Uradni list

Številka 18
Uradni list RS, št. 18/2009 z dne 9. 3. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 18/2009 z dne 9. 3. 2009

Kazalo

684. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lada v Šempetru pri Gorici, stran 2409.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 23. seji dne 5. februarja 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lada v Šempetru pri Gorici
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za OPPN)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šempeter - Vrtojba za obdobje 1986–2000 z usmeritvami prostorskega razvoja občine do leta 2020 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Šempeter - Vrtojba za obdobje 1986–1990, dopolnitve 2002 in 2008 (Uradne objave v časopisu »OKO« št. 11/2002, Uradni list RS, št. 97/08) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Lada v Šempetru pri Gorici (v nadaljevanju OPPN). OPPN je izdelal Projekt d.d. Nova Gorica pod številko 8585.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa vsebino OPPN, obseg ureditvenega območja, namembnost območja, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev za gospodarsko javno infrastrukturo, parcelacijo, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe ter velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je na vpogled v prostorih Občine Šempeter - Vrtojba.
3. člen
(vsebina OPPN)
Podrobni prostorski načrt vsebuje:
A) Odlok o OPPN
B) Besedilo OPPN
1. Opis prostorske ureditve
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi območji
2.2 Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
2.2.1 Namembnost posegov
2.2.2 Lega objektov
2.2.3 Velikost objektov
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Namembnost objektov
2.3.2 Postavitev objektov
2.3.3 Maksimalni tlorisni gabariti, maksimalna oziroma minimalna etažnost objektov in tolerance
2.3.4 Oblikovanje objektov
2.3.5 Geološko – geotehnični pogoji
2.3.6 Zunanja ureditev
2.3.7 Zasaditev
2.3.8 Faktorji
2.4 Krajinsko oblikovanje
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1 Cestno prometna ureditev
3.2 Kanalizacija in odvodnja
3.3 Vodooskrba
3.4 Elektroenergetske naprave in telekomunikacijski vodi
3.4.1 Transformacija TP
3.4.2 SN vod
3.4.3 NN omrežje
3.4.4 Javna razsvetljava
3.4.5 Telekomunikacijsko omrežje
3.4.6 Omrežje sistema KaTV
3.4.7 Plinovodno omrežje
4. Rešitve in ukrepi za celotno ohranjanje kulturne in naravne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih oblikovalskih in tehničnih rešitev
8.1. Maksimalni tlorisni gabariti, maksimalna oziroma minimalna etažnost objektov in tolerance
8.2 Parcelacija
9. Usmeritev za določitev meril po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
10. Ocena stroškov izvedbe infrastrukturne opreme
C) Kartografski del
1. Izseki iz kartografske dokumentacije prostorskih sestavin planskih aktov Občine Šempeter - Vrtojba
2. Obstoječe stanje s parcelnim stanjem
3. Ureditvena situacija
4. Ureditvena situacija – klet
5. Gospodarska javna infrastruktura
6. Gospodarska javna infrastruktura – širše območje
7. Predlog parcelacije
D) Priloge:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavo območja
2. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
3. Smernice in mnenja
4. Strokovne podlage o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje.
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
Območje OPPN Lada meri cca 4.0 ha v katastrski občini Šempeter. Na zahodu predstavlja mejo šempetrska obvoznica – državna cesta G2–103, na severu greben griča ob kmetijski šoli, na vzhodu rob pobočja s parcelnimi mejami in podpornim zidom na jugu Cvetlična ulica. Ureditveno območje obsega zemljišča oziroma dele zemljišč v k.o. Šempeter s parc. št.: 127/1, 127/2, 127/3, 127/4, 127/5, 128/1, 128/2, 128/3, 129, 130, 131/1, 131/3, 131/4, 131/6, 133/1, 133/2, 133/3, 133/4, 134, 135/1, 136, 138, 139, 208, 209, 213/1, 214/2, 137, 135/2, 126/5.
II. NAMEMBNOST OBMOČJA
5. člen
Območje je namenjeno stanovanjski soseski za gradnjo večstanovanjskih blokov, vrstnih hiš, stanovanjskih hiš, poslovnega objekta, prometnih površin s pločniki, podzemnih garaž in parkirnih mest. Med objekti zelenice, pešpoti, zasaditve z drevesi, otroško igrišče in ustrezna komunalna oprema z navezavo na primarne naprave izven območja OPPN.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
Območje OPPN Lada je umeščeno ob koridor obvoznice in železniške proge, med poraščeno pobočje Podmarka s posameznimi stanovanjskimi hišami, od srednje kmetijske šole je ločeno z naravnim grebenom.
Ob obvoznici je na območju pozidave predviden bencinski servis. S širšim prostorom Šempetra in Podmarka se območje povezuje z lokalnimi cestami in na obvoznico z obstoječim križiščem.
Omejen in zaključen prostor soseske nima negativnih vplivov na urbane in krajinske strukture na širšem območju.
Za izvedbo načrtovane ureditve so potrebni priključki na javno gospodarsko infrastrukturo, ki sega tudi izven območja OPPN.
Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja ne bo segalo izven območja urejanja na sosednje nepremičnine.
7. člen
(rešitve načrtovanih objektov)
(1) Maksimalni tlorisni gabariti, maksimalna oziroma minimalna etažnost objektov
– stanovanjski blok (K, ME+P+2), maksimalni tlorisni gabariti 36.90 m x 16.40 m z balkoni na zahodni fasadi maksimalne širine 2.5 m, na vzhodni fasadi maksimalne širine 2.1 m. Višina bloka 9.05 m, možno odstopanje do +0.5 m.,
– stanovanjska bloka na vzhodni strani območja (K, ME+P+2) maksimalni tlorisni gabariti 36.90 m x 11.50 m z balkoni na zahodni strani max. širine 2.5 m. Višina bloka 9.05 m nad pritličjem (na koti 101.55 m n.m.).
– vrstne hiše (P+1, P+2), maksimalna tlorisna velikost objektov 5.85 m x 11.5 m, višina višjih (P+2) objektov je 9.05 m, možna odstopanja do +0.5 m,
– samostojne stanovanjske hiše (P+2+M), maksimalni gabariti objekta 24.20 m x 7.25 m, pri čemer osnovna dolžina objekta ne sme biti manjša od 23.70 m, osnovna širina objekta pa ne manjša od 6.75 m,
– poslovni objekt: za nižji del (K+P) maksimalni tlorisni gabariti objekta 9.90 m – 13.45 m x 58.30 m, za višji del (K, P+3) maksimalni tlorisni gabariti 9.90 m x 18.10 m. Višina višjega dela objekta do K+P+3 oziroma do 15,50 m,
– črpališče in transformatorska postaja sta tipske izvedbe ob poslovnem objektu ali samostojno.
(2) Oblikovanje objektov
Stanovanjski bloki, vrstne hiše, stanovanjske hiše in poslovni objekti bodo oblikovani sodobno po enotnih projektih za vsako skupino objektov posebej. Vsi objekti z ravnimi strehami brez atike, z zidanimi stenami ali z montažnimi polnili, dnevni prostori s steklenimi stenami, ostala okna do tal. Balkoni – logie po vsej dolžini fasade, ograje lahke montažne (steklo). Stanovanja v pritličju brez zaprtih atrijev, shrambe v medetaži s polnimi stenami. Pretežni del stanovanj se v zadnjih dveh blokih na vzhodni strani se predvidi kot dvostransko orientirana stanovanja, vsaj eno tako stanovanje se predvidi tudi v najvišji etaži ostalih blokov. Pri samostojnih hišah oblikovanje volumnov sledi padcem terena.
Garaže stanovanjskih blokov vkopane, zasute z zemljo, ki na posameznih delih omogoča zasaditev dreves. Garaže pri stanovanjskih hišah delno vkopane z zeleno streho.
Poslovni objekt iz dveh stavbnih mas z ravno streho, vzhodna fasada pritličja pretežno v steklu, ostale fasade v rastru stekla in polne (montažne) stene.
Objekt TP in črpališča tipski objekti ali prilagojeni arhitekturi poslovnega objekta.
(3) Zunanja ureditev
Vse prometne površine in pešpoti tlakovane, površine za urgentna vozila ustrezno utrjene, dovozne rampe med stanovanjskimi bloki ustreznega naklona. Ceste v strmem terenu s podpornimi zidovi ali v primernem naravnem naklonu za ozelenitev.
Zračniki iz garaž oblikovani kot elementi zunanje ureditve. Na severni strani območja sprehajalna pot za dostop do skupne zelene površine.
(4) Zasaditev
Proste površine med objekti in tlakovanimi površinami so zelene, zasajene z »uporabnimi« drevesi in nizkimi pokrivnimi rastlinami.
Ob dovozni cesti zasaditev ob obvoznici z nizkimi pokrovnicami, zgoščanje drevesne zasaditve vzdolž brežine, ki deli večstanovanjsko in enodružinsko pozidavo.
Po robovih kompleksa in površinah, ki niso podkletene je potrebno predvideti zasaditev že formiranih dreves visokodrevesnega rastja.
(5) Parkiranje
Število predvidenih parkirnih in garažnih mest ne sme znašati manj kot z izračunom po naslednjih normativih:
– za stanovanjske hiše z enim stanovanjem in vrstne hiše: 3 PM,
– za stanovanjske hiše z več stanovanji: 2 PM/stanovanje;
pri stanovanjskih blokih
– za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine 1 PM,
– za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 koristne stanovanjske površine 1, 5PM,
– za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 koristne stanovanjske površine 2 PM,
– za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske površine 3 PM, pri čemer mora znašati najmanjše skupno število parkirnih mest za celotni večstanovanjski objekt 2 PM na stanovanje,
– za večstanovanjske objekte je potrebno na gradbeni parceli objekta zagotoviti minimalno 0,2 PM na stanovanjsko enoto za obiskovalce;
pri poslovnem objektu
– za pisarniške in upravne prostore: 1 PM/30–50 m2 koristnih etažnih površin,
– za poslovne objekte s številnim obiskom: 1 PM/ 20–40 m2 koristne prodajne površine + 75% za obiskovalce (glede na dostopnost),
– za trgovske hiše: 1 PM/30–40 m2 koristne prodajne površine + 75% za obiskovalce,
– za trgovske lokale: 1 PM/30–40 m2 koristne prodajne površine + 75% za obiskovalce (glede na dostopnost objekta in značaj dejavnosti), vendar najmanj 2 PM/lokal, kadar je koristna prodajna površina manjša od 30 m2.
Okvirno je na območju predvidena gradnja 7 stanovanjskih blokov s skupno 158 stanovanji, 20 vrstnih hiš in 5 samostojnih stanovanjskih hiš ter gradnja poslovnega objekta.
(6) Faktorji
Faktor zazidanosti celotnega območja: Fz = max. 0,21
Faktor izrabe celotnega območja = max. 0,69
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
8. člen
(1) Pogoji za prometno urejanje
Obravnavano območje se nahaja severovzhodno od centra mesta in je od osrednjega dela naselja ločeno s traso železniške proge Nova Gorica–Sežana in traso obvoznice oziroma državne ceste G2–103.
Obstoječe cestne povezave na obravnavanem območju predstavljajo Ulica padlih borcev in Cvetlična ulica.
Navezava na glavno cesto je trenutno urejena s priključkom južno od srednješolskega centra.
Priključek pri šolskem centru je urejen s pasom za leve zavijalce na glavni cesti in na priključni cesti.
V neposredni bližini prehaja Ulica padlih borcev pod železnico in glavno cesto v podvozu, ki je namenjen osebnim vozilom v smeri centra mesta.
Preko območja Lada poteka od Ulice padlih borcev vzporedno z glavno cesto Cvetlična ulica in sicer vse do obstoječih stanovanjskih objektov in bivše vrtnarije. Ulica je asfaltna, do objektov vrtnarije v širini cca 6.0 m.
V nadaljevanju poteka ulica preko območja Ronk v širini cca 4 m.
Od Cvetlične ulice se na robu območja Lada odcepi ulica Na hribu, ki poteka preko območja Ronk do zazidalnega območja Na hribu in naprej proti Kemperšču.
Za obravnavano območje je potrebno zasnovati ustrezno prometno navezavo na lokalno cestno omrežje in posredno državno cestno omrežje.
Obstoječi priključek Ulice padlih borcev na obvoznico se ohrani.
Pri oblikovanju rešitve je potrebno upoštevati predvideno navezavo novega bencinskega servisa in spremljajoče strokovne podlage, ki so bile obdelane pri projektni obdelavi le-tega.
Bencinski servis je predviden ob trasi glavne ceste in sicer zahodno od zazidalnega območja Lada.
Prometna navezava je predvidena z desnim uvozom in izvozom.
Ob ureditvi servisa se ustrezno prestavi tudi tangirani odsek Cvetlične ulice in sicer s pomikom proti severovzhodu.
Z območja Cvetlične ulice se predvidi sekundarni odcep proti bodočemu bencinskemu servisu ter priključek novega poslovnega objekta vzhodno od servisa.
Ob Cvetlični ulici se predvidi ureditev vzdolžnih parkirnih mest za osebna vozila.
Ob devirani Cvetlični ulici med bodočim bencinskim servisom in kompleksom Lada se predvidi ureditev pešhodnika in dvosmerne kolesarske steze vse do območja cestnega priključka kmetijske šole.
Za potrebe kompleksa Lada se uredi cestni priključek na deviirano Cvetlično ulico. Glavna dostopna cesta se vodi ob južnem robu kompleksa, nato pa usmeri proti severu.
Dostopna cesta se niveletno dviguje od cca 83 m.n.m. na odcepu od Cvetlične do cca 94 m.n.m. na severnem predelu kompleksa.
Širina vozišča Cvetlične ulice znaša 6.0 m pirina dostopne ceste v kompleksu pa 5.50 m.
Vzdolž dostopne ceste se predvidi enostranski pešhodnik.
Na odseku deviirane Cvetlične ulice se predvidi cestni priključek poslovnega objekta.
Ob Cvetlični ulici ter vzdolž glavne dostopne ceste se predvidi vzdolžna parkirna mesta za osebna vozila.
V sklopu kompleksa je predvidena tudi garažna hiša v kleti poslovnega objekta ter v kletnem delu območja večstanovanjskih blokov.
V kompleksu so pešpoti in interventne poti predvidene tudi preko osrednjega dela kompleksa ob večstanovanjskih blokih in vrstnih hišah. Koridor pešpoti med vrstnimi hišami in stanovanjskimi bloki se ustrezno utrdi, da se omogoči tudi interventne servisne dovoze.
Jugovzhodno od poslovnega objekta se na območju med deviirano Cvetlično ulico in obvoznico ohrani prometni koridor, v katerem je mogoča ureditev novega priključka na obvoznico.
(2) Pogoji za kanalizacijo in odvodnjo
Meteorna odvodnja je trenutno urejena preko površinskih odvodnikov in meteorne kanalizacije, in sicer v smeri koridorja glavne ceste in železnice.
Preko obeh koridorjev so speljani odvodni propusti, nizvodno pa meteorna voda preko omrežja naselja Šempeter odteka proti strugi Vrtojbice.
Za predel šolskega centra in vzhodnega predela Podmarka je v območju podvoza v Ulici padlih borcev speljan meteorni kanal preseka 900 mm, ki nizvodno odteka v strugo reke Vrtojbice.
Na območju zahodno od območja Lada je pod traso glavne ceste speljan propust preseka 1000 mm (CP1), ki se nadaljuje v škatlasti armiranobetonski propust preseka 160 x 30 cm pod železnico (ŽP1).
V južnem vogalu območja Lada je pod traso glavne ceste speljan propust preseka 1200 mm (CP2), ki se nadaljuje v škatlasti armiranobetonski propust preseka 100 x 50 cm pod železnico (ŽP2).
Za celotno obravnavano območje se predvidi ureditev ločenega sistema kanalizacije.
Znotraj kompleksa Lada se predvidi ureditev meteorne kanalizacije. Glavni meteorni kanali potekajo vzdolž severne ulice (ob individualnih objektih), med vrstnimi hišami in stanovanjskimi bloki ter vzdolž vzhodnega in južnega roba kompleksa v telesu dovozne ceste. Meteorni kanali se zaključijo z iztokom v obstoječi cevni propust CP1. Ta se nahaja zahodno od predvidenega poslovnega objekta.
Odvodnja meteornih voda se uredi ob upoštevanju hidravlične presoje »ZN Na hribu-analiza odtočnih razmer« (Hydrotech, d.o.o., februar 2005) (v nadaljevanju hidravlična presoja).
Območje gravitira v smeri reke Vrtojbice.
Ob urejanju meteorne odvodnje so predvideni sledeči ukrepi, ki so prostorsko locirani izven območja prostorskega načrta:
potrebno je zgraditi nov železniški propust ŽP1 za prevodnost Q(100)= 2.04 m3/s in urediti povezavo s propustom CP1
potrebno je urediti odvodni jarek južno od železniške proge na odseku med ŽP1 in ŽP2 v dolžini cca 200 m potrebna je izgradnja novega meteornega kanala na odseku od ŽP2 vzdolž Stjenkove ulice do struge Vrtojbice tako da bo prevajal Q(100) = 3.43 m3/s
Cestni propusti CP1 in CP2 ter železniški propusti ŽP1 in ŽP2 odvajajo meteorne vode z zalednega območja cca 14.3 ha.
V predvideni odvodnik vzdolž Stjenkove gravitira tudi sosednje prispevno območje v velikosti cca 9.9 ha.
Ob ureditvi kanaliziranega odvodnika v Stjenkovi ulici bo potrebno sočasno izvesti po potrebi tudi prestavitve in zaščite ostalih komunalnih vodov, ki se nahajajo v telesu ulice.
Fekalna kanalizacija je predvsem v severozahodnem predelu (Podmark, šolski center) že urejena v ločenem sistemu in se navezuje na primarno omrežje naselja.
Fekalni kanal preseka 250 mm poteka v območju podvoza in gravitira v smeri primarnega omrežja.
Predvideni bencinski servis južno od območja Lada ima predviden ločen odtok fekalnega kanala in sicer z navezavo na omenjeni obstoječi fekalni kanal, ki poteka v območju podvoza.
Z novo rešitvijo se za območje Lada in bencinski servis v nizvodnem delu ob obvoznici uredi skupen fekalni kanal, ki se temu ustrezno tudi dimenzionira.
Od območja bencinskega servisa se fekalni kanal nadaljuje mimo predvidenega poslovnega objekta proti osrednjemu delu zazidalnega območja Lada.
Znotraj kompleksa potekajo trase fekalne kanalizacije vzdolž južnega in severnega odseka dostopne ceste ter v območju pešpoti južno od vrstnih hiš. Koridor pešpoti južno od vrstnih hiš se ustrezno utrdi, da se omogoči tudi interventne servisne dovoze.
Na kanal v južni cesti se izvede tudi priključni odsek kanala, ki naj bi v bodoče omogočal navezavo fekalne kanalizacije gostišča Mark.
Obstoječi primarni fekalni kanal v trasi Ulice padlih borcev (kanal Odc C-4), vse od območja podvoza pod obvoznico do priključka na primarni kanal »C« (v bližini otroškega vrtca) je potrebno ustrezno sanirati oziroma rekonstruirati. Rekonstrukcija je potrebna predvsem na odseku od prečkanja potoka Vrtojbica do priključka na kanal »C«.
(4) Pogoji za vodooskrbo
Obravnavano območje je vodooskrbno vezano na javni vodovodni sistem Mrzlek, ki oskrbuje pretežni del Občine Nova Gorica in Občine Šempeter - Vrtojba.
Vzdolž obvoznice oziroma glavne ceste G2–103 poteka primarni tranzitni cevovod 300 mm, ki iz smeri primarnega pretočnega vodohrana na Podmarku (119 m.n.m.) odvaja vodo proti Volčji Dragi.
Rešitve je potrebno predvideti za oskrbo s sanitarno-pitno in požarno vodo.
Območje pozidave »LADA« se nahaja na nadmorski višini od cca 80 do cca 110 m n.v. Za potrebe oskrbe območja s sanitarno in požarno vodo bo potrebno vodovodni sistem izvesti v dveh tlačnih conah. Nizka tlačna cona bo oskrbovala območje do nadmorske višine cca 90 m n.v. Za območje, ki leži nad 90 m n.v. bo požarno in sanitarno vodo zagotavljal vodovod visoke cone.
Za potrebe vodooskrbe se ohrani in po potrebi rekonstruira priključek na tranzitni vodovod ob obvoznici, ki se nahaja v bližini bodočega kompleksa »LADA«.
Vodovod nizke cone se vodi mimo poslovnega objekta vzdolž južnega odseka dovozne ceste do jugovzhodnega vogala območja, kjer se izvede povezava z obstoječimi napajalnim cevovodom obstoječih stanovanjskih objektov, ki se nahajajo vzhodno. Vodovod nizke cone bo oskrboval nižje ležeče etaže stanovanjskih blokov. Ob poslovnem objektu se na cevovod nizke cone priključi napajalni cevovod za črpališče visoke cone.
Zadovoljivo napajanje sistema visoke cone je mogoče zagotoviti z izgradnjo novega črpališča na območju kompleksa. Črpališče se locira ob poslovnem objektu.
Novo črpališče se izvede kot objekt, ki bo služil tudi prečrpavanju vode za potrebe gostišča na Marku.
Črpališče se opremi z ločenimi črpalnimi napravami za oskrbo visoke cone kompleksa in za oskrbo gostišča.
Vodovodno omrežje visoke cone bo predvidoma potekalo od lokacije črpališča vzdolž južnega, vzhodnega in severnega odseka dostopne ceste ter se krožno zaključi vzdolž Cvetlične ulice.
Znotraj območja kompleksa se izvede še dodatni prečni vod in sicer vzdolž pešpoti med stanovanjskimi bloki in vrstnimi hišami.
Na cevovod visoke cone se naveže hišne priključke za oskrbo višje ležečih etaž stanovanjskih blokov, oskrbo vrstnih in oskrbo individualnih hiš.
Znotraj kompleksa se od črpališča do jugovzhodnega vogala kompleksa uredi tudi tlačni cevovod, ki je predviden za napajanje gostišča Mark.
Od jugovzhodnega vogala kompleksa se navedeni tlačni cevovod obdeluje izven obravnavanega območja in ni predmet obravnave.
Na obravnavanem območju »Lada« bo potrebno zagotoviti cca 1.8 l/s (Qmax) sanitarne vode in 10 l/s požarne vode. Pri oceni porabe sanitarne vode smo upoštevali cca 230 PE, normo porabe 200 l/os*dan, koeficient letnega nihanja 1.3 in koeficient dnevnega nihanja 2.6.
Potrebe po sanitarni vodi se bodo porazdelile na sledeč način:
0.6 l/s (Qmax) na vodovod nizke cone (1/3 prebivalstva),
1,2 l/s (Qmax) na vodovod visoke cone (2/3 prebivalstva).
Za oskrbo s požarno vodo se nameni sistem visoke cone, ki s svojimi cevovodi pokriva celotno območje. Na cevovodu visoke cone se predvidi namestitev nadzemnih požarnih hidrantov.
Vodovod nizke cone bo priključen na napajalni vodovod prereza 300 mm, kjer je tlačna višina dokaj konstantna (giblje se na višini cca 118 m.n.m.) in bo sposoben zagotavljati ustrezne količine požarne in sanitarne vode brez dodatnih ukrepov.
Za zagotavljanje oskrbe visoke cone ter za potrebe oskrbe gostišča Mark se ob poslovnem objektu predvidi ureditev vodovodnega črpališča. V njem se namesti ločena črpalna oprema za oskrbo gostišča na Marku ter za potrebe območja Lada.
Za potrebe gostišča je skladno s predhodno idejno zasnovo (Hydrotech, julij 2007) predvidena uporaba črpalne opreme kapacitete max. 2 l/s pri tlaku 20 bar. Povprečna poraba se ocenjuje 0.13 l/s.
Za potrebe kompleksa Lada se predvidi namestitev črpalne opreme, ki bo zadoščala kapaciteti cca 12 l/s pri tlaku 2 bara.
Upošteva se, da bo novo črpališče zadoščalo tudi potencialno oskrbo visoke cone tudi na sosednjem območju (Ronk) v primeru pozidave le-tega.
V perspektivi bo mogoče preko sosednjega območja »RONK« sistem visoke cone povezati do kompleksa »Na Hribu«.
(5) Pogoji za elektroenergetsko omrežje in TP
Za napajanje obravnavanega območja bo potrebno zgraditi novo TP 20/0,4 kV kabelske izvedbe s predvideno maksimalno močjo transformacije 1 x 1000 kVA.
Napajanje TP bo izvedeno prek novega predvidenega 20 kV kablovoda iz TP Podmark IV.
Za priključitev porabnikov na električno omrežje bo zgrajen NN razvod v kabelski kanalizaciji, kabelskih policah garaže ter vertikalnih jaških. Predvideno novo omrežje bo kabelske izvedbe.
Kablovodi bodo vloženi v cevi kabelske kanalizacije z globino vkopa 80 cm. Na prelomih in na cca 100 m se locira kabelske jaške ustreznih dimenzij. Kjer bodo paralelno potekali SN in NN kablovodi se izdela skupna kabelska kanalizacija. Merilna mesta porabljene energije bodo locirana na dostopnih mestih pri uporabniku.
Na obravnavanem območju se nahajajo TP, prostozračni SN in NN vod na katerega so priključeni obstoječi porabniki. Med gradnjo bo potrebno vode zaščititi oziroma po potrebi prestaviti. Po izgradnji elektronergetskih vodov pa se lahko prostozračne vode demontira in obstoječo TP podre, porabnike pa priključi na novozgrajeno zemeljsko omrežje.
(6) Pogoji za telekomunikacijsko omrežje
Območje se bo lahko priključilo na predvideno optično TK omrežje prek obstoječe kabelske kanalizacije, ki se nahaja na območju Agroživilske šole.
Nove trasa bo v celoti izvedena v kabelski kanalizaciji s cevmi Ø125 mm. Na območju stanovanjskih blokov bo TK razvod potekal pod stropom garaže do posameznih vertikalnih jaškov.
Obstoječe prostozračno TK omrežje bo potrebno med gradnjo ustrezno zaščititi oziroma po potrebi prestaviti. Po izgradnji TK vodov pa se bo lahko prostozračni vod demontiral že obstoječe uporabnike pa priključilo na TK omrežje prek novega zemeljskega omrežja.
Obstoječi nadzemni vod, ki prihaja v območje "Lada" se lahko poruši šele ko se zagotovi priklope uporabnikom iz novo zgrajenega omrežja.
(7) Pogoji za KATV omrežje
Obravnavano območje se bo na sistem KaTV navezalo prek obstoječega KaTV omrežja v križišču pri TP Podmark IV.
Za izvedbo KTV razvoda bo potrebno predvideti ustrezno kabelsko kanalizacijo s cevmi premera Ø110 mm z ustreznimi vmesnimi jaški ter ojačevalnimi mesti.
Na območju stanovanjskih blokov bo KaTV razvod potekal v kanalizaciji oziroma kanalih pod stropom garaže do posameznih vertikalnih jaškov.
(8) Pogoji za javno razsvetljavo
Javna razsvetljava se bo na zahodni strani obravnavanega območja navezala na obstoječi sistem razsvetljave.
Razsvetljava znotraj naselja pa se bo napajala iz novega za to predvidenega prižigališča.
Na dostopnem mestu se predvidi omarica s prižigališčem javne razsvetljave in meritvami električne energije. Napajanje JR se izvede iz najbližje razdelilne omarice oziroma direktno iz TP LADA.
Svetilke morejo biti izbrane tako,da ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja, nameščene na kandelabrih ustrezne višine.
(9) Pogoji za plinovod, uporaba obnovljivih virov energije
Na obravnavanem območju je za obstoječo pozidavo deloma že urejena oskrba z zemeljskim plinom. Delovni tlak obstoječega omrežja znaša 350 mbar (podano kot nadtlak).
Ob izkazani zainteresiranosti koncesionarja za upravljanje in distribucijo zemeljskega plina, bo na območju obstoječega razcepa v križišču ulice Padlih borcev s Cvetlično ulico izvedena navezava novega plinovoda dimenzije PE200, in sicer na obstoječi plinovod oznake S15-PE200.
Nov plinovod bo potekal vzdolž Cvetlične ulice in se nadalje razvejal na plinovod, kateri bo napajal novo poselitveno območje.
V največji možni meri bo plinovod potekal v cestnem telesu vzporedno z ostalo predvideno komunalno infrastrukturo. V manjši meri bo plinovod potekal izven cestnih teles, vendar še vedno vzporedno z drugo predvideno komunalno infrastrukturo.
Obstoječe plinovodno omrežje se po izgradnji novega omrežja ukine in odstrani.
Načrtovani plinovodi dopuščajo kasnejše dodatne navezave lokalnih glavnih plinovodov in priključnih plinovodov. Navezave se bodo lahko izvedle brez razplinjenja takrat že zgrajenih plinovodov.
Upoštevati je potrebno Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar.
Za potrebe objektov na območju OPPN je možna gradnja naprav in sistemov za izrabo obnovljivih virov energije skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08).
V. PARCELACIJA
9. člen
Predlog parcelacije vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej parcel v naravo in vrsto parcel in sicer:
– javno dobro – ceste s pločnikom, obcestna parkirna mesta,
– parcele objektov: blokov in vrstnih hiš,
– funkcionalna zemljišča – skupne površine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
10. člen
(emisije snovi in ukrepi v času gradnje)
(1) Emisije snovi v zrak
Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest, ukrepi v času obratovanja pa predvidevajo, da so vozila prižgana v prostem teku čim manj časa, kar bo v okolici urejeno z ustrezno prometno ureditvijo in garažno hišo, ki bo zagotavljala tekoč potek prometa brez večjih prometnih zamaškov. Spremljanje stanja zraka zato ni potrebno.
Kolikor bi uporabljene hladilne naprave (poslovni objekt) vsebovale več kot 3 kg ozonu škodljivih snovi, jih bo potrebno pred pričetkom obratovanja prijaviti Agenciji RS za okolje in za njih zagotoviti vzdrževanje in servisiranje pri pooblaščenem serviserju, ki je vpisan v evidenco pri MOP.
(2) Emisije snovi v tla
Ukrepi za varstvo tal in voda se nanašajo predvsem na preprečevanje onesnaženja tal ali voda z razlitjem, razsutjem ali drugačnim vnosom onesnaževal v tla ali vode, spremljanje stanja tal in vod pa ni potrebno.
(3) Varstvo pred hrupom
V času intenzivnih gradbenih del bo potrebno izvesti meritve hrupa, zavezanec za izvedbo meritev in izvajanje monitoringa je izvajalec gradbenih del. Kolikor so mejne vrednosti prekoračene, je potrebno izvesti vse ukrepe za zmanjšanje ali pa v skladu s 94. členom Zakona o varstvu okolja pridobiti dovoljenja za začasno obremenitev okolja s hrupom.
Omilitveni in zaščitni ukrepi varstva pred hrupom se nanašajo na omilitev širjenja hrupa v okolico, predvsem proti najbližjim stanovanjskim objektom, v času gradnje.
(4) Svetlobno onesnaževanje
V času gradnje se bodo dela izvajala samo v dnevnem času tako, da svetlobnega onesnaževanja ne pričakujemo.
(5) Gradbeni odpadki
V zvezi z gradbenimi odpadki bodo potrebni naslednji ukrepi:
– investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja;
– investitor mora pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov.
11. člen
(emisije snovi in ukrepi v času obratovanja)
(1) Emisije snovi v zrak
Z ozirom na predvidene dejavnosti na območju OPPN Mlake (Ledine), ocenjujemo, da posebni aktivni ukrepi za zaščito zraka v času obratovanja ne bodo potrebni. Zato navajamo le nekaj splošnih ukrepov:
– raba in vzdrževanje morebitnih naprav in opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi (npr. hladilne in klimatske naprave in oprema, gasilni aparati in oprema za gašenje požarov, itd.) se morata izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi;
– emisije izpušnih plinov iz dostavnih tovornih vozil je mogoče zmanjšati z ustreznimi organizacijskimi ukrepi, s katerimi bi se izognili nepotrebnemu čakanju tovornih vozil s prižganim motorjem;
– k zmanjšanju emisij izpušnih plinov bi pripomogla tudi uporaba električnih viličarjev za nakladanje in razkladanje.
(2) Emisije snovi v vode, tla in podtalnico
Za preprečitev ali zmanjšanje negativnih vplivov na tla morajo biti v času obratovanja upoštevani naslednji ukrepi:
– vse utrjene površine morajo biti opremljene z lovilci olj (kot je to predvideno);
– lovilec oziroma lovilci olj morajo obratovati v skladu z normativi, zagotovljeno pa mora biti tudi vodenje obratovalnega dnevnika lovilcev olj;
– za vse kanalizacijske sisteme in lovilce olj in maščob je potrebno zagotoviti neprepustno izvedbo z opravljenim preizkusom in atestom. V kotlovnici, kjer obstaja možnost izlitja kurilnega olja, morajo biti površine primerno urejene, da ne pride do izlitja le teh v podtalje. Direkten izliv požarnih vod v podtalje ni dovoljen;
– pri ureditvi transformatorskih postaj in namestitve transformatorjev z oljem je potrebno vsako transformatorsko postajo opremiti z lovilno jamo. Volumen jame mora zadoščati zajemu največje možne količine olja, ki jo transformator vsebuje, jama mora biti izvedena olje in vodotesno, hladilo olje mora biti biološko razgradljivo. Predlaga se namestitev suhih transformatorjev.
(4) Hrup
Za preprečevanje ali zmanjšanje hrupa morajo biti v času obratovanja upoštevani naslednji ukrepi:
– vse hrupnejše naprave, kot npr. prezračevalne, hladilne in morebitne druge naprave, ki bodo nameščene na strehi, fasadah, v ali ob objektu morajo ustrezati normam kakovosti glede emisij hrupa in morajo biti nameščene oziroma protihrupno zaščitene tako, da ne bodo presežena mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. območje varstva pred hrupom;
– diesel agregat, ki bo obratoval ob moteni elektrooskrbi iz javnega omrežja, je potrebno namestiti v zvočno izoliran prostor. Na izpustih iz diesel agregata je potrebno predvideti dušilce zvoka;
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03). Prve meritve hrupa oziroma meritve hrupa je potrebno izvesti ob pričetku obratovanja in v primeru, da bi pokazale čezmerno obremenjevanje okolice s hrupom, je lastnik ali upravljavec objekta dolžan zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, kakor tudi ponovne meritve hrupa po izvedenih ukrepih. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njegovem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(5) Svetlobno onesnaževanje
Zmanjševati svetlobno onesnaževanje z naslednjimi ukrepi:
– zasenčenje ali delno zasenčenje svetilke proti sosednjim nepremičninam, ki niso v lasti investitorja (emisija svetlobe 0 cd/klm pod kotom 90° ali več);
– vgrajena žarnica ali sijalka z največjim možnim izkoristkom energije;
– redno čiščenje svetilk.
12. člen
(inženirsko geološki pogoji)
Glede na to, da teren gradijo flišni sedimenti z različno intenzivno preperelimi in razpokanimi sloji, bo potrebno pred projektiranjem in gradnjo izvesti ustrezne sondažne in laboratorijske raziskave. Obvezno se mora zagotoviti strokovni geotehnični nadzor, ki bo določil pogoje temeljenja glede na sestavo tal.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
13. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami)
(1) Potresna cona
Objekti morajo biti grajeni potresno varno z upoštevanjem pospeškov tal ag = 0,175.
(2) Poplavno območje
Predvideni objekti niso v poplavnem območju.
(3) Gradnja zaklonišč
Ojačitev prve plošče glede na pogoje iz predpisa, ki ureja graditev zaklonišč.
(4) Erozijska ogroženost
Erozijska ogroženost tal je delno prisotna na strmem pobočju na severni strani območja pozidave. Temeljenje samostojnih stanovanjskih hiš se bo izvajalo po kampadah v nosilnih in trdnih flišnih plasteh.
(5) Požarna varnost
Pri pripravi prostorskega akta so bile upoštevane smernice v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZV POZ-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) in pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05 in 83/05).
Oskrba s požarno vodo bo zagotovljena preko vodovodnega omrežja z nameščenimi požarnimi hidranti – merodajni pretok požarne vode 10/l/s, morebitni večji porabniki požarne vode si zagotovijo ustrezne količine vode.
Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati naslednje:
(1) Potresna cona:
Dopustna obremenitev tal (sigma dop) bo določena pred izvedbo objektov z ustrezno sondažno raziskavo.
(2) Gradnja in vzdrževanje zaklonišč:
Upoštevati Uredbo o gradnji in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96), 68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločbo US 87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo).
(3) Erozijska ogroženost
– na zaledni strani in ob straneh objekta mora biti položena drenaža na nivoju temeljev;
– izkop se izvaja v suhem vremenu, kampadno, da ne pride do rušitve gradbene jame;
– vso vodo (drenaža, greznice, odtoki) je potrebno kontrolirano odvesti s področja gradnje;
– izvedba greznic na ponikanje ni dopustna;
– naklon začasnih vkopnih brežin:
1. preperina = 1:2
2. prepereli fliš = 1:1,5 do 1:1,75
3. fliš = 1:1,5 do 1:2
Za vsak objekt je potrebno izdelati geološko-geotehnično poročilo s pogoji temeljenja izvedbe. Poročilo mora temeljiti na raziskavah s sondažnimi izkopi ali vrtinami, ki segajo v podlago.
(4) Požarna varnost
Za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, odmiki objektov od parcelnih mej praviloma 4,0 m in več, minimalno 2,0 m. Pri vrstnih hišah potrebne proti požarne ločitve. Prometne površine za intervencijska vozila predvideti na dovoznih cestah in ploščadih.
(5) Javno dobro
Kolikor se z gradnjami posega na parcele v lasti države – javno dobro vode bo potrebno skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih stvarno pravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 SPZ).
(6) Vplivi na vode in vodni režim
V projektni dokumentaciji morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo škodljivi vplivi na vode in vodni režim, stabilno stanje in okolje nasploh. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti priloženi detajli in definirani tipi posameznih elementov (peskolovov, ponikovalnice, lovilci olj, čistilna naprava …).
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
14. člen
(etapnost izgradnje)
Območje pozidave se lahko izvaja v eni ali več ločenih etapah in sicer: Stanovanjski bloki v osrednjem delu območja, vrstne in stanovanjske hiše na višjih terasah ter poslovni objekt ob Šempetrski obvoznici.
Pred pričetkom uporabe stanovanjskih blokov je potrebno urediti pešpot med sklopom vrstnih hiš in sklopom stanovanjskih blokov.
Pred pričetkom uporabe vrstnih hiš je potrebno urediti pešpot po zelenem pobočju severno od individualnih hiš ter skrajno pešpovezavo zahodno od niza vrstnih hiš.
Komunalne naprave izven območja je potrebno urediti v celoti, kot je prikazano na grafični prilogi (gospodarska javna infrastruktura – širše območje).
Znotraj območja OPPN pa v 1. etapi vse komunalne naprave razen tistih, ki se nahajajo v koridorju dovozne ceste med vrstnimi in stanovanjskimi hišami in se lahko izvajajo v ločeni etapi.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
15. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Gabariti objektov in tolerance
– stanovanjski blok (K, ME+P+2), maksimalni tlorisni gabariti 36.90 m x 16.40 m z balkoni na zahodni fasadi maksimalne širine 2.5 m, na vzhodni fasadi maksimalne širine 2.1 m. Višina bloka 9.05 m, možna odstopanja do +0.5 m.;
– stanovanjska bloka na vzhodni strani območja (K, ME, P+2), maksimalna tlorisna velikost objekta 36.90 m x 11.50 m z balkoni na zahodni strani max. širine 2.5 m. Višino bloka max. 9.05 m (na koti 101.55 m n.m.);
– vrstne hiše (P+1, P+2), maksimalna tlorisna velikost objekta 5.85 m x 11.5 m, višina višjega dela objekta je 9.05 m, možna odstopanja do +0.5 m;
– samostojne stanovanjske hiše (P+2+M), maksimalni tlorisni gabariti objekta 24.20 m x 7.25 m, pri čemer osnovna dolžina objekta ne sme biti manjša od 23.70 m, osnovna širina objekta pa ne manjša od 6.75 m;
– poslovni objekt: za nižji del (K+P) maksimalni tlorisni gabariti objekta 9.90 m – 13.45 m x 58.30 m, za višji del (K, P+3) maksimalni tlorisni gabariti 9.90 m x 18.10 m. Višina višjega dela objekta do K+P+3 oziroma do 15,50 m;
– črpališče in transformatorska postaja sta tipske izvedbe ob poslovnem objektu ali samostojno, možna je tudi gradnja teh objektov po posebnem načrtu.
(2) Parcelacija
Manjša odstopanja od parcelacije so možna, kolikor niso v nasprotju s predvideno ureditvijo.
(3) Infrastruktura in njeni priključki
– ceste in pešpoti glede na predlagane rešitve se dopušča tlorisni odmik trase priključnih cest in peš hodnikov +/- 0.5 m in višinski odmik +/- 0.3 m, s pogojem, da ti odmiki ne vplivajo na koto pritličja objekta ali na spremembo parcel izven OPPN;
– ostale infrastrukturne naprave.
Potek ostalih infrastrukturnih naprav lahko odstopa od predvidenih rešitev, kolikor z odstopanji ni onemogočena predvidena gradnja stavb.
Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. KONČNE DOLOČBE
16. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidene prostorske ureditve so dopustna investicijska vzdrževalna dela na objektih in napravah.
17. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je stalno na vpogled v prostorih Občine Šempeter - Vrtojba.
18. člen
(objava in uveljavitev odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 11001-1/2009-10
Šempeter pri Gorici, dne 5. februarja 2009
Župan
Občine Šempeter - Vrtojba
Dragan Valenčič l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti