potek priključnih vodov, lokacije in oprema priključnih mest ter ostali tehnični elementi se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V.2. Kanalizacijsko omrežje
90. člen
(komunalna infrastruktura – fekalna kanalizacija)
(1) Fekalna voda se odvaja ločeno od padavinskih vod, po javnem kanalizacijskem omrežju do centralne čistilne naprave Koper. Komunalne odpadne vode iz vseh predvidenih objektov in obstoječih objektov, kjer se je komunalna odpadna voda odvajala in čistila v greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah, se odvajajo direktno v fekalno kanalizacijo.
(2) Izvede se kanalizacijsko omrežje primarnih in sekundarnih tlačnih oziroma gravitacijskih vodov ter črpališč. Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno. Dimenzioniranje tehničnih elementov fekalne kanalizacije se podrobneje določi na osnovi populacijskih enot v posameznem objektu.
(3) Fekalna voda z območja Slovenske vojske in svetilnika na čelu tretjega pomola se zbira v malih komunalnih čistilnih napravah, ki se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(4) Obstoječa fekalna kanalizacija se na mestih načrtovanih ureditev prestavi, zaščiti ali prilagodi novim nivojem utrjenih površin. Obstoječi fekalni ankaranski kanal se na območju večjih nasipov zaščiti s kineto, s katero je omogočeno varno in neovirano vzdrževanje zbirnega fekalnega voda.
91. člen
(komunalna infrastruktura – padavinske vode)
(1) Padavinska voda se zbira in odvaja ločeno od fekalnih vod in se odvaja v odvodnike. V sistem padavinske kanalizacije se odvaja voda z vseh obstoječih in novih utrjenih površin, pomolov, prometnih površin in streh, ki se ne zbira v zadrževalnikih ali lagunah in ni namenjena za namakanje zelenih streh ali za požarno vodo.
(2) Odvajanje padavinskih vod iz utrjenih in manipulativnih površin se uredi s sistemom prečnih in vzdolžnih nagibov površin, sistemom kanalizacijske mreže in z izpusti v struge vodotokov ali v morje. Skozi lovilce olj in maščob se odvajajo le onesnažene vode, katerih parametri presegajo mejne vrednosti.
(3) Odvajanje vode v zavarovano območje Škocjanskega zatoka ni dovoljeno.
(4) Odvajanje padavinskih vod z utrjenih voznih površin bencinskih servisov se uredi skozi lasten lovilec olj in maščob v bližnji odvodnik.
(5) Padavinska voda z zelenih streh skladiščnih objektov SA3 in SA2 se odvaja po sistemu drenaž v zadrževalnike padavinske vode, ki se izvedejo na vzhodni strani objekta SA3 in na zahodni strani objekta SA2. Volumen zadrževalnikov se dimenzionira z upoštevanjem prispevnih površin, koeficienta odtoka ter vrste kulturnih rastlin na strehah objektov. Višek vode se iz zadrževalnikov odvaja v bližnje odvodnike.
(6) Kanalizacija se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo področje odvajanja odpadnih vod v vode in javno kanalizacijsko omrežje ter področje odvajanja padavinske vode z javnih površin.
V.3. Energetsko omrežje
92. člen
(energetska infrastruktura – elektrovodi)
(1) Elektroenergetska oskrba pristanišča se zagotovi s priključitvijo na obstoječe javno omrežje in z izgradnjo novih priključnih vodov od razdelilnih transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: RTP) Koper in RTP Dekani do razdelilnih postaj (v nadaljnjem besedilu: RP) Luka 2 RP Troples. Iz RTP Koper do RP Luka 2 se po trasi obstoječega elektrovoda položijo trije radialni kablovodi 3 × 3 × 240 mm2 Al. Iz RTP Dekani do RP Troples se ob trasi nove Srminske vpadnice izvedejo trije radialni kablovodi 3 × 3 × 240 mm2 Al. Obe RP se medsebojno povežeta z 20 kV kablovoda 3 × 3 × 240 mm2 Al in ločeni z odklopniki na daljinsko upravljanje.
(2) Elektroenergetske vode znotraj pristanišča se gradi postopoma, znotraj komunalnih koridorjev in ob prometnih površinah v skladu s potrebami pristanišča in za nazivno napetost 20 kV. Vse obstoječe elektroenergetske vode, objekte in naprave se po potrebi prestavi, zaščiti ali nadomesti z novimi. O posegih in predvidenem razvoju internega elektroenergetskega omrežja, ki vpliva na spremembo priključne moči, se obvesti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.
(3) Oskrba drugih območij urejanja se zagotovi s priključitvijo na obstoječe javno elektroenergetsko omrežje v skladu s pogoji sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.
(4) V sklopu elektroenergetskega omrežja se izvede 15 novih transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: TP), razširi se 14 obstoječih TP, zgradi se novo 20 kV stikališče RP Troples ter se razširita stikališči 20 kV RP TP Skladišče in 20 kV RP Lesno skladišče.
(5) Izgradnja elektroenergetskega omrežja, novih TP in razširitev TP se izvaja v fazah, skladno z energetskimi potrebami.
(6) Vse nove TP se zgradijo tako, da omogočajo namestitev vseh potrebnih elektroenergetskih naprav, transformatorjev, kabelskih povezav in merilnih instrumentov ter telekomunikacijskih naprav, če je TP tudi komunikacijsko vozlišče. TP se povežejo z ustrezno dimenzionirano kabelsko kanalizacijo.
93. člen
(energetska infrastruktura – energetska samooskrba)
(1) Na območju pristanišča se urejajo objekti, naprave in vodi za izkoriščanje sončne energije kot alternativnega vira energije.
(2) Zajem sončne energije se izvede s solarnimi moduli, ki se praviloma locirajo na strešnih površinah ter na južni stani protihrupne bariere tako, da se dosežejo optimalni izkoristki solarnih celic.
(3) Solarni moduli se povežejo z ustrezno dimenzioniranimi vodniki, stikalnimi bloki in razsmerniki do TP, po katerih se interno elektroenergetsko omrežje povezuje z javnim elektrodistribucijskim omrežjem.
(4) Proizvedena energija se lahko distribuira v javno omrežje v skladu pogoji sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.
(5) Na celotnem območju urejanja je, v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energijskih sistemov, dovoljeno graditi objekte in naprave za izkoriščanje alternativnih virov energije, namenjene energetski samooskrbi objektov.
94. člen
(agregati)
(1) Obstoječi sistem agregatov se lahko obnavlja in nadgrajuje.
(2) Za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema požarne varnosti se ob vodnih črpališčih izvedejo dizelske črpalke in agregati.
95. člen
(javna in zunanja razsvetljava)
(1) Na območju urejanja se izvede zunanja razsvetljava na novih manipulativnih in internih prometnih površinah ter javna razsvetljava ob javnih cestah, peš in kolesarskih površinah, parkiriščih in drugih javnih površinah (parki, športne in rekreacijske površine idr.).
(2) Vodi javne in zunanje razsvetljave se izvedejo podzemno vzporedno z drugim nizkonapetostnim omrežjem ali samostojno. Višina stebrov, njihova medsebojna oddaljenost in moč svetilk se določijo glede na namen površin in zahtevano stopnjo osvetljenosti.
96. člen
(ogrevanje in klimatizacija)
(1) Objekti se lahko ogrevajo ali klimatizirajo individualno. Viri energije se določijo na osnovi potreb po energiji za ogrevanje, hlajenje, oskrbo s toplo vodo, prezračevanje in klimatizacijo.
(2) Pred izgradnjo javnega plinovoda je mogoče urediti plinohrane. Po izgradnji javnega plinovodnega omrežja se lahko izvedejo priključki in interna plinovodna omrežja za ogrevanje objektov z zemeljskim plinom.
(3) Če se pristanišče oskrbuje z zemeljskim plinom se interna plinovodna mreža priključijo na javno načrtovano distribucijsko omrežje zemeljskega tlačnega sistema 4 bar. Izvedeta se dve priključni mesti, in sicer:
– na napajalni vodovod PE 160 ob Bertoški vpadnici in
– na napajalni vodovod ob Ferrarski oziroma Ankaranski ulici.
V.4. Omrežje zvez
97. člen
(omrežje zvez)
(1) Objekti znotraj območja urejanja se priključujejo na javno telekomunikacijsko omrežje. Priključki se izvedejo v skladu s pogoji upravljavca javnega telekomunikacijskega omrežja, neposredno ali posredno z internim omrežjem zvez.
(2) Trase javne telekomunikacijske kanalizacije se izvedejo na javno dostopnih površinah, usklajeno s trasami ostale komunalne infrastrukture.
(3) Telekomunikacijska kanalizacija se izvede kot kabelska kanalizacija, ki lahko obsega:
– primarne in sekundarne optične vode,
– telekomunikacijske vode,
– vode za nadzor,
– vode za kontrolo pristopa in
– vode za javljanje požara.
(4) Za potrebe obrambe se izvede kabelska kanalizacija, opremljena z monomodnimi optičnimi vlakni, na odsekih:
– od Vojašnice Slovenski pomorščaki Ankaran do novih objektov Slovenske vojske na čelu tretjega pomola ter
– od novih objektov Slovenske vojske na čelu tretjega pomola do telekomunikacijskega jaška na severni strani krožnega križišča K3, kjer se izvede navezava na kabelsko kanalizacijo ob cesti Bertoki–Ankaran.
(5) Telekomunikacijska kanalizacijska povezava in optični singelmodni kabel potekata od Vojašnice Slovenski pomorščaki Ankaran do objektov Slovenske vojske na čelu tretjega pomola ob dostopni cesti.
(6) Objekte Slovenske vojske na čelu tretjega pomola se vključijo v telekomunikacijsko omrežje pristanišča Koper.
(7) Predvidi se povezava kabelske kanalizacije za potrebe obrambe s kabelsko kanalizacijo, ki je predvidena ob železniški progi v območje pristanišča.
(8) Vsi obstoječi telekomunikacijski vodi, objekti in naprave se po potrebi prestavijo, zaščitijo ali nadomestijo z novimi.
V.5. Zbiranje in odvoz odpadkov
98. člen
(zbiranje in odvoz odpadkov)
(1) Za zbiranje odpadkov je treba na območju objektov predvideti zbirna oziroma odjemna mesta ter ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov, ki morajo biti dostopni specialnim tovornim vozilom upravljavca.
(2) Odjemna mesta je treba opremiti s tipiziranimi posodami. Vrsta, tip posod in odjemno mesto se določijo na podlagi projektnih pogojev upravljavca ter veljavnih občinskih odlokov, ki urejajo področje zbiranja in odvoza odpadkov.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
99. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, v grafičnem delu državnega prostorskega načrta na listih št. 3.1 do 3.2D, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
(3) Parcela mora biti v celoti znotraj posameznega ureditvenega območja, kjer se nahaja predvidena gradnja v skladu z določili te uredbe, pri čemer se velikosti parcel določi glede na:
– ureditvene in druge pogoje te uredbe,
– položaj, namembnost in velikost novih parcel v odnosu do obstoječih parcel, obliko zemljišča, obstoječe parcelne meje in lastništvo,
– lego sosednjih objektov, možnih dostopov potek komunalnih in energetskih vodov ter možnosti za njihovo vzdrževanje,
– sanitarno-tehnične zahteve,
– požarno-varnostne zahteve in zahteve varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Nove parcele morajo obsegati vse površine, ki so potrebne za nemoteno odvijanje dejavnosti na posamezni lokaciji (stavbišče, pohodne in manipulativne površine, parkirišča, uvozi itd.). Parkiranje je možno urediti tudi na javnih površinah.
(5) Na ureditvenem območju mejnih prehodov iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe se v skladu s predpisi o graditvi objektov na mejnih prehodih parcelacija izvaja s soglasjem investitorja graditve mejnih prehodov.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
100. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine. Znotraj območja državnega prostorskega načrta se nahaja naslednja kulturna dediščina:
– Ankaran – Arheološko območje Internistična bolnišnica (EŠD 1331),
– Ankaran – Bolnišnica Ankaran (EŠD 17092),
– Ankaran – kulturna krajina Ankaranska bonifika (EŠD 13925),
– Ankaran – arheološko najdišče Bonifika (EŠD 2908),
– Ankaran – melioracijsko območje (EŠD 14408),
– Bertoki – arheološko območje Srmin (EŠD 1302),
– Koper – arheološko najdišče (EŠD 236),
– Koper – mestno jedro (EŠD 235) – vplivno območje.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav.
(3) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo možno površino, ki še omogoča izgradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.
(4) Obseg in pogoje predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba.
(5) Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine za park Ankaran – Bolnišnica Ankaran (EŠD 17092) in Ankaran – Arheološko območje Internistična bolnišnica (EŠD 1331) so navedeni tudi v 64. členu te uredbe. Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine za Ankaran – Melioracijsko območje (EŠD 14408) so navedeni tudi v 71. členu te uredbe.
(6) Na območju kulturne dediščine Ankaran – Bolnišnica Ankaran je predvidena gradnja objekta AN11, ki se približa drevoredu. Med gradnjo je treba zagotoviti ukrepe za ohranitev obstoječih dreves. Pri tem se upoštevajo odmik objekta od krošnje drevesa projicirane na talno površino najmanj 1,5 m (območje koreninskega spleta drevesa), 7 m zaradi intervencijske poti in 3 m varnostne razdalje.
(7) Pri načrtovanju objektov in zunanje ureditve na vplivnem območju kulturne dediščine Koper – Mestno jedro se upošteva arhitekturna tipologija in morfologija ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečijo posegi, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike, pričevalnost in vrednost kulturne dediščine.
(8) Zagotoviti je treba rezervatno varstvo arheoloških ostalin, izvedbo predhodnih oziroma zaščitnih arheoloških raziskav in izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Ob morebitni najdbi arheološke ostaline so najditelji dolžni nemudoma obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(9) Gradbeni posegi, razen urejanja protipoplavnih nasipov ob reki Rižani, se morajo v čim večji meri izogniti arheološkima najdiščema Koper (EŠD 236) in Bertoki (EŠD 1302). V kolikor so posegi kljub temu nujni, je treba upoštevati določila iz prejšnjega odstavka, vse posege in postopke pa izpeljati skladno s predpisi.
(10) Spremljanje stanja kulturne dediščine med izvedbo del se zagotovi s pisnim obvestilom investitorja Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred začetkom del.
101. člen
(ohranjanje narave)
(1) Znotraj območja državnega prostorskega načrta so naslednja območja z naravovarstvenim statusom:
– Bonifika – (naravna vrednota id. številka 4813V),
– Rižana – (naravna vrednota id. številka 4836V),
– Ankaran –park ob objektu MORS (naravna vrednota, id. številka 1981),
– Morje in morsko obrežje (ekološko pomembno območje, id. številka 70000),
– Rižana – estuarij (ekološko pomembno območje, id. številka 79700).
(2) Do začetka izvedbe končnih ureditev se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene.
(3) Do izvedbe končnih ureditev se na celotnem območju naravne vrednote Bonifika ohranjajo vodni kanali s trstičjem in grmišči ter kmetijska raba zemljišč. Trstičje v melioracijskih jarkih in brežinah se ne kosi, ker predstavljajo habitat številnim živalskim vrstam. Če je zaradi zmanjšane prevodnosti jarkov potrebno čiščenje, je pri tem treba upoštevati sonaravne principe vzdrževanja jarkov. Vzdrževanje se lahko izvaja od pozne jeseni do zgodnje pomladi s košnjo trstičja, in sicer enobrežno po odsekih.
(4) Z višjo vegetacijo se optično loči območje tehniškega parka od naravne vrednote Škocjanski zatok z zasaditvijo avtohtonih zimzelenih grmovnic (plodonosne grmovnice, kot so tamariska, glog kalina), kjer ptice najdejo zavetje in hrano tudi pozimi. Med obratovanjem je treba površine redno vzdrževati in preprečevati zarast z neavtohtonimi vrstami.
(5) Po prvi vegetacijski sezoni je treba ugotoviti razvitost zasaditve ob Rižani, Ankaranskem obrobnem kanalu in prelivnem kanalu Škocjanskega zatoka glede na krajinski načrt ureditve in jo po potrebi dopolniti.
(6) Za posamezne nadomestne habitate se na podlagi naravovarstvenih in drugih strokovnih izhodišč določijo pogoji in možnosti obiskovanja. Na vstopnih točkah in ob poteh znotraj območij se postavijo informativne table, ki obiskovalce seznanijo s pomenom varovanega območja in pravili ravnanja na območju. Obiskovalci znotraj nadomestnih habitatov lahko uporabljajo le zanje določene poti in površine uporaba drugih površin in prehodi zunaj za to namenjenih poti se preprečijo s primernimi prostorskimi ureditvami, elementi urbane opreme in opozorilno signalizacijo.
(7) Z odlaganjem materiala se ne sme posegati v morski habitat, Rižano in na območje naravnih vrednot Ankaran – park ob objektu MORS. Pred začetkom del se določijo lokacije deponij izkopanega materiala iz poglabljanja akvatorija pristaniških bazenov in plovnih poti. Pri gradnji tretjega pomola se prepreči odlaganje materiala na preostale dele podvodnega travnika. Zasipavanje ter začasno ali trajno odlaganje gradbenega materiala ali zemljine sta dopustni le na zahodnem delu Bonifike, na območju, kjer je predvidena gradnja avtomobilskega terminala in terminala za tekoče tovore. Odlaganje materiala na območjih vzhodno od Ankaranske vpadnice je mogoče šele po vzpostaviti nadomestnih habitatov, pri čemer se pogoj ne nanaša na območje deponiranja viškov materiala, nastalih pri gradnji II. tira železniške proge Divača–Koper.
(8) Načrtuje se odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo. Odpadkov ni dovoljeno odlagati v naravno okolje. Na območju Bonifike se odstrani odpadni material zaraščen z ruderalnimi vrstami in pionirskimi drevesnimi vrstami, območje pa se sanira.
(9) Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja je treba določiti upravljavca nadomestnih habitatov iz 103. do 105. člena te uredbe, ki bo spremljal vzpostavitev in urejanje nadomestnih površin ter kasneje skrbel za ohranjanje njihove funkcije.
(10) Med gradnjo nadomestnih habitatov iz 103. do 105. člena te uredbe je treba zagotoviti nadzor strokovnjakov za posamezne vrste (hrošči) in habitatne tipe, ki bodo pred tem že sodelovali pri projektiranju nadomestnih habitatov. Spremlja se razvoj funkcionalnosti nadomestnih habitatov. Ko se bodo na površinah nadomestnih habitatov vzpostavili ustrezni pogoji in bodo uspešno preseljene prizadete vrste, je dopustno poseganje na površine, ki so nadomeščene.
(11) Med gradnjo je treba zagotoviti spremljanje stanja (monitoring) ogroženih vrst in habitatov, predvsem uspešnost naseljevanja nadomestnih habitatov ter uspešnost izvedbe drugih omilitvenih ukrepov. V okviru monitoringa se lahko predlagajo morebitni dodatni ukrepi za varstvo vrst.
(12) Strokovni nadzor pri vzpostavitvi nadomestnega habitata izvaja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ki izda tudi mnenje, da je nadomestni habitat vzpostavljen.
(13) Vzdrževanje ustreznih habitatov iz 103. do 105. člena te uredbe se mora izvajati ves čas gradnje in obratovanja na območju državnega prostorskega načrta. Nadzor med gradnjo izvaja strokovnjak biolog.
(14) Med obratovanjem je treba izvajati monitoring ogroženih vrst in habitatov. Ugotoviti ja treba, kako so se uveljavili omilitveni ukrepi, ter predlagati morebitne izboljšave teh. Monitoring med obratovanjem obsega spremljanja funkcionalnosti nadomestnih habitatov: najmanj triletni monitoring delovanja nadomestnih habitatnih tipov. V nadaljevanju je treba vsakih pet let strokovno oceniti stanje vzpostavitve nadomestnega habitata in v okviru predpisanega vzdrževanja odstraniti neavtohtono vegetacijo. Monitoring morajo izvajati usposobljeni strokovnjaki.
(15) Med obratovanjem se izvaja monitoring vpliva na ptice Škocjanskega zatoka.
(16) Po vzpostavitvi nadomestnih habitatov se na območju nadomestnih habitatov vzpostavi pravni status območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
102. člen
(prikaz nadomestnih habitatov)
Zasnova somorne lagune nadomestnega habitata na območju Srmina in njena dostopnost, mostič na območju nadomestnega habitata ob Ankaranskem obrobnem kanalu ter ureditve območja izlivnega dela Ankaranskega obrobnega kanala so razvidni iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – ureditvena situacija, listi št. 2.1, Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev, listi št. 2.A do 2.2D.
103. člen
(nadomestni habitat na območju Srmina)
(1) Zaradi posegov pristanišča na območje lagune pri Sv. Katarini se zgradi nadomestni habitat, ki služi kot življenjski prostor hroščev in drugih organizmov. Do začetka izvedbe končnih ureditev se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene.
(2) V sistemu somornih lagun in jarkov se na območju nadomestnih habitatov za vrste Bembidion normannum apfelbecki, Scarites terricola in Clivina ypsilon opustijo njive in melioracijski jarki, ki so na jugu in severu omejeni z razbremenilnikom reke Rižane, na vzhodu in zahodu pa z intenzivnimi vinogradi ter sadovnjaki.
(3) Na območju somorne lagune, v velikosti približno 1 ha, se uredi več kanalov, globokih 10 do največ 50 cm ter širokih do največ 1,5 m, ki služijo kot dovod slane in sladke vode. Poloj od kanala do dvignjenega dela lagune je širok 10 do 15 m. Dotok slane vode se poveča tako, da se omogoči rast halofitov. Poloj se redko posuje z večjim in manjšim kamenjem. Celotna obala je na povprečni višini plimovanja. Obrobje lagune se zasadi z gostim trstičjem. Po koncu vegetacijske dobe, novembra ali decembra, se travišča kosijo z namenom preprečitve zaraščanja grmovnic.
(4) Somorna laguna pod Srminom mora biti zgrajena vsaj dve leti pred posegom v laguno pri Sv. Katarini. Pred začetkom del v izvornem habitatu je treba na obeh območjih, na izvornem in nadomestnem habitatu, izvesti ponovno natančno inventarizacijo hroščev, da se preveri učinkovitost nadomestnega habitata.
104. člen
(nadomestni habitat ob Ankaranskem obrobnem kanalu)
(1) Ureditve Ankaranskega obrobnega kanala se načrtujejo sonaravno. Na obeh straneh razširjene struge Ankaranskega obrobnega kanala se zagotovi 30-metrski obvodni pas v blagem naklonu, ki se ga v bližini vodotoka zasadi s trstičjem, v bolj oddaljenem delu pa z grmovnimi vrstami, značilnimi za zaraščajoča območja Bonifike.
(2) Skupna širina obrobnega kanala in obvodnega pasu je minimalno 70 m, razen na območju, kjer se kanal približa vojašnici (zaradi ohranjanja parka) ter pri objektu AN12, kjer je prostor ožji.
(3) Razširjen obvodni pas predstavlja del nadomestnih površin zaradi izgube naravovarstveno visoko vrednotenih habitatnih tipov na območju naravne vrednote Bonifike.
(4) Pri vzdrževanju Ankaranskega obrobnega kanala se upoštevajo sonaravni principi vzdrževanja, dela se izvajajo od pozne jeseni do zgodnje pomladi s košnjo trstičja, in sicer enobrežno, po odsekih tako, da se na enem odseku nikoli ne kosita oba bregova hkrati. Prvo leto se kosi en breg, drugo leto se kosi drugi breg, tretje leto se ne kosi, da se oba bregova prosto zarasteta, četrto leto pa se zopet kosi le en breg. Košnje ob vodotoku se v enem letu po odsekih izmenjavajo.
(5) V obvodnem pasu se ne načrtujejo parkovne ureditve, temveč se ob začetni zasaditvi v čim večji meri zagotovi postopno zaraščanje z rastlinskimi vrstami, značilnimi za to območje. V tem pasu se ne načrtujejo vzdrževalne poti ali pa mora biti pot ozka in le na enem bregu.
(6) Na območju se obstoječi objekti lahko vzdržujejo, rekonstruirajo, odstranijo in gradijo novi, pri čemer se namembnost objektov bistveno ne spremeni, obstoječa velikost pa se lahko spremeni največ za ±10 odstotkov glede na obstoječe gabarite.
(7) Gradnja objektov v razširjenem obvodnem pasu ni dopustna razen postavitve lesenega mostiča, ki se navezuje na sistem peš poti na območju Športnorekreacijskega centra Ankaran, in gradnje Ankaranske vpadnice skladno s 76. členom te uredbe.
105. člen
(ureditev nadomestnega habitatna na izlivnem delu Ankaranskega obrobnega kanala)
(1) Celotno območje izlivnega odseka Ankaranskega obrobnega kanala v dolžini približno 500 m med dostopno cesto do tretjega pomola in vojašnico se izvede kot nadomestni habitat. Območje je široko od 60 m do 200 m. Površina se oblikuje na koti približno ±0,0 in se prepusti naravnemu zaraščanju.
(2) Struga Ankaranskega obrobnega kanala se na izlivnem odseku izvede tlorisno razgibano z normalnim profilom dna povprečne širine 1 m in maksimalnim nagibom brežin 1:2. V pasu ob vodotoku se zasadi avtohtona vegetacija, značilna za vodotoke na obravnavanem območju. Brežine se zasadijo s trstičjem, ki se ga deloma redno kosi, delno je prostorastoče, vmes pa se zasadita obvodno grmičevje in obvodno drevje.
(3) Na delu, kjer park ob vojašnici meji na Ankaranski obrobni kanal, se izvede širitev drugega kraka struge Ankaranskega obrobnega kanala tako, da tvori približno 200 m dolgo in 20 m široko vodno površino, globine minimalno –1,2 m (ob oseki), ki se v nadaljevanju izliva v morje.
(4) Muljasti poloj, ki nastane med obema izlivnima kanaloma, je deloma pod vplivom plime. Ob višjih vodah se čez muljasto ravnino preliva sladka voda iz Ankaranskega obrobnega kanala proti morju in tvori lastne struge, oziroma se steka v smeri proti urejenemu iztočnemu kanalu za odvod visoke vode na robu poloja. Sladka in slana voda se na tem območju izmenjujeta preko peščenega zasipnega materiala.
(5) Voda iz Ankaranskega obrobnega kanala se čez muljasti poloj izliva na območje komunalnih privezov Sv. Katarina.
(6) Muljast poloj se zavaruje pred izpiranjem mulja na območje komunalnih privezov Sv. Katarina, kot tudi pred valovi iz morja z zavarovanjem obale.
(7) Pešpot iz območja komunalnih privezov Sv. Katarina proti SCI Sv. Nikolaj je na območju nadomestnega habitata dopustna le v obliki lesenega mostovža, ki vodi čez mokrišče. Prehod zunaj za to namenjenih poti se prepreči z opozorilno signalizacijo.
106. člen
(varovanje kmetijskih zemljišč)
(1) Zagotoviti je treba ustrezno obnovo in polno funkcionalnost melioracijskih sistemov na zemljiščih, ki ne bodo odtujena oziroma urbanizirana.
(2) Za varovanje in preprečevanje nadaljnjega obremenjevanja kmetijskih zemljišč se:
– pri odrivih zemlje pazi, da se vsa primerna zemlja, ki se jo lahko še uspešno uporabi za namen rekultivacije oziroma vzpostavitve novih površin, odlaga ločeno in se je ne meša s spodnjimi horizonti ali z drugimi neprimernimi tlemi;
– prepreči vsako gaženje tal, ki bi lahko povzročilo zastajanje vode, ker ga kasneje ni mogoče uspešno popraviti;
– za vse dovoze in odvoze materialov izvedejo dovozne poti, po katerih mora potekati ves promet;
– z ustreznimi ukrepi preprečijo nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih.
(3) Investitor mora omogočiti lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča med gradnjo in po njej.
(4) Investitor ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotovi analizo prizadetosti območij agrarnih operacij in posameznih kmetijskih gospodarstev ter pripravo sanacijskih programov. Analiza in sanacijski programi se pripravijo v povezavi z vrednotenjem kmetijskih zemljišč in obsegajo:
– analizo škode,
– ukrepe za ublažitev negativnih posledic ter
– sanacijski program za kmetije, ki jim je kmetovanje edini ali pomemben vir dohodka.
107. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Med gradnjo in pri ureditvi gradbišča se izvedejo vsi ukrepi za preprečitev požara v naravnem okolju.
(2) Požarna varnost objektov se zaradi novih ureditev ne sme poslabšati.
(3) Skladno s predpisi, ki urejajo področje požarne varnosti, ter ob upoštevanju požarnih nevarnosti je na območju državnega prostorskega načrta pri vseh posegih treba predvideti vse pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom za zagotovitev:
– varnega umika ljudi in premoženja ter pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– potrebnih odmikov med objekti oziroma ustrezne požarne ločitve objektov,
– prometnih in delovnih površin za gasilce in intervencijska vozila,
– nosilnosti konstrukcije objektov za določen čas ob požaru,
– virov za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in naprav za gašenje.
(4) Pri načrtovanju rešitev požarne varnosti je treba upoštevati požarna tveganja, ki izhajajo iz obstoječih dejavnosti, objektov in ureditev znotraj območja državnega prostorskega načrta in na sosednjih območjih. Upoštevati je treba tudi vsa požarna tveganja, ki izhajajo iz uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
(5) Investitorji objektov, za katere je skladno s predpisi pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
108. člen
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) Izvajalec del mora poskrbeti za brezhibno gradbeno mehanizacijo. Redno vzdrževanje tovornih vozil in gradbenih strojev oziroma pranje vozil mora potekati zunaj gradbišča, v za to opremljenih delavnicah.
(2) Med obratovanjem objektov in ureditev, pri katerih obstaja možnost onesnaženja okolja zaradi razlitja nevarnih snovi, je treba zagotavljati redne preglede, vzdrževanje in čiščenje lovilcev olj in maščob ter drugih zaščitnih sistemov in naprav. Izvajati je treba vse ukrepe za zaščito pred razlitjem pri pretakanju, skladiščenju, prevozu nevarnih snovi ali drugih nesrečah skladno s predpisi.
(3) Izvajalci gradbenih del (med gradnjo) in nosilci dejavnosti, pri katerih obstaja možnost onesnaženja okolja z nevarnimi snovmi (med obratovanjem), morajo izdelati načrt ravnanja in sanacije območja ob onesnaženju z nevarnimi snovmi iz delovnih strojev.
109. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Vse ureditve v državnem prostorskem načrtu se izvedejo tako, da je zagotovljen umik ljudi in živali v primerih drugih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(2) V objektih se izvedejo zaklonišča ali ojačitev prve plošče nad kletjo objekta v skladu s predpisi o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
(3) Za zaščito pred poplavljanjem morja je predviden dvig terena v zaledju tretjega bazena, na območju med obstoječim območjem pristanišča Koper, Ankaranskim obrobnim kanalom, reko Rižano in nasipom obstoječe cestne pentlje pred novim vhodom v pristanišče Koper/ekonomsko cono ter na območju tehniškega parka, na koto minimalno +3,5 m n.v.
(4) Nasipi ob Rižani in Ankaranskem obrobnem kanalu se izvedejo tako, da se zagotavlja poplavna varnost pristanišča in robnih območij skladno z 58. členom te uredbe.
(5) Na območju državnega prostorskega načrta so načrtovane ureditve in ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti.
(6) Vsi načrtovani posegi, nasipi in vkopi se izvedejo tako, da se prepreči erozija območij.
(7) Za objekte, ki se nahajajo v vplivnih območij Seveso lokacij, se analizira medsebojne vplive in opredeli režime varovanja. Analizo izvede lastnik novega Seveso objekta.
110. člen
(varstvo tal)
(1) Glinasta prst ni primerna za rekultivacijo na ozelenjenih strešnih površinah, zato se v ta namen uporabi le del prsti iz kmetijskih površin iz območja državnega prostorskega načrta.
(2) Pri odrivih zemlje se zemlja, ki se jo lahko uporabi za rekultivacijo oziroma vzpostavitev novih površin, odlaga ločeno in se ne meša s podlago ali z drugimi neprimernimi tlemi. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Določita se namen in način uporabe rodovitnega dela prsti.
(3) Gaženje tal, ki bi povzročilo spremembo površine tal in zastajanje vode, je prepovedano.
(4) Z nevarnimi odpadki (onesnažena zemljina z naftnimi derivati in oljem, odpadni akumulatorji, prazna embalaža olj itd.), nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba ustrezno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano, vse prevoze pa izvajati tako, da ne pride do onesnaževanja okolja.
(5) Pri izvajanju zemeljskih del je v primeru najdbe odpadkov potrebno zagotoviti ustrezno sanacijo območja.
(6) Za skladiščenje nevarnih snovi oziroma kemikalij se uporablja originalna embalaža.
(7) Pri načrtovanju objektov in ureditev na območju tehniškega parka je poleg splošnih pogojev treba upoštevati še naslednje pogoje gradnje:
– višina izravnave se prilagodi obstoječemu stanju oziroma vse ureditve se izvajajo tako, da minimalno posegajo v podlago; pretežni del izravnave se izvede na višini od +2 m n.v. do +3 m n.v.;
– na območju ni dovoljeno nasipavanje oziroma odlaganje drugje izkopanega materiala, razen za izravnavo terena;
– izkopani material, ki se ne uporabi za izravnavo terena znotraj tehniškega parka, se odlaga skladno z določili te uredbe;
– vse ureditve se izvede tako, da ne prihaja do spiranja onesnaževal v tla ali v sistem površinskih voda (zatesnitev zgornje plasti tal);
– vse padavinske vode z območja se preko koalescenčnih filtrov priključi na meteorno kanalizacijo. Voda v kanalih ne sme imeti povezave z vodo Škocjanskega zatoka;
– objekti se plitvo temeljijo. Temeljenje s pilotiranjem ni dovoljeno.
111. člen
(varstvo morske vode)
(1) Odvodnjavanje območja državnega prostorskega načrta se uredi tako, da ne poslabšuje kakovosti kopalnih voda.
(2) Med gradnjo in obratovanjem se predvidijo ukrepi za zmanjšanje emisij ogljikovodikov (ogljikovodikovih spojin od goriv, zaščitni premazi ter izpusti kalužnih vod) direktno v morje ali indirektno s spiranjem kopnih površin.
(3) Med gradnjo in med obratovanjem se upoštevajo splošni ukrepi, ki veljajo za celinske vode in morje: redno vzdrževanje, ustrezen prometni režim, varnostni ukrepi pri pretovarjanju in skladiščenju, zaščitni ukrepi ob nesrečah in razlitjih.
(4) Pri gradnji se upoštevajo naslednji ukrepi:
– brezhibna mehanizacija;
– odvajanje in čiščenje morebitnih odpadnih vod;
– vgrajevanje neoporečnega materiala v objekte;
– prepoved odlaganja in skladiščenja nevarnih snovi na priobalnih zemljiščih;
– takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ob nezgodah;
– zavarovanje pred poplavljanjem in erozijskim delovanjem voda;
– prepoved odlaganja izkopanega materiala v pretočni profil vodotoka ali na poplavno območje;
– ureditev začasnih deponij viškov zemeljskega materiala tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda;
– odstranitev vseh ostankov začasnih deponij po končani gradnji;
– zagotavljanje nemotenega pretoka ob pojavu visokih voda in preprečevanje onesnaženja voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ter uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi.
(5) Ob gradnji ter med poglabljanjem in vzdrževanjem plovnih poti morajo nadzorne in inšpekcijske službe izvajati nadzor z namenom zmanjšanja čezmerne erozije morskega dna oziroma transporta morskih sedimentov.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za tretji pomol se z vidika ohranjanja cirkulacije vodnih mas preveri izvedba pilotiranja z največjo možno razdaljo med piloti, pri čemer imajo piloti lahko večji premer in debelino.
(7) Izvede se sanacija obstoječega sistema odvodnjavanja prometnic (ceste in železnice) ter parkirišč, ki odvajajo padavinske vode v morje.
112. člen
(varstvo celinske vode)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta se zagotavljajo omilitveni ukrepi vezani na upravljanje z vodami in se vežejo na izvedbo sistema zbiranja vseh odpadnih voda (meteornih, komunalnih, iz cestne infrastrukture) in ustreznega čiščenja le-teh.
(2) Ureditev brežin in strug vseh vodotokov mora biti izvedena sonaravno, z uporabo naravnih materialov iz okolice in upoštevajoč obstoječe hidromorfološke značilnosti vodotoka.
(3) Onesnažene padavinske vode, katerih parametri presegajo mejne vrednosti, se odvajajo skozi lovilce olj.
(4) Gradbena dela v Ankaranskem obrobnem kanalu se izvajajo v obdobju nizkih vodostajev (zimsko sušno obdobje) tako, da se kar najbolj ohrani obstoječa vegetacija.
(5) Izvajalec gradbenih del med gradnjo zagotovi, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti ob poseganju v brežine ali struge vodotokov in predvidi lokacije začasnih deponij gradbenega in izkopanega materiala zunaj območij vodotokov.
(6) Na priobalnem zemljišču površinskih vodotokov sta prepovedani odlaganje odkopnih materialov in odpadkov ter pretakanje nevarnih snovi.
(7) Za namakanje zazelenjenih streh se ne uporabi voda iz vodotoka, temveč deževnica ali očiščena odpadna vodo iz Centralne čistilne naprave Koper.
113. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri načrtovanju skladiščnih objektov in tehnologij pretovarjanja je treba upoštevati vse najboljše razpoložljive tehnike.
(2) Na terminalu za tekoči tovor se pri vseh pretovorih in mestih pretovarjanj (rezervoarji – avto in vagonske cisterne) načrtuje vračanje hlapov organskih snovi.
(3) Energetska oskrba ladij na vezih z obale se izvede v skladu predpisi, ki urejajo področje energetske oskrbe ladij.
(4) Viri nezajetih emisij prahu (npr. presipna mesta, nakladalna mesta, vstopno-izstopna mesta za tovorna vozila, vagoni na nakladalnih klančinah ipd.) se omejijo s samozapiralnimi vrati, zavesami ipd.
(5) Med gradnjo se upoštevajo osnovni postopki za preprečevanje in omejevanje prašenja (vlaženje materialov, čiščenje vozil in voznih površin, po potrebi uporaba protiprašnih barier na izpostavljenih mestih, dodatni ukrepi ob specifičnih neugodnih meteoroloških razmerah), protiprašna zaščita vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz, uporaba dobro vzdrževane mehanizacije itd.
(6) Objekti se izvedejo skladno z določili prepisov, ki urejajo področje alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo.
(7) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo.
114. člen
(varstvo pred čezmernim hrupom)
(1) Omilitveni ukrepi varstva pred hrupom med gradnjo so:
– gradbeni stroji in delovne naprave, ki se uporabljajo na prostem, morajo biti izdelani skladno s predpisi, ki urejajo področje emisijskih norm za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– upoštevanje časovnih omejitev gradbenih del,
– transportne poti, ki vodijo na območje ureditve, morajo v kar največji meri potekati zunaj stanovanjskih naselij.
(2) Pri varovanju okolja se upošteva prioritetni vrstni red izvajanja omilitvenih ukrepov glede na kraj in učinkovitost teh ukrepov:
– ukrepi na viru hrupa (menjava strojev, tehnične izboljšave določenih sklopov),
– ukrepi na poti širjenja hrupa od vira do mesta obremenitve,
– ukinjanje ali omejevanje tistih virov, ki bi v določenih časovnih obdobjih lahko predstavljali čezmerno prekoračitev hrupa.
(3) Druge ureditve in ukrepi za zmanjšanje hrupa:
– prekrivanje evropskega energetskega terminala s streho za omejitev hrupa, ki ga povzročajo naprave in stroji pri skladiščenju in nakladanju razsutega tovora (premog, železova ruda ipd.),
– izvedba naprav za raztovarjanje in natovarjanje kontejnerjev s pogonskimi agregati čim bližje tlom na tretjem pomolu,
– uporaba električnih dvižnih naprav in vozil namesto vozil s pogoni na motorje z notranjim izgorevanjem,
– uporaba vmesnih dušilnih elementov, ki preprečujejo medsebojne trke kontejnerjev,
– izvedba protihrupne bariere višine vsaj 12 m in dolžine 1 300 m na tretjem pomolu proti območju Ankarana,
– načrtovana objekta SA2 in SA3 zaradi oblikovanja povečata absorpcijo zvoka. Pri izvedbi je treba upoštevati, da se odprtine in prezračevalni kanali usmerijo proti območju Luke Koper.
(4) Na območju potniškega terminala se zaradi zmanjšanja hrupa ladij izvede priključitev ladij na omrežno napetost na obali.
(5) Za zmanjševanje vplivov delovanja ladijskih motorjev med raztovarjanjem ladij se lahko namestijo posebni cevni dušilci na izpuhe ladij.
(6) Avtobusna postaja je načrtovana tako, da so vozila parkirana v delu bližje pristanišču in ločena proti Kopru z objektom postaje.
(7) Kontejnerski terminal na prvem pomolu se modernizira z vpeljavo električnih premikalnih in dvižnih naprav ter uvedbo nakladalnih žerjavov s pogonskimi agregati čim bližje tlom. Uporabijo se vmesni dušilni elementi, ki preprečujejo medsebojne trke kontejnerjev oziroma dodatna obdelava posameznih pogonskih sklopov dvigal za razkladanje ladij z okrovi in dodatnimi dušilci.
(8) Hrupna gradbena dela na območjih, ki mejijo na Škocjanski zatok in Bonifiko ter v severnem delu območja državnega prostorskega načrta, se izvedejo zunaj gnezditvene sezone, ki traja od marca do konca avgusta.
(9) Končna vzpostavitev funkcionalnosti nadomestnih habitatov oziroma preselitev živalskih in rastlinskih vrst bo mogoča po končanih zemeljskih delih, ki povzročajo hrup.
(10) Izvajalci gradbenih del morajo za svoje posege pridobiti dovoljenja za kratkotrajne prekoračitve hrupa, če bodo predvidena dela v neposredni bližini stanovanjskih območij.
115. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Pri objektih in napravah, ki predstavljajo vire elektromagnetnih sevanj, se zagotovi monitoring skladno s predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Monitoring zagotovijo lastniki virov elektromagnetnega sevanja.
116. člen
(varstvo pred vibracijami)
(1) Ukrepi varstva pred tresljaji med gradnjo se podrobno opredelijo v projektu ureditve gradbišča, ki ga pripravi izvajalec gradbenih del. Prevozne poti med gradnjo se določijo do začetka gradnje.
(2) Izvajalec pred začetkom gradnje pri pripravljalnih delih popiše in dokumentira stanje in morebitne poškodbe (posnetek obstoječega stanja objektov) obstoječih, izpostavljenih objektov in ob transportnih poteh.
(3) Med izvedbo se izvaja monitoring vibracij. Ob poškodbah, ki bodo posledica gradnje, se izvedejo vsi potrebni sanacijski ukrepi za odpravo morebitnih nastalih poškodb na objektih.
117. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Zunanje osvetljevanje vseh predvidenih objektov in ureditev na območju pristanišča in na kontaktnih območjih se načrtujeta in izvajata v skladu z veljavno zakonodajo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja in zahtevami o osvetljevanju z okolju prijaznimi svetilkami.
(2) Razsvetljava objektov za oglaševanje ni dovoljena.
(3) Za osvetljevanje med obratovanjem se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe.
(4) Namestitev svetilk na zunanjih delovnih površinah se izvede v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo delo na prostem. Namestitev svetilk na drugih območjih se omeji na minimum.
(5) Osvetljevanja območja v smeri Škocjanskega zatoka in Bonifike se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja.
(6) Med gradnjo se gradbišča ponoči ne sme osvetljevati, izjemoma je dovoljena le postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki mora biti opremljeno s senzorjem ali fotocelicami.
(7) Upravljavec razsvetljave izdela načrt razsvetljave. Upravljavec razsvetljave vsako peto leto po začetku njenega obratovanja načrt razsvetljave ponovno izdela in ga pošlje na ministrstvo.
(8) Upravljavec razsvetljave območja pristanišča letno spremlja porabo elektrike za razsvetljavo poslovnih stavb in zagotovi izvedbo obratovalnega monitoringa.
(9) Pri načrtovanju osvetljevanja se upoštevajo vsi predpisani načini osvetljevanja, ki veljajo za poslovne prostore, fasade.
118. člen
(pogoji zbiranja in odvoza odpadkov)
(1) Odlaganje odpadkov je prepovedano na območju nadomestnih habitatov na kmetijskem zemljišču ter na priobalnem zemljišču površinskih vodotokov.
(2) Pred podrobnejšim načrtovanjem odlaganja izkopanega materiala iz akvatorija pristaniških bazenov in plovne poti se izvedejo preiskave izkopanega materiala (refula).
(3) Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja se v skladu izdela poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi.
(4) Pri gradnji (v tla ali vode) se uporablja izključno inerten in kakovostno neoporečen material.
(5) Odpadkov ni dovoljeno odlagati v naravno okolje. Z morebitnimi nevarnimi odpadki (onesnažena zemljina z naftnimi derivati in oljem, odpadni akumulatorji, prazna embalaža od olj itd.), nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije, ali zaradi nepredvidenih dogodkov, je treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.
(6) Nadzor nad ravnanjem z odpadki izvaja investitor v sklopu nadzora izvajalcev gradnje.
(7) Povzročitelj odpadkov mora glede na vrsto odpadkov zagotoviti obdelavo, in sicer tako da jih odda ali prepusti zbiralcu odpadkov, da jih sam obdela, odda predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov ali jih proda.
119. člen
(deponiranje materiala)
(1) Izkopan material se odloži v kasete na razširjenem vzhodnem območju pristanišča Koper, kjer se konsolidira. Vzhodno območje je razdeljeno na kasete za odlaganje materiala, ki se oblikujejo glede na obstoječe in predvidene kote terena ter glede na etapnost gradnje.
(2) Slane vode iz odloženega materiala ni dopustno odvajati v sladkovodne melioracijske kanale. Načrtovan je odvod izcednih vod iz kaset v Ankaranski obrobni kanal ali reko Rižano skozi usedalnike.
(3) Izkopan material se lahko vgrajuje tudi v podaljšek prvega in drugega pomola, če se njuna konstrukcija izvede z nasipavanjem.
(4) Deponiranje viškov materiala, nastalih pri gradnji II. tira železniške proge Divača–Koper, se izvaja skladno s pogoji 38. člena Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (Uradni list RS, št. 43/05):
– volumen na voljo za odlaganje: 340.000 m3;
– deponija Ankaranska bonifika bo zasipana v višini od 1 do mestoma 2,5 m;
– brežine deponije se izvedejo v naklonu 1:4;
– minimalna višina nadgradnje ob dostopni poti na severnem delu je 0 m (Ankaranska bonifika je sedaj v depresiji) in prehaja zaradi vzdolžnih padcev deponije do maksimalnega nasipavanja 0,70 m;
– na južni strani se deponija vklopi v obstoječi obrambni nasip reke Rižane, kjer na določenih mestih višina deponije preseže omenjeni nasip za največ 1,8 m.
(5) Viški materiala, nastali pri gradnji II. tira železniške proge Divača–Koper, se lahko na območju pristanišča v soglasju z upravljavcem pristanišča uporabi za izvedbo zaščitne bariere ob objektih SA2 in SA3 in varovalnih nasipov kaset za odlaganje izkopanega materiala ali za nadvišanje nasipov in poti na levem in desnem bregu Rižane. Za izvedbo zaščitne bariere ob objektih SA2 in SA3, nasipov ob Rižani in kaset za deponiranje izkopanega materiala se lahko potreben material zagotovi tudi z vgradnjo viškov materiala, nastalih pri gradnji državne cestne ali železniške infrastrukture zunaj območja državnega prostorskega načrta, če material ustreza sanitarnim, higienskim in geotehničnim oziroma konstrukcijskim kriterijem za vgradnjo, kar je treba dokazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ter pridobiti soglasje upravljavca pristanišča.
(6) Če se deponija viškov materiala iz četrtega odstavka tega člena ne bo izvedla oziroma se bo izvedla samo delno, se lahko to območje ali del tega območja, ki se nahaja znotraj območja predvidenega pristanišča in delno na območju zunanjega kamionskega terminala, kot je določeno s tem državnim prostorskim načrtom, nameni za deponiranje drugih viškov materiala, nastalih znotraj območja pristanišča, vendar le ob upoštevanju maksimalne končne kote izravnave +3,5 m n.v.
(7) Za izvajanje deponije viškov materiala iz četrtega in prejšnjega odstavka ne veljajo določila te uredbe o izvedbi nadomestnih habitatov.
(8) Deponija iz četrtega odstavka tega člena se nadgradi do maksimalne končne kote izravnave +3,5 m n.v. ob upoštevanju drugih pogojev te uredbe.
(9) Viške izkopanega materiala, ki se ne vgradijo, se ustrezno tehnološko obdela v polizdelke ali končne izdelke.
(10) Začasne deponije med gradnjo so dovoljene le znotraj območja državnega prostorskega načrta.
(11) Začasne deponije plodne zemlje se določijo pred izvajanjem del. Način in lokacije izvedbe izbere pedolog znotraj območja državnega prostorskega načrta. Deponirani material se zaščiti pred izpiranjem, če nastajajo odpadne vode, se zagotovi njihovo zbiranje in odstranjevanje.
120. člen
(kasete za odlaganje izkopanega materiala)
(1) Območje kaset se ogradi tako, da nekontroliran dostop med izvajanjem del in po zaključku gradnje ni mogoč. Območje se opremi s tablami, ki opozarjajo na nevarnost.
(2) Dovoz materiala se omogoči skozi začasne vhode v ograji.
(3) Pred izvedbo varovalnih nasipov in kaset se teren na celotnem območju kasete očisti. Plast humusa (približno 30 cm) se odlaga na območju znotraj območja državnega prostorskega načrta in kasneje uporabi za ozelenitev varovalnih nasipov in površin ter za izvedbo zazelenjenih streh.
(4) Varovalni nasipi kaset morajo biti izvedeni neprepustno. Polnjenje kaset z izkopanim materialom se lahko začne šele po zaključenih delih na varovalnem nasipu kasete.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
121. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Vse prostorske ureditve in objekti, ki jih določa državni prostorski načrt, se izvajajo etapno, pri čemer mora biti etapnost določena tako, da ureditev predstavlja celovito funkcionalno zaokroženo celoto, ki ne ovira ali onemogoča izvedbe drugih načrtovanih ureditev, in so zagotovljeni pogoji varstva okolja.
(2) Odlaganje izkopanega materiala se izvaja postopoma. Najprej se odlaganju nameni prostor med območjem obstoječega pristanišča in Ankaransko vpadnico. Po zapolnitvi tega prostora do kote +3,5 m n.v. se izkopani material odlaga na vzhodno stran Ankaranske vpadnice do meje državnega prostorskega načrta, razen na območju deponije viškov izkopanega materiala, nastalih pri gradnji II. tira železniške proge Divača–Koper, ki se skladno z določili 119. člena te uredbe lahko uporablja že prej.
(3) Odlaganje izkopanega materiala v podaljšanje prvega in drugega pomola se izvaja skladno z razvojnimi potrebami pristanišča.
(4) Pogoj za začetek gradnje tretjega pomola in za odlaganje izkopanega materiala vzhodno od Ankaranske vpadnice, razen na območje deponije viškov izkopanega materiala, nastalih pri gradnji II. tira železniške proge Divača–Koper, je vzpostavitev nadomestnih habitatov, ureditev Rižane, proti poplavnih nasipov ob Rižani in Ankaranskega obrobnega kanala. Pred gradnjo tretjega pomola je treba rekonstruirati tudi staro črpališče v Ankaranu.
(5) Po zaključenem odlaganju izkopanega materiala na območju med obstoječim pristaniščem in Rižano se izvede tamponska podlaga, ki se jo lahko uporabi za skladiščenje blaga in manipulacijo do izgradnje načrtovanih objektov in drugih ureditev. Etapnosti odlaganja izkopanega materiala in dvigovanju kote celotnega območja sledita tudi izvajanje drugih ureditev in gradnja objektov.
(6) Nadvišanje protipoplavnih nasipov ob Rižani iz 58. člena te uredbe je treba izvesti pred gradnjo kaset za odlaganje materiala vzhodno od Ankaranske vpadnice. Pogoj se ne nanaša na gradnjo na območju deponije viškov materiala, nastalih pri gradnji II. tira železniške proge Divača–Koper.
(7) Gradnja načrtovanih objektov in ureditev, namenjenih javni in poslovni dejavnosti na območju med mestom Koper in pristaniščem Koper na delu, kjer je danes pristanišče, se lahko začne šele po umiku vseh pristaniških dejavnosti s tega območja.
(8) Potniški terminal se do umika pristaniške dejavnosti z območja, namenjenega javnim programom, začasno prometno navezuje na Severno obvoznico. Po umiku pristaniških dejavnosti se zgradi nova cestna povezava in ukine priključek na Severno obvoznico.
122. člen
(etapnost vzpostavitve nadomestnih habitatov)
(1) Pri izvajanju posegov je treba pred začetkom gradnje tretjega pomola in komunalnih privezov Sv. Katarina vzpostaviti nadomestne habitate v naslednjem zaporedju posameznih etap:
prva etapa:
– raziskovanje na območju brakičnega močvirja;
– izgradnja območja nadomestnih habitatov pri akumulaciji na Rižani;
– izgradnja območja nadomestnih habitatov na izlivu Ankaranskega obrobnega kanala v morje;
– izgradnja novega črpališča;
druga etapa:
– izkop in prenos materiala iz območja brakičnega močvirja na območje nadomestnih habitatov;
– prenos zemljine in osebkov iz območja brakičnega močvirja na območje nadomestnih habitatov pri akumulaciji na Rižani;
– dokončna izgradnja območja nadomestnih habitatov na izlivu Ankaranskega obrobnega kanala v morje;
– razširitev in poglobitev Ankaranskega obrobnega kanala;
tretja etapa:
– prenos osebkov in materiala iz območja brakičnega močvirja na območje nadomestnih habitatov;
– dokončna ureditev območja nadomestnih habitatov pri akumulaciji na Rižani;
– dokončna ureditev območja nadomestnega habitata na izlivu Ankaranskega obrobnega kanala v morje;
– preusmeritev Ankaranskega obrobnega kanala;
četrta etapa:
– dokončna preureditev območja brakičnega močvirja.
(2) Za izvedbo je zadolžen investitor tretjega pomola, ki zagotovi usposobljeno osebo za izvajanje naravovarstvenega nadzora in ki bo izvajalca del dodatno usmerjala pri ureditvah nadomestnega biotopa skladno z zgornjimi etapami.
(3) Vzdrževanje nadomestnih habitatov se izvaja ves čas gradnje in obratovanja v sklopu dejavnosti na območju državnega prostorskega načrta. Nadzor med gradnjo izvaja strokovnjak biolog.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
123. člen
(monitoring)
(1) Investitorji morajo zagotoviti celostno izvajanje spremljanja stanja okolja med gradnjo in obratovanjem dejavnosti oziroma uporabo prostorskih ureditev, določenih s tem državnim prostorskim načrtom za območja, ki jih določa okoljsko poročilo in kot bo določeno s poročilom o vplivih na okolje ter s programom okoljskega monitoringa. Zavezanec za izvedbo spremljanja stanja okolja med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavci. Pred začetkom izvajanja predvidenih gradenj je treba na merilnih mestih izvesti predhodne analize stanja okolja.
(2) Med izvedbo državnega prostorskega načrta in med obratovanjem je treba izvajati monitoring obremenitve hrupa na območjih proti Ankaranu, Bertokom in mestu Koper – Izolska vrata skladno s predpisi in načrtom monitoringa.
(3) Pri določitvi točk spremljanja stanja okolja se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. Kjer je mogoče, se spremljanje stanja okolja prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, narava, krajina) se zagotovi vsaj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja okolja se zasnujejo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Stanje se spremlja v skladu s predpisi in usmeritvami, določenimi v poročilu o vplivih na okolje. Rezultati spremljanja stanja okolja so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.
(4) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih investitor izvede na območju državnega prostorskega načrta na osnovi rezultatov spremljanja stanja okolja, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– spremembe rabe prostora in
– drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).
124. člen
(organizacija gradbišč in transportnih poti)
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta, vendar zunaj varovanih območij in se čim bolj omeji na območje gradnje posameznega objekta.
(2) Izvajalec gradbenih del mora pred posegom izdelati načrt sanacije območja ob onesnaženju z nevarnimi snovmi iz delovnih strojev. Ob razlitju nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je treba lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi ob razlitju, razsipu ali drugi nezgodi omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora biti ta skladiščni prostor zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam.
(3) Med gradbenimi deli se voda v vodotokih in morju ne sme onesnažiti z odpadnimi snovmi ali nevarnimi gradbenimi odpadki. Med betoniranjem je treba preprečiti izcejanje betonskih odplak v vodo.
(4) Transportne poti zunaj območja državnega prostorskega načrta se vodijo po obstoječih javnih cestah. Če to ni mogoče, se izvedejo dodatne začasne transportne poti, ki potekajo zunaj varovanih območij. Za njih se pridobi soglasje lastnikov zemljišč. Poti se utrdijo in redno čistijo. Trase transportnih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve. Transportne poti med gradnjo se uskladijo z lokalnimi skupnostmi.
(5) Med gradnjo se pred poškodovanjem ali uničenjem varujejo objekti in območja kulturne dediščine. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne potekajo gradbiščne poti in obvozi, vanje se ne premakne gospodarska javna infrastruktura in ne odlaga material.
(6) Gradbišče se zavaruje tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Med gradnjo se zagotovijo vsi varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, oziroma se ob nezgodi zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
125. člen
(druge obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Poleg obveznosti, navedenih v tej uredbi, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:
– pred začetkom del se pravočasno obvestijo upravljavci gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi se evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi na območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;
– o poteku gradnje ureditev zunaj območja pristanišča se obvešča lokalna skupnost;
– zagotovi se nemotena komunalna, energetska in telekomunikacijska oskrba objektov;
– zagotovijo ali nadomestijo se dostopi in dovozi do obstoječih objektov in zemljišč;
– promet med gradnjo se organizira tako, da ne bo prihajalo do zastojev, omogočijo pa se varne povezave za motorni in nemotorni promet med naselji ali deli naselij ter povezave kmetijskih gospodarstev s kmetijskimi površinami;
– prepreči se onesnaženje cest med gradnjo, ceste se sproti čistijo;
– za ceste, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, se izvede posnetek ničelnega stanja, nato pa se ustrezno uredijo in protiprašno zaščitijo, poškodbe se odpravijo in vzpostavi se takšno stanje, kot je bilo pred začetkom gradnje;
– infrastrukturni objekti, naprave in ostali objekti se med gradnjo ustrezno zaščitijo, po končani gradnji pa se morebitne nastale poškodbe popravijo;
– kar najhitreje se odpravijo vse morebitne negativne posledice in poravna vsa škoda v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja dejavnosti oziroma uporabe prostorskih ureditev, določenih s tem državnim prostorskim načrtom.
126. člen
(razmejitve in primopredaja)
(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve ter predati dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh ureditev in objektov, katerih skladno s predpisi sam ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji so upravljavci dolžni ureditve in objekte prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
127. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
128. člen
(splošna dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so poleg dopustnih odstopanj iz 7., 44., 64., 67. in 104. člena te uredbe dopustna tudi odstopanja od lokacij posameznih terminalov znotraj območja pristanišča, od maksimalnih globin in mer pristajalnih bazenov, globin plovnih poti, radijev in globin obračališč, od maksimalnih gabaritov in namembnosti objektov ter od strešnih kritin in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, ekonomskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, klimatskih, geomehanskih, maritimnih, okoljskih, tržnih, programskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše, z njimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Pod enakimi pogoji so dopustna tudi odstopanja od lokacij, zmogljivosti in tehnoloških rešitev vodov komunalne in energetske infrastrukture, ki so potrebna za načrtovane gradnje in ureditve s tem državnim prostorskim načrtom. S temi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci ter upravljavec mejnih prehodov, če so ureditve povezane z ureditvenim območjem mejnega prehoda.
(2) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se štejejo spremenjene tehnične rešitve in ureditve, če to izhaja iz rezultatov arheoloških raziskav.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
129. člen
(prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Dolgoročni plan občine Koper (Uradne objave, št. 25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95 in 11/98),
– Družbeni plan občine Koper (Uradne objave, št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95 in 11/98),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 16/99 in 33/01 in Uradni list RS, št. 96/04, 97/04 in 79/09),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št. 19/88, 7/01, 24/01, 49/05 in Uradni list RS, št. 95/06, 124/08 in 22/09).
130. člen
(prenehanje uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati:
1. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje (Uradni list RS, št. 79/04, 109/04 in 33/07 – ZPNačrt) v delu, ki se nanaša na območje parcel v katastrskih občinah in katerih del ureja ta uredba:
– 2594 k. o. Ankaran: 799/7, 799/6, 799/13, 799/15, 799/16, 799/17, 799/19, 799/18, 799/21, 799/22, 799/25, 868/6, 868/7, 868/3, 868/4, 869/1, 870, 871, 872, 873, 874, 876/4, 877/2, 877/8, 878/30, 878/34, 878/31, 878/28, 878/26, 878/24, 878/37, 880/2, 880/6, 888/14, 888/15, 888/22, 888/23, 889/3, 881/2, 881/5, 801/8, 801/19, 888/19, 888/17, 888/20, 890/3, 891/1, 891/3, 891/5;
– 2604 k. o. Bertoki: 6073/4, 6073/16, 6016/1, 5977/10, 5835/10, 5835/12, 5835/16, 6307/7, 5835/30, 5835/32, 5835/36, 5835/31, 5979/9, 5980/9, 5835/21, 5837/14, 6062/16, 5980/2, 6062/4, 6034/7, 5837/4, 5980/3, 6062/15, 6034/11;
– 2605 k. o. Koper: 1569/110, 1569/111, 1569/112, 1569/114, 1569/113, 1569/90, 1569/21, 1569/124, 1569/126, 1569/101;
2. Uredba o državnem prostorskem načrtu za 1. fazo kamionskega terminala pred novim vhodom v Luko Koper (Uradni list RS, št. 36/09) v delu, ki se nanaša na območje parcel v k. o. 2594 Ankaran: 878/37, 878/38, 878/34, 888/20, 888/17, 878/33, 888/21, 890/3, 801/4, 799/6, 799/7, 799/22, 799/25, 799/27, 799/29, 799/31, 801/9, katerih del ureja ta uredba;
3. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (Uradni list RS, št. 43/05, 110/02 – ZUreP-1 in 33/07 – ZPNačrt) v delu, ki se nanaša na območje parcel v katastrskih občinah in katerih del ureja ta uredba:
– 2594 Ankaran: 799/29, 799/22, 799/25, 799/32, 799/30, 890/3, 890/4, 891/4;
– 2604 k.o. Bertoki: 6073/15;
4. Prostorski ureditveni pogoji za območje trgovskega pristanišča v Kopru (Uradne objave, št. 45/98 in 20/01) na celotnem območju, ki ga ureja ta uredba;
5. Ureditveni načrt za Pomol III (Uradne objave, št. 14/95) v delu, ki se nanaša na območje parcel v katastrskih občinah in katerih del ureja ta uredba:
– 2593 k. o. Oltra: 1302/5, 1224;
– 2594 k. o. Ankaran: 291, 290, 288, 284/1, 284/2, 284/3, 285/1, 285/2, 285/3, 289, 296/1, 355/2, 355/1, 720/2, 726/1, 726/2, 726/3, 727, 728, 729, 296/2, 716/2, 716/1, 828, 827/1, 827/2, 827/3, 826, 825, 824, 823, 822, 821, 820, 819, 818, 879/1, 879/2, 884/1, 884/2, 885, 887/1, 920, 922, 926, 927;
– 2716 k. o. Morje: 3/16;
6. Ureditveni načrt Severna obvoznica (Uradne objave, št. 2/94 in 61/04) v delu, ki se nanaša na območje parcel v katastrskih občinah in katerih del ureja ta uredba:
– 2605 k. o. Koper: 107, 109/2, 109/8, 109/11, 109/13, 109/14, 110/8, 110/10, 110/11, 110/12, 110/13, 1592, 110/9, 106/2, 106/1, 11/4, 11/3, 11/5, 1571, 1/4, 276/3, 1364/1, 1567/51, 1567/52;
– 2716 k. o. Morje: 3/16, 3/17.
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o določitvi ureditvenega območja objekta fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije ter objekta veterinarske inšpekcije na mednarodnem mejnem prehodu Luka Koper (Uradni list RS, št. 88/03).
131. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-21/2011
Ljubljana, dne 16. junija 2011
EVA 2011-2511-0079
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti