Uradni list

Številka 101
Uradni list RS, št. 101/2008 z dne 24. 10. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 101/2008 z dne 24. 10. 2008

Kazalo

4300. Statut Občine Kamnik, stran 13522.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 in 76/08) je Občinski svet Občine Kamnik na 16. seji dne 24. 9. 2008 sprejel
S T A T U T
Občine Kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE
1. člen
(občina kot temeljna samoupravna lokalna skupnost)
Občina Kamnik je temeljna samoupravna lokalna skupnost.
2. člen
(naselja v Občini Kamnik)
Občina Kamnik (v nadaljevanju tudi: občina) obsega območja naslednjih naselij:
Bela, Bela Peč, Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Briše, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Godič, Golice, Gozd, Gradišče v Tuhinju, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Jeranovo, Kališe, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kostanj, Košiše, Kregarjevo, Krivčevo, Kršič, Laniše, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Loke v Tuhinju, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Mekinje, Motnik, Nevlje, Okrog pri Motniku, Okroglo, Oševek, Pirševo, Podbreg, Podgorje, Podhruška, Podjelša, Podlom, Podstudenec, Poljana, Poreber, Potok, Potok v Črni, Praproče v Tuhinju, Pšajnovica, Ravne pri Šmartnem, Rožično, Rudnik pri Radomljah, Sela pri Kamniku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Soteska, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamniku, Stahovica, Stara sela, Stebljevek, Stolnik, Studenca, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vaseno, Velika Lašna, Velika Planina, Veliki Hrib, Veliki Rakitovec, Vir pri Nevljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vranja Peč, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zajasovnik-del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Zduša, Zgornje Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Znojile, Žaga, Žubejevo, Županje Njive.
3. člen
(občani Občine Kamnik)
Občani in občanke (v nadaljevanju: občani) Občine Kamnik so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
4. člen
(samostojnost občine)
Občina varuje koristi občanov.
V okviru ustave in zakonov občina samostojno ureja in opravlja svoje zadeve ter izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni.
5. člen
(sodelovanje občine z drugimi subjekti)
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja.
Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov lahko z drugimi občinami združuje v združenja.
6. člen
(občina kot pravna oseba)
Občina je pravna oseba javnega prava, s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljevanju: župan).
Sedež občine je v Kamniku, Glavni trg 24.
7. člen
(pečat, grb, zastava in praznik občine)
Občina ima pečat v obliki kroga, ki ima v sredi grb Občine Kamnik, ob krožnici napis »Občina Kamnik« in pod grbom napis »Kamnik«.
Organi občine in občinska uprava imajo pečat, v katerem je poleg vsebine iz prvega odstavka tega člena, ob krožnici pod napisom »Občina Kamnik«, še napis z nazivom organa.
Občina ima grb in zastavo, katerih uporaba se določi z odlokom.
Grb ima obliko ovalnega ščita, na katerem je med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika, pol kot ženska in pol kot kača, s krono na glavi. Ob vznožju stolpa sta vsaksebi obrnjena zmaja. Na levi strani stolpa je šesterokraka zvezda, na desni pa prvi mesečev krajec.
Zastava je belo-modra z grbom na sredini. Belo polje je zgoraj in je po velikosti enako modremu. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve.
Praznik občine je 29. marec, dan rojstva Rudolfa Maistra.
8. člen
(priznanja Občine Kamnik)
Občina lahko za posebne zasluge podeljuje priznanja. Vrsto priznanj in način podeljevanja uredi občinski svet z odlokom.
9. člen
(ožji deli občine)
Na območju Občine Kamnik so ustanovljeni ožji deli občine.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Kamnik so določeni s tem statutom in odlokom občine.
Imena in območja ožjih delov občine so:
1. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA:
Črna pri Kamniku, Gozd, Kališe, Krivčevo, Podlom, Podstudenec, Potok v Črni, Smrečje v Črni, Zavrh pri Črnivcu, Žaga.
2. KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA:
Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Bakovniška ulica, Bazoviška ulica, Črnivška ulica, Dobajeva ulica, Domžalska cesta, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jamova ulica, Jelovškova ulica, Klavčičeva ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. od 14 do 86), Mengeška pot, Meninska ulica, Perovo (hišne št. 26 in 30), Prvomajska ulica, Rudniška ulica, Slatnarjeva ulica, Šipkova ulica, Ulica Matije Blejca.
3. KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ:
Brezje nad Kamnikom, Godič, Kršič, Vodice nad Kamnikom.
4. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK-CENTER:
Ekslerjeva ulica, Frančiškanski trg, Fužine, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Kettejeva ulica, Knafličev prehod, Kolodvorska ulica, Košiše (hišne št. od 1 do 14 in od 22 do 29), Levstikova ulica, Maistrova ulica, Medvedova ulica, Muzejska pot, Na produ, Parmova ulica, Petruškova pot, Pot na Poljane, Prešernova ulica, Raspov prehod, Sadnikarjeva ulica, Samostanska ulica, Streliška ulica, Šlakarjeva pot, Šolska ulica, Šutna, Tomšičeva ulica, Trg svobode, Trg talcev, Tunjiška cesta, Ulica Josipa Močnika, Usnjarska cesta, Zaprice, Žale, Žebljarska pot.
5. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA:
Bistričica, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kregarjevo, Okroglo, Spodnje Stranje, Stahovica, Stolnik, Velika Planina, Zagorica nad Kamnikom, Zakal, Zgornje Stranje, Županje Njive.
6. KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE:
Cankarjeva cesta, Cesta dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev, Drnovškova pot, Jeranovo, Molkova pot, Neveljska pot, Podjelše, Polčeva pot, Pot na Jeranovo, Prašnikarjev drevored, Ulica Antona Kotarja Martina, Zduša.
7. KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK:
Bela (hišne št. od 10 do 11, od 13 do 18 in od 28 do 31), Motnik, Zajasovnik, Zgornji Motnik.
8. KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE:
Briše, Hrib pri Kamniku, Nevlje, Oševek, Poreber, Soteska, Tučna, Vir pri Nevljah, Vrhpolje pri Kamniku.
9. KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG:
Bevkova ulica, Lobodova ulica, Na bregu, Na jasi, Novi trg, Palovška cesta, Perkova ulica, Perovo (razen hišnih št. 26 in 30), Pot na Dobravo, Pot v Rudnik, Prisojna pot.
10. KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO:
Bakovnik (hišne št. 1 in 2), Kajuhova pot, Kovinarska cesta, Livarska ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. 1, 2, 3, 3d, 4a, 5d, 9a, 9b, 9c, 10a, 11, 12, 13), Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova cesta, Tkalska pot, Zikova ulica.
11. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE:
Podgorje, Korenova cesta.
12. KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA:
Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec, Pšajnovica, Veliki Rakitovec.
13. KRAJEVNA SKUPNOST SELA:
Bela Peč, Markovo, Poljana, Rožično, Sela pri Kamniku, Sovinja Peč, Studenca, Trobelno, Znojile, Žubejevo.
14. KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS:
Loke v Tuhinju, Pirševo, Podhruška, Potok, Snovik, Srednja vas pri Kamniku, Vaseno.
15. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA:
Bistriška cesta, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška cesta, Gubčeva ulica, Habjanova ulica, Jeranova ulica, Kamniška cesta, Kolenčeva pot, Koroška cesta, Livada, Mala pot, Mlinarska ulica, Nova pot, Nožiška cesta, Obrtniška ulica, Orehova ulica, Pibernikova cesta, Poljska cesta, Pot iz vasi, Primoževa ulica, Radomeljska cesta, Sončna ulica, Spodnji log, Stegne, Šrajerska ulica, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot.
16. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU:
Buč, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Kostanj, Podbreg, Praproče v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem, Sidol, Stebljevek, Šmartno v Tuhinju.
17. KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ:
Bela (hišne št. od 1 do 9, 12, in od19 do 27), Okrog pri Motniku, Špitalič.
18. KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ:
Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črni Vrh v Tuhinju, Golice, Laze v Tuhinju, Liplje, Mali Hrib, Stara Sela, Veliki Hrib, Zgornji Tuhinj.
19. KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE:
Košiše (hišne št. od 15 do 21a), Laniše, Tunjice, Tunjiška Mlaka.
20. KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK:
Rudnik pri Radomljah, Volčji Potok.
21. KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ:
Spodnje Palovče, Trebelno pri Palovčah, Velika Lašna, Vranja Peč, Zgornje Palovče.
22. KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE:
Aškerčeva ulica, Čopova pot, Frana Albrehta ulica, Franca Pirca ulica, Jenkova ulica, Jurčičeva ulica, Kebetova ulica, Kersnikova ulica, Koželjeva ulica, Kranjska cesta, Ljubljanska cesta (hišne št. 1a, 1b, 1c, 1č, 3a, 3b, 3c, 4, 5, 5b, 6, 7, 7a, 8, 9, 10), Miklavčičeva ulica, Mlakarjeva ulica, Murnova ulica, Parapatova ulica, Podgorska pot, Pot Marije Vere, Rozmanova ulica, Svetčeva pot, Trdinova ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Fortunata Berganta, Ulica Frančka Miha Paglovca, Ulica Jakoba Alešovca, Ulica Jakoba Zupana, Ulica Josipa Ogrinca, Ulica Kamniško – zasavskega odreda, Ulica Ljudevita Stiasnyja, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožiča, Vavpotičeva ulica, Vegova ulica, Vremšakova ulica, Župančičeva ulica.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
(naloge občine)
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– sprejema programe razvoja občine;
2. upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
3. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov;
4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje po stanovanjih v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov;
5. skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;
6. zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanavlja vzgojno izobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni in finančnimi možnostmi omogoči izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
7. pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami;
8. pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine;
9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini,
– sodeluje z vodstvom potencialnih onesnaževalcev okolja z namenom uresničevanja določb zakona, ki se nanašajo na varstvo okolja;
10. upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine;
11. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih nesreč in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč ob požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi nesrečami;
12. ureja javni red tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte ter programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;
13. v okviru lokalnih zadev javnega pomena opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
11. člen
(organi občine)
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Člani in članice občinskega sveta (v nadaljevanju tudi: svetniki), župan in podžupan oziroma podžupanja (v nadaljevanju: podžupan), so občinski funkcionarji.
Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
Organi občine se volijo za štiri leta.
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
12. člen
(javnost dela občinskih organov)
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
Občina Kamnik v skladu z veljavno zakonodajo zagotavlja dostop do informacij javnega značaja.
13. člen
(potrebna večina navzočih za sprejemanje odločitev)
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
14. člen
(pristojnosti občinskega sveta)
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema delitveno bilanco občine;
– se seznani in obravnava letna poročila o poslovanju občinskih javnih služb in vseh družb, v katerih ima občina lastniški delež;
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih;
– določa lastne vire financiranja;
– sprejema letni načrt prodaje finančnega premoženja in letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine, lahko pa določi, da letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine pod določeno vrednostjo sprejme župan;
– določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
– daje soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s koncesijami ali dobičkom javnih podjetij;
– določa obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov občine, kolikor z zakonom, statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače;
– odloča o uvedbi občinskega samoprispevka;
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva pod pogoji, določenimi z zakonom;
– daje pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s katerimi se posega v pristojnosti občinskega sveta;
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– potrjuje mandate svetnikom ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
– določa vrste in način opravljanja lokalnih javnih služb;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– razpisuje referendum;
– daje pobude za sklic zborov občanov;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače;
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– imenuje in razrešuje člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona;
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plačila za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet;
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
15. člen
(volitve občinskega sveta)
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem, in sicer v skladu z veljavno zakonodajo.
Volilno pravico imajo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
16. člen
(konstituiranje občinskega sveta)
Občinski svet ima 29 članov.
Člani občinskega sveta se volijo na štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov občinskega sveta,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če župan v predpisanem času ne skliče seje, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
17. člen
(nepoklicnost in nezdružljivost opravljanja funkcije svetnika)
Svetniki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija svetnika ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Svetnik, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo svetnika in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije svetnika.
18. člen
(predčasno prenehanje mandata svetniku)
Predčasno prenehanje mandata svetnika ureja zakon.
Razlogi za prenehanje mandata svetnika se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi svetnika.
Svetniku preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega svetnika določa zakon.
19. člen
(župan kot predstavnik občinskega sveta)
Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pisno pooblasti podžupana ali drugega svetnika. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni svetnik, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši svetnik.
20. člen
(sklic seje)
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
Župan skliče sejo na lastno pobudo, mora pa jo sklicati tudi, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov. V tem primeru mora biti seja v 15 dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
21. člen
(predlog dnevnega reda seje)
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan po posvetovanju z vodji svetniških skupin in samostojnimi svetniki. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči občinski svet.
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti točka dnevnega reda rezervirana za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta županu ali direktorju občinske uprave.
22. člen
(predlogi aktov za obravnavo in sprejem)
Vsak svetnik lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
23. člen
(javnost seje)
Seje občinskega sveta so javne.
Občinski svet lahko sklene, da se pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda seje občinskega sveta javnost izključi.
24. člen
(udeležba na seji)
Člani nadzornega odbora, občinskih komisij in odborov ter direktor občinske uprave se imajo pravico udeleževati sej občinskega sveta. Javni uslužbenci in uslužbenke (v nadaljevanju: javni uslužbenci) občinske uprave, ki jih določi župan ali direktor občinske uprave, so se dolžni udeleževati sej občinskega sveta pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
Predstavniki občinskih odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja svetnikov.
25. člen
(sprejemanje odločitev)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen, če zakon določa drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje le, ko je tako določeno z zakonom ali ko tako sklene občinski svet.
3. Delovna telesa občinskega sveta
26. člen
(komisije in odbori občinskega sveta)
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svetnikov.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
27. člen
(pristojnosti komisij in odborov)
Občinski svet ustanovi komisije in odbore z odlokom, v katerem določi sestavo, naloge, pristojnosti in način njihovega dela.
Občinski svet imenuje člane delovnih teles izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
28. člen
(imenovanje članov delovnih teles)
Predsednik in člani delovnega telesa so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih svetnikov. Listo kandidatov predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov političnih strank, zastopanih v občinskem svetu oziroma najmanj četrtine svetnikov.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani delovnih teles posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani delovnih teles, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnih teles, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
4. Župan
29. člen
(volitve župana)
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
30. člen
(mandatna doba župana)
Mandatna doba župana traja štiri leta. Začetek in trajanje mandatne dobe župana opredeljuje zakon.
31. člen
(poklicno oziroma nepoklicno opravljanje funkcije župana)
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
32. člen
(pristojnost župana)
Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog pri izvrševanju občinskega proračuna,
– skrbi in odgovarja za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– gospodari s premoženjem občine v okviru danih pooblastil kot dober gospodar,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja občine v primerih, ko je način odtujitve predpisan s posebnimi zakoni (zakon, ki ureja stanovanjsko področje, zakon, ki ureja razlastitev in prisilni prenos pravice uporabe, zakon, ki ureja naravno in kulturno dediščino, zakon, ki ureja denacionalizacijo …),
– sprejema letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem, posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem in posamični program prodaje finančnega premoženja,
– odloča o pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem, o pravnih poslih prodaje finančnega premoženja ter o sklepanju poravnav,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave (skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic),
– odloča o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine na drugi stopnji,
– vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, če so z njimi ogrožene pravice občine,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Župan odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če tako določa zakon.
33. člen
(zadržanje objave splošnega akta oziroma izvajanja odločitve)
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali da je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
34. člen
(pristojnosti župana na področju zaščite in reševanja)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
35. člen
(podžupani)
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana.
Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed svetnikov. S sklepom o imenovanju podžupana se določi, kateri podžupan bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati na občinskem svetu.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti nadomešča tisti podžupan, ki ga pooblasti župan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana svetnik, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši svetnik.
V času nadomeščanja opravlja svetnik tekoče naloge iz pristojnosti župana.
36. člen
(imenovanje oziroma ustanovitev komisij, drugih organov in delovnih teles)
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
37. člen
(predčasno prenehanje mandata župana)
Predčasno prenehanje mandata župana ter razlogi zanj so določeni z zakonom.
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
38. člen
(prenehanje mandata podžupana)
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata svetnika.
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat svetnika.
5. Nadzorni odbor
39. člen
(pristojnosti nadzornega odbora)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in smotrnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov, gospodarskih družb, v katerih ima Občina Kamnik več kot 25% delež v kapitalu ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost, gospodarnost in uspešnost porabe občinskih javnih sredstev.
40. člen
(sprejemanje odločitev)
Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih članov.
41. člen
(članstvo v nadzornem odboru)
Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, direktor občinske uprave, javni uslužbenec občinske uprave in tudi ne član poslovodstva javnega zavoda, javnega podjetja in občinskega sklada ali druge organizacije, ki je uporabnik proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata svetniku.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora ali komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
42. člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Namestnik predsednika nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
43. člen
(letni program dela in letno poročilo)
Nadzorni odbor samostojno določa svoj letni program dela, ki ga tudi finančno ovrednoti. Letni program dela nadzorni odbor predloži županu do priprave proračuna za prihodnje leto.
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
Nadzorni odbor mora svetu najkasneje do seje, na kateri bo ta obravnaval zaključni račun, posredovati svoje poročilo v zvezi z zaključnim računom.
44. člen
(sklep o izvedbi nadzora)
Za vsak nadzor izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki mora vsebovati: opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
45. člen
(postopek nadzora ter pravice in obveznosti udeležencev nadzora)
V postopku nadzora so odgovorne osebe in nadzorovani subjekti dolžni članom nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Po opravljenem pregledu pripravijo člani nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov.
Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v 15 dneh.
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu, županu in notranjemu revizorju občine.
Župan je dolžan v roku 1 meseca poslati nadzornemu odboru in svetu poročilo o izvedenih ukrepih. Poročilo o izvedenih ukrepih se obravnava na prvi naslednji seji sveta.
46. člen
(priprava ugotovitev, ocen, mnenj ter predlogov poročil nadzornega odbora)
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor.
V poročilu o nadzoru se navede dejansko stanje, ki mora biti v nadzoru popolno ugotovljeno in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.
V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe zakonito in/ali smotrno.
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje zakonitosti oziroma smotrnosti poslovanja (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
47. člen
(dolžnost spoštovanja mnenj, priporočil in predlogov)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
48. člen
(ugotovitev hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine)
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
49. člen
(izločitev člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja)
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino vseh članov.
50. člen
(javnost dela nadzornega odbora)
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so kot take opredeljene z zakonom ali drugim predpisom oziroma z aktom nadzorovane osebe, ki je bil sprejet v skladu z veljavnimi predpisi. Prav tako so člani nadzornega odbora pri opravljanju svojega dela dolžni spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
51. člen
(pomoč pri delu ter sredstva za delo)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa dela.
52. člen
(poslovnik nadzornega odbora)
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
IV. OBČINSKA UPRAVA
53. člen
(ustanovitev)
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
54. člen
(splošno o pristojnostih občinske uprave)
Občinska uprava v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe (in organe ožjih delov občine).
55. člen
(odločanje v upravnih zadevah)
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
Občinska uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na I. stopnji.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na II. stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
56. člen
(materialni akti in akti poslovanja)
Materialni akti in akti poslovanja občine morajo temeljiti na zakonu in drugem zakonitem predpisu.
57. člen
(usmerjanje, nadziranje in vodenje občinske uprave)
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine, z nazivom direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Predstojnike organov občinske uprave, ki jih imenuje in razrešuje župan, pooblasti direktor občinske uprave za posamezne naloge v zvezi z vodenjem teh organov.
58. člen
(pooblastila za vodenje in odločanje)
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana.
Pooblastilo župana iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
59. člen
(odločanje o pritožbah)
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
60. člen
(odločanje o sporih o pristojnosti in odločanje o izločitvi)
V sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika ali zaposlenega v občinski upravi, če je pooblaščen za odločanje o upravnih stvareh, o stvari tudi odloči.
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
61. člen
(notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest)
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave.
62. člen
(nadzorstvo nad izvajanjem predpisov)
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija, občinsko redarstvo ali druga služba nadzora.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.
S splošnim aktom, s katerim se določi delovno področje in organizacija občinskega inšpekcijskega nadzora, se določijo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati občinski inšpektorji za posamezno področje občinskega inšpekcijskega nadzora.
63. člen
(organ skupne občinske uprave)
Občina ne more opravljati za drugo občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave, razen strokovnih in tehničnih nalog.
Občina se lahko odloči, da v sodelovanju s sosednjimi in drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave. O ustanovitvi organov skupne občinske uprave odloča občinski svet z večino glasov svetnikov.
Postopek ustanovitve, pristojnosti ter način zagotavljanja sredstev za delovanje organa oziroma organov skupne uprave določa zakon.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
64. člen
(splošno o zagotavljanju javnih služb)
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava,
– s prenosom posameznih nalog, določenih z odlokom, na krajevne skupnosti.
65. člen
(javne službe na področju družbenih dejavnosti)
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovnošolsko izobraževanje,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini,
– knjižničarstvo in
– glasbena vzgoja.
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, kjer to omogoča zakon, zlasti na področju izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
66. člen
(javne službe na področju gospodarskih javnih služb)
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:
– oskrbo s pitno vodo,
– odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– urejanje in vzdrževanje občinskih cest in drugih javnih površin.
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
67. člen
(obveznost izvajanja obveznih javnih služb)
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
68. člen
(pravne osebe kot izvajalci občinskih javnih služb)
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom, ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
69. člen
(splošno o premoženju občine)
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v njeni lasti, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Razpolaganje s premoženjem občine je mogoče na način in pod pogoji, določenimi z zakonom ali na njem temelječem predpisu.
Za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premoženja občine je pristojen občinski svet, če zakon, ta statut ali drug, na zakonu temelječ predpis, ne določa drugače.
70. člen
(pristojnost glede ravnanja s premoženjem občine)
Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem ter letni program prodaje občinskega finančnega premoženja. Občinski svet lahko določi, da letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo sprejme župan.
Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem občine sprejme župan.
Sprejete letne načrte oziroma programe izvršuje župan.
Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem sprejme župan, prav tako tudi posamezni program prodaje finančnega premoženja.
Za neodplačno pridobitev nepremičnega premoženja mora župan pridobiti soglasje organa občinske uprave, pristojnega za finance, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
71. člen
(zakonodaja, ki ureja področje premoženja in financiranje občine)
Financiranje občine, sestava proračuna in finančnega načrta, priprava proračuna in finančnega načrta, sprejemanje in izvrševanje proračuna, upravljanje in razpolaganje z občinskim premoženjem, zadolževanje, upravljanje z dolgovi, poroštva ter zadolževanje občine, računovodstvo, zaključni račun proračuna in proračunski nadzor, so urejeni z določbami zakona, ki ureja področje javnih financ, zakona, ki ureja izvrševanje proračuna RS za posamezno leto, zakona, ki ureja stvarno premoženje države, pokrajin in občin, zakona s področja financiranja občin in z določbami drugih zakonskih in podzakonskih predpisov.
72. člen
(prihodki občine)
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna ter drugih državnih in tujih virov.
73. člen
(proračun Občine Kamnik)
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
Občinski svet mora praviloma sprejeti proračun v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem tistega leta, za katerega se sprejema.
74. člen
(prevzemanje obveznosti v breme prihodnjih let)
Župan lahko v imenu občine prevzema tudi pogodbene obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih proračunskih letih. Podrobneje se prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let opredeli z odlokom o proračunu.
75. člen
(uravnoteženje proračuna)
Z namenom uravnoteženja proračuna med prihodki in odhodki za pokrivanje zakonskih in pogodbenih obveznosti občine, župan lahko:
– ustavi prevzemanje obveznosti,
– začasno zadrži izvrševanje proračuna,
– predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil,
– prerazporeja sredstva.
Podrobneje se možnosti prerazporejanja v posameznem letu opredelijo v odloku o proračunu.
Če z ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja proračuna ni mogoče uravnovesiti proračuna, župan predlaga občinskemu svetu rebalans proračuna, s katerim se prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo.
76. člen
(izvrševanje proračuna)
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali z drugim splošnim aktom občine.
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine župan lahko pooblasti podžupana, direktorja občinske uprave in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
O izvrševanju proračuna župan poroča občinskemu svetu na način, določen z zakonom.
77. člen
(proračunska rezerva)
V proračunu občine se skladno z zakonom zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo.
V proračunsko rezervo se izloča del skupno doseženih letnih prihodkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% realiziranih prihodkov proračuna.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, požar, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet.
78. člen
(zaključni račun proračuna)
Po preteku leta, za katerega je bil proračun sprejet, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
79. člen
(zadolževanje občine)
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme potrdi občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil v skladu z zakonom.
80. člen
(dajanje poroštev)
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
81. člen
(opravljanje nalog s področja financ, knjigovodstva in nadzora)
Računovodska in knjigovodska opravila za neposredne uporabnike občinskega proračuna opravlja računovodsko knjigovodska služba občine.
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
82. člen
(splošni akti občine)
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
83. člen
(statut občine)
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
84. člen
(poslovnik občinskega sveta)
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
85. člen
(odlok)
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
86. člen
(odredba)
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
87. člen
(pravilnik)
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
88. člen
(navodilo)
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
89. člen
(objava in uveljavitev splošnih aktov)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Uradno glasilo občine je Uradni list Republike Slovenije.
2. Posamični akti občine
90. člen
(poslovni akti občine)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
91. člen
(odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih)
Organi občine in nosilci javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom ali na njem temelječim predpisom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitostih dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
92. člen
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, in prav tako, če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njen ustavni položaj in njene pravice.
93. člen
(spor o pristojnosti)
Župan lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
94. člen
(sodelovanje v upravnem postopku in pravnem sporu)
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan ima pravico od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v 8 dneh.
95. člen
(varstvo pravic in koristi občine v upravnih in sodnih sporih)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
IX. KRAJEVNE SKUPNOSTI
96. člen
(splošno o krajevnih skupnostih)
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je pravna oseba s pravicami in dolžnostmi, ki jih določa ta statut ali na njegovi podlagi sprejet odlok, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino prisotnih članov.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko – finančnem in pravnem smislu.
97. člen
(krajevna skupnost kot pravna oseba)
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost lahko brez predhodnega soglasja župana sklepa pravne posle, ki so skladni in v okviru razpoložljivih sredstev v letnem finančnem načrtu krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost ne sme sklepati pravnih poslov v zvezi z zadolževanjem, za pravne posle odtujitve in pridobitve nepremičnega premoženja pa mora pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
98. člen
(pristojnosti krajevnih skupnosti)
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– skrbijo za urejen videz naselij in dajejo predloge za ureditev kraja (sajenje cvetja, dreves in grmovnic, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih in kolesarskih poti …),
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijskih prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– dajejo mnenja v upravnih zadevah, pomembnih za krajevno skupnost,
– sprejemajo program razvoja krajevne skupnosti,
– sprejemajo finančni načrt in zaključni račun,
– dajejo pobudo za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka,
– predlagajo občini prednostne naloge s področja komunalne infrastrukture,
– spodbujajo delovanje društev, klubov in drugih organizacij na svojem območju,
– sodelujejo z vzgojno-izobraževalnimi in drugimi javnimi zavodi na svojem območju,
– vzpodbujajo dobre medsebojne odnose in imenuje poravnalni svet,
– opravljajo prenesene občinske pristojnosti,
– predlagajo županu sklic zbora občanov,
– opravljajo dejavnosti na podlagi dodeljene koncesije,
– opravljajo druge zadeve, ki so določene s tem statutom in zakoni.
99. člen
(prenos zadev v upravljanje krajevnim skupnostim)
Občinski svet lahko z odlokom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
100. člen
(soglasje krajevne skupnosti)
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese njenih prebivalcev.
101. člen
(premoženje krajevne skupnosti ter upravljanje s premoženjem občine)
Krajevne skupnosti imajo lahko premično in nepremično premoženje.
V primeru ukinitve krajevne skupnosti preide premoženje iz prvega odstavka tega člena v last občine.
Občina lahko da krajevni skupnosti v upravljanje del premoženja, ki je njena last.
S premoženjem, s katerim krajevna skupnost upravlja, mora ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
102. člen
(sredstva krajevne skupnosti)
Viri sredstev krajevne skupnosti, ki so zajeti v njenem finančnem načrtu, so:
– sredstva iz občinskega proračuna,
– prostovoljni prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– plačila za storitve,
– samoprispevki,
– prihodki od premoženja.
Krajevna skupnost uporablja svoja sredstva le za namene, določene v finančnem načrtu.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
103. člen
(svet krajevne skupnosti)
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Funkcija člana sveta je častna.
104. člen
(delo sveta krajevne skupnosti)
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
Svet krajevne skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
105. člen
(predsednik sveta krajevne skupnosti)
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta predstavlja in zastopa krajevno skupnost ter sklicuje in vodi seje sveta.
Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tajnika sveta, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu.
106. člen
(nepoklicno opravljanje funkcije)
Predsednik, tajnik in člani sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno in častno.
107. člen
(statut krajevne skupnosti)
Statut krajevne skupnosti, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti, začne veljati, ko da k njemu soglasje župan.
108. člen
(ustanovitev in ukinitev krajevne skupnosti ter sprememba njenega območja)
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 5% volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom.
Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, začne veljati po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
109. člen
(ugotovitev interesa prebivalcev)
Pred ustanovitvijo nove krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zboru občanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij, kjer naj bi bila ustanovljena nova krajevna skupnost oziroma kjer naj bi se njeno območje spremenilo. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
110. člen
(konstituiranje sveta krajevne skupnosti)
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje 20 dneh po izvolitvi članov sveta krajevnih skupnosti.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
111. člen
(razpustitev sveta krajevne skupnosti ter predčasne volitve)
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju s predpisi,
– če se ugotovi, da se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
X. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
112. člen
(oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju)
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendumi in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
113. člen
(splošno o zboru občanov)
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
114. člen
(sklic zbora občanov)
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj 5% volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis.
Župan lahko zahtevo za sklic s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
115. člen
(vsebina in objava sklica)
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
116. člen
(vodenje zbora občanov)
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
117. člen
(pristojnosti zbora občanov)
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zbora volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi, stanovanjskih naselij;
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
118. člen
(potrebna večina za sprejem odločitve)
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5% volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
119. člen
(obravnavanje odločitev, predlogov ...)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva sodi, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
2. Referendum
a) Referendum o splošnem aktu občine
120. člen
(splošno o referendumu o splošnem aktu občine)
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali svetnika.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
121. člen
(predlog za razpis referenduma)
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali svetnik najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
122. člen
(obligatornost upoštevanja rezultatov referenduma)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejet splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
123. člen
(pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma)
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 100 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
124. člen
(podpora zahtevi za razpis referenduma)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
125. člen
(izvedba referenduma)
Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.
Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
126. člen
(glasovanje na referendumu)
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti svetnike, če zakon ne določa drugače.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
127. člen
(vodenje postopka za izvedbo referenduma)
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
b) Svetovalni referendum
128. člen
(splošno o svetovalnem referendumu)
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
c) Drugi referendumi
129. člen
(drugi referendum)
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
3. Ljudska iniciativa
130. člen
(splošno o ljudski iniciativi)
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v 3 mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v 1 mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
XI. POVEZOVANJE OBČINE IN DRUGO SODELOVANJE
131. člen
(povezovanje občine z drugimi občinami)
Občina Kamnik se lahko povezuje z drugimi občinami zaradi uresničevanja skupnih koristi svojih občanov.
Odločitev o tovrstnih povezavah sprejme občinski svet.
132. člen
(vzpostavljanje prijateljskih stikov občine)
Občina Kamnik lahko z drugimi občinami vzpostavlja prijateljske stike. Občinski svet sprejme ustrezen sklep.
XII. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA
133. člen
(predlog za začetek postopka za spremembo)
Predlog za začetek postopka za spremembo statuta lahko da četrtina članov občinskega sveta ali župan.
O predlogu odloči občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
134. člen
(priprava na sprejem akta o spremembi statuta)
Akt o spremembi statuta pripravi statutarno-pravna komisija občinskega sveta, sprejme pa ga občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
135. člen
(podaljšanje in prenehanje veljavnosti)
Predpisi in drugi splošni akti Občine Kamnik, ki niso v nasprotju s tem statutom, ostanejo v veljavi.
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03).
136. člen
(uveljavitev)
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0014/2007-2/1
Kamnik, dne 24. septembra 2008
Župan
Občine Kamnik
Anton Tone Smolnikar l.r.