Uradni list

Številka 98
Uradni list RS, št. 98/2008 z dne 14. 10. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 98/2008 z dne 14. 10. 2008

Kazalo

4170. Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Prebold, stran 13177.

Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1), Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 29. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) ter sprejetega Programa priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Prebold (Uradni list RS, št. 29/06) je Občinski svet Občine Prebold na 18. redni seji dne 17. 7. 2008 sprejel
O D L O K
o strategiji prostorskega razvoja Občine Prebold
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(uvod)
S tem odlokom se, na podlagi upoštevanja izhodišč Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme Strategija prostorskega razvoja Občine Prebold (v nadaljevanju: SPRO Prebold). Sestavni del SPRO Prebold sta tudi urbanistični zasnovi Prebold in Latkova vas. SPRO Prebold je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod številko projekta 17/2006 v decembru leta 2006 in jo dopolnila v juliju 2007. Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-137/2005 z dne, 20. 12. 2005, v postopku priprave SPRO Prebold ni bilo potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
2. člen
(splošno)
SPRO Prebold je temeljni prostorski razvojni dokument občine, s katerim se določajo osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja.
SPRO Prebold izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. V skladu z načelom vzdržnega prostorskega razvoja, ki je njeno temeljno načelo, SPRO Prebold uveljavlja smotrno rabo prostora ter varnost življenja in dobrin.
SPRO Prebold opredeljuje zasnovo bodočega prostorskega razvoja in prioritete ter usmeritve za njegovo doseganje.
SPRO Prebold določa usmeritve za razvoj posameznih prostorskih sistemov na lokalni ravni in sicer razvoj poselitve, razvoj gospodarske javne infrastrukture in razvoj krajine hkrati pa opredeljuje potrebo po ukrepih za izvajanje prostorske strategije v občini.
3. člen
(vsebina prostorske strategije)
Prostorska strategija nadaljuje in nadgrajuje prostorski vidik Prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold, ki jih je pred nekaj leti sprejela kot temeljno razvojno izhodišče občine. Določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine, zasnovo posameznih sistemov širšega in lokalnega pomena v prostoru (zasnova poselitve, zasnova komunalne infrastrukture, zasnova krajine), zasnovo prostorskega razvoja in urejanja naselij (urbanistični zasnovi Prebold in Latkova vas) in ukrepe za izvajanje strategije prostorskega razvoja občine.
II. IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE PREBOLD
4. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
1) Občina Prebold spada v Savinjsko regijo, ki je po velikosti, z 11,8% celotne površine, tretja v državi. Z gostoto poselitve 108 prebivalcev na km2 se regija kot celota uvršča na zgornjo mejo ruralnih regij. Po prostorsko-socialno-ekonomskih kriterijih spada občina skupaj z občinami Žalec, Polzela, Braslovče, Vransko in Tabor v Spodnje Savinjsko skupino partnerstev (do leta 1998 skupna Občina Žalec). Občina Prebold se upravno navezuje na Žalec in regionalno središče Celje. V okviru regije predstavlja bolj ruralno območje. Leži na ugodni prometni legi v bližini avtoceste Ljubljana–Maribor in ob povezavi proti Zasavju (Trbovlje).
2) S poselitvenega vidika je lokacija občine atraktivna zaradi bližine in hitre dostopnosti do regijskega središča, hkrati pa je od njega dovolj odmaknjena, da življenje ni podvrženo lastnostim večjega mesta, zaradi česar je še naprej pričakovati rast naselij v njenem okviru in zaokroževanje v skupno aglomeracijo. Z izgradnjo avtocestne povezave pod Trojanami je celotna občina postala zanimivejša tudi za populacijo ljubljanskega poselitvenega bazena.
3) Stanje v zvezi s prostorskim razvojem občine:
– Leži na reliefnem stiku ravnine z intenzivnim agrarnim značajem (značilen je hmelj) ter hribovja z raznoliko rabo (gozd, pašniki, razpršena poselitev).
– V severnem ravninskem delu občine se je pozidava oblikovala v zaokrožena naselja s še prepoznavnim robom naselja, v južnem hribovitem delu pa je pozidava razpršena.
– Določa jo ugodna prometna lega, bližina avtoceste Ljubljana–Maribor in povezava z Zasavjem.
– Podatki od leta 1869 dalje kažejo konstantno rast števila prebivalcev.
– Prebivalstvo posameznih naselij Občine Prebold ima precej podobno strukturo. Ni večjih razlik glede dosežene stopnje izobrazbe (največji delež prebivalstva ima zaključeno osnovno šolo, sledi prebivalstvo z nedokončano osnovno šolo ter s poklicno šolo) in zaposlitve (prevladuje delež prebivalstva, ki se zaposluje v predelovalnih dejavnostih, najmanj pa jih je zaposlenih v storitvenih dejavnostih).
– Velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov, kar ponazarja naselja s pretežno stanovanjsko dejavnostjo in nujno pripadajočo infrastrukturo. Dnevne migracije potekajo tako znotraj občine kot tudi v naselja drugih občin.
– Opredeljeno je dvoje večjih območij za poslovno proizvodne dejavnosti.
– Opremljenost z osnovno družbeno infrastrukturo je zadovoljiva, vendar jo je potrebno dopolniti v segmentu skrbi za starejše občane.
– Glede na naravne in ustvarjene danosti ima območje ugodne možnost za razvoj turizma, ki je bil nekoč v Preboldu že zelo razvit.
– Celotno območje občine je opremljeno z javnim prometnim in elektroenergetskim omrežjem. V večjem delu je opremljeno z vodovodnim omrežjem. Deloma je opremljeno s plinovodnim in kanalizacijskim sistemom.
– Območje v večji meri razpolaga z lastnimi viri pitne vode.
– Za zaščito pred poplavami je bila v preteklosti regulirana struga reke Bolske od spodnjega konca Dolenje vasi do zahodnega roba Kaplje vasi. Za varovanje pred visokomi vodami sta (s predhodnimi planskimi dokumenti) predvidena še dva suha zadrževalnika in protipoplavni nasip ob Savinji v Latkovi vasi.
– Na območju je večje število enot kulturne dediščine (naselbinska dediščina, arheološka dediščina, stavbna dediščina, memorialna dediščina).
– Predvsem na južnem hribovitem območju je večje število enot ohranjanja narave.
4) Problemi v zvezi s prostorskim razvojem občine:
– velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov,
– nizka izobrazbena struktura,
– upadanje prebivalstva v naselju Marija Reka,
– vodna telesa na območju občine še niso zavarovana,
– odvajanje odpadnih komunalnih voda,
– oskrba z vodo.
5) Težnje prostorskega razvoja občine:
– ustvarjanje čim bolj prepoznavnega reda v prostoru občine,
– doseganje skladnega razvoja občine po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– doseganje zmernega, premišljenega in vzdržnega prostorskega razvoja skladno z razvojnimi in poselitvenimi potrebami,
– doseganje prostorsko usklajene in med seboj dopolnjujoče se razmestitve različnih dejavnosti v prostoru,
– zagotavljanje možnosti za osnovno oskrbo prebivalstva iz socialnega (izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo, skrb za ostarele), duhovnega (kultura, religija, informiranje), storitvenega (uprava, varnost, oskrba, storitve) ter športno rekreacijskega vidika,
– spodbujanje razvoja novih delovnih mest in samozaposlovanja,
– reševanje problematike dnevnih migrantov,
– doseganje boljše izobrazbene strukture,
– zagotavljanje možnosti za razvoj turizma na osnovi naravnih in kulturnih znamenitosti, ureditvi omrežja športno rekreacijskih dejavnosti, nastanitvenih zmogljivosti in povezav s turistično atraktivnimi območji v sosednjih občinah,
– dopuščanje gradnje novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine,
– zgoščevanje poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij) ter spodbujanje prenove in dopolnitve stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,
– širitev naselij z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,
– preprečevanje zlivanja naselij,
– preprečevanje nadaljne razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo ali se tam načrtuje nova poselitvena območja,
– umiritev upadanja števila prebivalstva na območju naselja Marija Reka ter v ostalih naseljih, kjer obstaja strah nadaljnega upadanja prebivalstva, izjemoma se na območjih z avtohotnim vzorcem razpršene poselitve dopušča tudi nova razpršena poselitev,
– ohranjanje kulturne krajine in naravnih pestrosti,
– zagotavljanje dobre opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo,
– planiranje širitve naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme, pri čemer širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječe oskrbe.
5. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
1) Cilji prostorskega razvoja občine:
1.1) Občina bo usmerjala poselitev znotraj poselitvenih območij naselij na način, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih, ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Na osnovi dosedanjih izsledkov, ki jih analize deloma že kažejo, želi občina za nadaljni prostorski razvoj opredeliti nova poselitvena območja s smiselno zaokrožitvijo naselij Prebolda, Latkove vasi, Šešč, Matk in Sv. Lovrenca ter zaokrožiti razpršeno gradnjo na Gorici in Brdih.
1.2) Občina bo opremljenost z družbeno infrastrukturo okrepila na nivoju sociale z rezervacijo zemljišč za umestitev doma za ostarele in varovana stanovanja v Preboldu. Hkrati bo ohranjala prostorske možnosti za nadaljni razvoj družbene infrastrukture v Preboldu.
1.3) Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja obeh že opredeljenih poslovno proizvodnih območij.
1.4) Občina bo spodbujala krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti znotraj obstoječih naselij ter krepitev oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v obeh večjih naseljih Preboldu in Latkovi vasi, kjer se opredeli tudi novo območje poslovno storitvenih dejavnosti.
1.5) Na območju občine je še ne zadostno izkoriščen potencial za razvoj turizma. Ta je bil nekoč v Preboldu že dobro razvit. Na območju občine je, s pomembnejšimi športno rekreacijskimi površinami na Žvjagi in drugimi športno rekreacijskimi površinami v Kaplji vasi, Šeščah, Matkah, Svetemu Lovrencu in Mariji Reki, že vzpostavljena mreža športno rekreacijskih površin. Občina bo spodbujala razvoj nastanitvenih kapacitet, krepitev omrežja turističnih kmetij in gostinske ponudbe ter ostalih turistično atraktivnih ureditev (funkcionalna prenova graščine, ureditev naselbinskega jedra Prebolda).
1.6) Na področju gospodarske javne infrastrukture se bo postopoma obnovilo in dopolnilo vodovodno omrežje, odpadne komunalne vode iz naselij Prebold in Latkova vas se bodo, kot je že načrtovano, vodile v ČN Kasaze, postopoma pa se bodo v omrežje javne kanalizacije priključila še ostala naselja severnega ravninskega dela. Elektroenergetsko in plinovodno omrežje pa se bo glede na potrebe dopolnilo.
1.7) Na območjih večjega upadanja števila prebivalstva (Marija Reka) bo občina aktivno spodbujala razvoj dejavnosti, zlasti v zvezi s kmetijstvom in turizmom, in bo za zagotavljanje atraktivnosti prebivanja na takšnih območij izdelala posebne razvojne programe.
1.8) Zagotavljanje čim višje stopnje kakovosti življenja v vseh segmentih oziroma področjih, za katere je pristojna občina, še posebej z vidika socialne varnosti, pogojev bivanja, vključno s pogoji prometne varnosti in prometnimi razmerami nasploh, zdravega življenjskega okolja, možnosti za uresničevanje interesa po kulturnih dobrinah, rekreaciji, družabnem življenju, varnosti ipd., kar vse omogoča oblikovanje skupnosti občank in občanov in čim višje ravni pripadnosti tej skupnosti, kraju in načinu življenja v skupnosti.
1.9) Zagotavljanje čim višje ravni zadovoljevanja potreb in interesov občanov, ki jih je v skladu z ustavo in zakoni ter svojim statutom dolžna zadovoljevati občina (komunalna infrastruktura, osnovno zdravstveno varstvo, pogoji za kakovost življenja starejših občanov, pogoji za zadovoljevanje potreb in interesov otrok in mladine, materialni pogoji in infrastruktura za gospodarske in družbene dejavnosti ipd.).
1.10) Zagotavljanje čim višje ravni soodločanja prebivalcev območja lokalne skupnosti o vseh javnih zadevah, ki zadevajo interese, koristi, pravice in dolžnosti prebivalcev tega območja, pri čemer je potrebno v skladu z ustavo in zakonom ter statutom občine zagotavljati poleg oblik posrednega odločanja (volitve organov občine, obveščenost o delu teh organov in nadzor nad njihovim delom) tudi možnosti za neposredno odločanje v vseh primerih, ko je to smiselno in potrebno in na načine, ki zagotavljajo možnosti soodločanja vseh zainteresiranih občanov in ne le soodločanje posameznih interesnih skupin (zbori občanov, ankete, referendumi) ob hkratnem upoštevanju načela spoštovanja po ustreznem postopku sprejetih odločitev.
1.11) Zagotavljanje pogojev za razvoj, vključno s pogoji za uveljavljanje gospodarske pobude oziroma za razvoj podjetništva ob spoštovanju koncepta trajnostnega oziroma vzdržnega razvoja, kar pomeni spoštovanje pravice in dolžnosti varovanja kakovosti okolja in ohranjanja obstoječe ravni biotske pestrosti oziroma ohranjanje narave na obstoječi ravni.
1.12) Zagotavljanje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture (zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete).
1.13) Zagotavljanje optimalnega delovanja javne infrastukture na področju kulture.
1.14) Zagotavljanje oziroma ustvarjanje pogojev enakih možnosti za dostop in delovanje na kulturnem področju vsakomur, še posebej maldim, starejšim in invalidom.
1.15) Zagotavljanje varstva kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada in pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2) Koncept trajnostnega ali vzdržnega razvoja Občine Prebold predpostavlja zavestno odločitev občine kot celote za spoštovanje načela ravnovesja med težnjo po razvoju (povečevanje števila gospodarskih subjektov, omogočanje razvoja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, zagotavljanje gospodarski pobudi prijaznega okolja, kar zadeva prostorske akte, občinske pomoči in subvencije ipd.) in težnjo po ohranjanju zdravega okolja (za človeka in druga živa bitja) oziroma narave kot obstoječe favne in flore. Tak koncept razvoja pomeni takšno načrtovanje razvoja, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje stabilnosti ekosistema na območju občine (ohranitev habitatov) in širitev pozidave predvsem na območja, ki so že degradirana oziroma so že kultivirana in obkrožena s poselitvijo. Tak koncept predpostavlja tudi doseganje družbenega soglasja o takšnem konceptu, kajti odločitev za tak koncept pomeni, da se občina odpoveduje industrijam in obrtem, ki obremenjujejo okolje s škodljivimi emisijami oziroma omeji možnosti za tovrstne obrate, in da občina hkrati od vseh gospodarskih subjektov zahteva čim bolj sonaravno ravnanje s prostorom (zadostna funkcionalna zemljišča, spoštovanje ekoloških norm, urejena parkirišča, zelene površine, zasaditev v okolici objektov itd.). Ravnovesje med težnjo po razvoju in ohranjanju zdravega okolja in narave samo po sebi predpostavlja tudi ravnovesje na ravni socialnih razmer v občini, kajti pretirano socialno neravnovesje samo po sebi spodbuja zahteve po razvoju ne glede na posledice za okolje.
III. ZASNOVA RAZMESTITVE DEJAVNOSTI V PROSTORU S PRIORITETAMI IN USMERITVAMI ZA DOSEGO CILJEV PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
6. člen
(delitev dejavnosti)
1) Razvoj dejavnosti in raba prostora v Občini Prebold sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Kvalitetne rešitve iz veljavnih urbanističnih dokumentov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev starih dejavnosti. Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu. Pogosto je od stopnje uresničenosti posamezne ideje odvisno, ali posamezno urbanistično ureditev sprejemamo kot kvaliteto ali kot tujek v prostoru, torej ali je utemeljenost dejavnosti na posamezni lokaciji ustrezna podlaga za nadgradnjo oziroma nadomestitev.
2) Pri razporejanju dejavnosti izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področje ureditvenih območij naselij so dejavnosti razporejene na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti.
3) Usmeritve namenske rabe in dejavnosti so določene za:
3.1) POSELITEV
Območja stanovanj (S)
Območja proizvodnih dejavnosti (P)
Mešana območja (M)
Posebna območja (B)
Območja družbene infrastrukture (D)
Območja zelenih površin (Z)
3.2) GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA
Prometna infrastruktura (P)
Komunalna infrastruktura (T)
Energetska infrastruktura (E)
Okoljska infrastruktura (O)
3.3) KRAJINA
Območja vodnih zemljišč (V)
Območja mineralnih surovin (L)
Območja kmetijskih zemljišč (K)
Območja gozdov (G)
Območja za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami (N).
7. člen
(razvoj naselij z opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij)
1) Stanje:
1.1) Do nedavnega sorazmerno velika občina je s cepitvijo na več samostojnih prostorskih celot, kot posledica spremenjene lokalne samouprave, izgubila precejšnji del funkcij in ozemlja, s tem pa tudi naravnih danosti in gospodarskih subjektov, ki so tvorili kompleksen potencial razvoja. Navkljub temu je ohranila ključne funkcije v lokalnem prostoru ter svoje pomembnejše dejavnosti skoncentrirala v dvoje pomembnejših središč, Prebold in Latkovo vas. Obe naselji predstavljata pomembnejši lokalni središči. Prebold je občinsko središče s koncentracijo upravnih, družbenih, poslovno proizvodnih in turistično rekreativnih funkcij. Z Dolenjo vasjo, lokalnim središčem, je združen v mestno aglomeracijo. Sveti Lovrenc, Matke, Šešče in Kaplja vas predstavljajo lokalna središča (podeželska naselja). Zaselki Lapurje, Brda in Gorica predstavljajo nova lokalna središča, raztreseno naselje Marija Reka pa naselje brez središčnih funkcij. Nekatera območja v občini so pomembna za širše gravitacijsko območje, ki presega okvir občine. To sta zlasti poslovno proizvodna cona v Latkovi vasi, zaposlitveno središče, ter športno vzletišče pri Kaplji vasi.
1.2) Območje občine leži na reliefnem stiku nižinskega sveta Celjske kotline in hribovitega dela Posavskega hribovja. Na severnem nižinskem delu ležijo naselja Prebold z Dolenjo vasjo, Latkova vas, Kaplja vas, Sveti Lovrenc, Šešče in zaselek Lapurje v hribovitem delu pa Marija Reka, Matke ter zaselka Brda in Gorica.
1.3) Velikega pomena za vlogo v občini predstavlja ugodna prometna lega, ki jo opredeljuje bližina avtoceste Ljubljana–Maribor in križišče regionalne ceste Ljubljana–Celje in regionalne ceste proti Trbovljam v Zasavju. Obe večji naselji sta se razvili ob pomembnejših prometnicah: Latkova vas na križišču regionalnih cest, Prebold pa na reliefni terasi Bolske ob regionalni cesti proti Trbovljam. Ostala naselja na območju občine se prometno prvenstveno navezujejo na Prebold, pomembnejše lokalno središče, in preko njega na medobčinsko središče – Žalec. Navezava na Žalec je možna tudi preko Šešč. Za izboljšanje povezav na nekoliko odročnejših predelih subregije občina načrtuje posodobitev ceste na relaciji med Taborom, Marijo Reko, Matkami in Grižami. Načrtuje se tudi nova cestna povezava med Celjsko kotlino in Trbovljami.
2) Vizija (glej grafiko Vloga, funkcija in medsebojne povezave v omrežju naselij):
2.1) Razvoj Prebolda kot občinskega središča temelji na:
– poudarjanju upravne funkcije občinskega pomena,
– ohranjanju tradicije naselja kot proizvodnega središča s poudarkom na transformaciji izključno industrijskih območij v predele prepleta proizvodnje, obrti in trgovskih dejavnosti (prosta zemljišča tekstilne tovarne Prebold),
– krepitvi Prebolda kot naselja s kvalitetno kulturno dediščino (funkcionalna in oblikovna prenova graščine Prebold, ohranjanje in prenova naselbinske dediščine),
– ohranjanju funkcije družbenega pomena s prenovo graščine za potrebe muzeja,
– uveljavitvi širšega območja naselja kot turistično-rekreativnega področja z izrabo obstoječih naravnih danosti in ustvarjenih razmer ter izvedbo ureditev za potrebe športa (obnova bazena in ureditev športnih igrišč ob njem),
– krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale (dom za ostarele in varovana stanovanja),
– krepitev oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti.
2.2) Razvoj Latkove vasi kot pomembnejšega lokalnega središča pomena temelji na:
– že opredeljenem zaposlitvenem središču širšega gravitacijskega območja kot središču drobnega gospodarstva in gradbene proizvodne,
– krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti.
2.3) Druga naselja v Občini Prebold imajo značaj podeželskih naselij, kjer se prepleta kmetijstvo, bivanje in druge oblike zaposlitve. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij. V središčih lokalnega pomena se zagotavlja dobra osnova oskrba in storitve ter dejavnosti družbene infrastrukture, ki služi potrebam bivanja.
2.4) Na območju raztresenega naselja Marija Reka in drugih naselij v južnem hribovitem delu občine naj se aktivno pristopu k krepiti funkcij kmetijstva in gozdarstva v povezavi z naravnimi viri ter turizmom.
2.5) Pretežno za potrebe bivanja se zaokroži zaselek Gorica.
2.6) Občina bo omogočila notranji razvoj naselij z omogočanjem intenzivnejše izrabe še prostih oziroma neustrezno izrabljenih površin naselij. Sočasno z intenzivnejšo in prostorsko zaokroženo izrabo prostora za poselitev bo Občina Prebold uravnoteženo skrbela tudi za zadosten obseg javnih površin za šport in rekreacijo, za zelene površine, kolesarske in pešpoti ter ustrezne parkovne ureditve.
2.7) V Preboldu, kot kulturnem središču občine, se bo omogočalo prostorske možnosti za razvojne potrebe kulture, v ostalih naseljih občine pa se bodo s prostorskim razvojem zagotavljale predvsem možnosti za udejanjanje ljubiteljske kulture, predvsem ustvarjalcev z območja občine.
2.8) Občina bo spodbujala razvoj turizma na območju občine in v okviru regije.
8. člen
(poselitvena tipika)
Na območju občine so se večja strnjena naselja oblikovala v severnem nižinskem delu, v južnem hribovitev delu pa se je oblikovala pretežno razpršena pozidava. Bolj intenzivno urbanizirani sta naselji Prebold z Dolenjo vasjo in Latkova vas. Ostala naselja so še ohranila vaški značaj. Vsa naselja imajo še obvladljivo obliko in zaznaven rob. Do procesa zlivanja naselij še ni prišlo. Tudi v prihodnje naj se med zaključenimi naselji ohranja cezure.
9. člen
(vizija razvoja na stanovanjskem področju)
Strategija prostorskega razvoja zagotavlja razvoj stanovanjske gradnje na več segmentih. Z že veljavnimi prostorskimi akti je omogočen razvoj stanovanjske gradnje v večini naselij v občini, pri čemer pa površine za razvoj stanovanjske gradnje niso zadostne. Zato se je občina Prebold na osnovi dolgoročnih strateških opredelitev odločila za dvoje usmeritev. Prvič, v skladu s konceptom zgostitve obstoječih urbanih struktur, za intenziviranje gradnje na prostih površinah znotraj naselij oziroma vasi ter drugič, za načrtno usmerjanje stanovanjske gradnje v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v ureditvena območja naselij. Ker gre v takih primerih za kompleksne posege, občina določa nadzorovan sistem poselitve z ustrezno spremljajočo in sočasno infrastrukturno opremljenostjo, zato na tovrstnih območjih predpisuje prostorske izvedbene načrte. Območja možnih večjih poselitev so definirana v okviru zaokrožitve prostorskih vrzeli naselij Prebolda, Šešč in Matk ter razpršene gradnje na Gorici in na Brdih.
10. člen
(vizija razvoja poslovno proizvodnih dejavnosti)
Na območju občine sta opredeljeni dve poslovno proizvodni coni in sicer v Latkovi vasi in Preboldu. Na območju obeh naselij se spodbuja možnost krepitve poslovnih, proizvodnih in drugih kompatibilnih dejavnosti.
11. člen
(vizija razvoja oskrbnih in storitvenih dejavnost ter družbene javne infrastrukture)
1) Obstoječa razmestitev naselij, ki je posledica razvoja poselitve, konfiguracije terena ter tranzitnih prometnic je v dosedanji razvoj občine vnesla že bodisi načrtno usmerjene bodisi zgodovinsko logične lokacije oskrbnih in storitvenih fokusov. Strategija prostorskega razvoja zato na temeljih dosedanjega razvoja opredeljuje smiselne fokuse teh dejavnosti.
2) Območja za oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizana ob prometnih oseh in vaških središčih, krepe pa se še: na vzhodnem delu Latkove vasi, severnem in vzhodnem delu Prebolda (Dolenje vasi) ter v manjšem obsegu v Šeščah in Matkah v zaselku Brda. Oskrbne in storitvene dejavnosti se lahko krepe na obstoječih prostih oziroma degradiranih območjih v okviru naselij Prebold in Latkova vas. V vseh ostalih lokalnih središčih se krepe osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti.
3) Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnosti razvoja. Prav tako ostaja na dosedanjih območjih tudi del širših družbenih funkcij (pošta, bančništvo, lekarne ipd.), lahko pa se jih grupira tudi na območju Latkove vasi. Krepi se opremljenost na nivoju sociale z rezervacijo zemljišč za umestitev doma za ostarele in varovana stanovanja v Preboldu. Za potrebe muzeja se prenovi graščina v Preboldu.
4) Občina predvideva tudi razvoj na področju turizma, gostinstva in rekreacije. Številni potenciali občine omogočajo raznovrstne oblike turistične ponudbe: slikovita pokrajina, izletniške točke v Posavskem hribovju, kulturna dediščina, muzejska zbirka v graščini Prebold, območje naselbinske dediščine starega jedra Prebolda, športno vzletišče pri Kaplji vasi, športno rekreacijsko območje pod Žvajgo z jezerom in smučiščem, obvodni ambienti z možnostjo navezave na Pot ob Savinji, turistično atraktivna območja v sosednjih občinah (knežje mesto Celje, Gora Oljka, jama Pekel itd). Občina bo hkrati spodbujala razvoj nastanitvenih kapacitet, krepitev omrežja turističnih kmetij in gostinske ponudbe ter ostalih turistično atraktivnih ureditev (funkcionalna prenova graščine, ureditev naselbinskega jedra Prebolda) ter spodbujala turistično zanimive prireditve in promocijo. Za potrebe ekstenzivne rekreacije bodo dopolnjene sprehajalne, planinske poti s počivališči, prostori za piknik, kolesarske steze, ki bodo ločene od motornega prometa, steze za ježo itd. (glej grafiko Koncept razvoja krajine).
12. člen
(opredelitev območij dejavnosti, vezanih na naravne vire)
1) V severnem nižinskem delu so večja območja namenjena intenzivnemu kmetovanju (hmelj), ki so povezana s kmetijskimi površinami v Občini Braslovče. Dejavnosti vezane na to dejavnost se ohranjajo (glej grafiko Koncept razvoja krajine).
2) V južnem hribovitem delu so pretežno goznata območja, ki se prepletajo z kmetijskimi zemljišči in razpršeno pozidavo. Kmetijska zemljišča na tem območju imajo potencial za ekstenzivno kmetijstvo. Omogoča naj se razvoj dejavnosti povezanimi z vzdržnim in uravnoteženim gospodarjenjem z gozdom, pašništvom, čebelarstvom, nabiranjem zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov (glej grafiko Koncept razvoja krajine).
3) Ustrezno je potrebno zaščititi vodne vire ter urediti odvajanje odpadnih komunalnih in tehnoloških voda ter odlaganje in predelavo odpadkov.
13. člen
(opredelitev območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja)
1) Opredelitev območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave
1.1) Opredelitev območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave se nanaša pretežno na območje krajine. Večja koncentracija takšnih območij je opredeljena v južnem hribovitem delu. Podrobnejše usmeritve za območja, pomembna za ohranjanje narave, so podane v strokovnih podlagah Zavoda za varstvo narave, Območne enote Celje. S prostorskim razvojem se v okviru SPRO Prebold zagotavlja ohranjanje ključnih prepoznavnih krajinskih značilnosti.
1.2) Poleg naštetih generalnih ugotovitev je na področju ohranjanja narave potrebno upoštevati tudi splošna načela in principe ohranjanja narave, kot sledi.
– ZON določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot se vključujejo v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon.
– Fizične in pravne osebe morajo ravnati tako, da prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varujejo naravne vrednote. Država, lokalne skupnosti ter druge osebe javnega prava so pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti dolžne upoštevati načela, cilje in ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter pri tem medsebojno sodelovati.
– Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote. V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Strategijo prostorskega razvoja Občine Prebold« (ZRSVN, OE Celje, april 2006), ki se hranijo na sedežu Občine Prebold.
1.3) Splošna načela se na področju Občine Prebold izkazujejo v usmeritvah varstva zavarovanih območij, naravnih vrednot, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij ter priporočilu za ravnanje na območjih pričakovanih naravnih vrednot. Ker gre za območja, ki se nahajajo izven poselitvenih območij je pregled tistih delov, ki se varujejo prikazan v nadaljevanju. Za njihovo varovanje so ukrepi navedeni v posebnem delu naravovarstvenih smernic, ki je sestavni del Naravovarstvenih smernic za Strategijo prostorskega razvoja Občine Prebold (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, april 2006) in, ki se smiselno upoštevajo pri izvajanju SPRO Prebold ter selektivno vnašajo tudi v določila Prostorskega reda Občine Prebold.
Legenda tabel:
– EVID. ŠT. – evidenčna številka zavarovanih območij oziroma naravnih vrednot;
– IME – ime zavarovanega območja, naravne vrednote, habitatnega tipa, ekološko pomembnega območja oziroma posebnega varstvenega območja;
– KODA – koda ekološko pomembnega območja iz Uredbe o ekološko pomembnih območjih ali koda posebnega varstvenega območja iz Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000);
– PREDNOSTNI HT – habitatni tip, ki je na območju Evropske unije v nevarnosti, da izgine, zato so v predpisih opredeljeni kot prednostni;
– SKUPINA HT – skupina habitatnih tipov po Uredbi o habitatnih tipih:
– 2 – habitatni tipi sladkih voda,
– 3 – habitatni tipi grmišč in travišč,
– 4 – gozdni habitatni tipi,
– 6 – habitatni tipi goličav,
– 6a – jame.
– STATUS:
– Zavarovana območja:
• NS – naravni spomenik,
– predlog za zavarovano območje (pNS, pKP) je del narave, ki ima tolikšno naravovarstveno vrednost, da bi bilo potrebno zanj sprejeti akt o zavarovanju;
– Naravne vrednote:
• NVDP – naravna vrednota državnega pomena,
• NVLP – naravna vrednota lokalnega pomena,
– EPO – ekološko pomembno območje,
– pEPO – predlog ekološko pomembnega obmčja,
– PosVO – posebno varstveno območje,
– pPosVO – potencialno posebno varstveno območje je posebno varstveno območje, ki ga je Slovenija opredelila na podlagi direktive o habitatih, pa še ni bilo sprejeto s strani Evropske komisije,
– ZVRST – zvrst naravne vrednote, in sicer:
– geomorf – geomorfološka površinska naravna vrednota,
– geomorfp – geomorfološka podzemeljska naravna vrednota,
– hidr – hidrološka naravna vrednota,
– bot – botanična naravna vrednota,
– drev – drevesna naravna vrednota.
1.3.1) Zavarovana območja:
preglednica (1): zavarovana območja
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|ZAP. |      IME      | STATUS |         URADNA OBJAVA         |
| ŠT. |               |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|1.   |Kočetov kostanj|NS      |Odlok o spremembah in          |
|     |v Mariji Reki  |        |dopolnitvah odloka o           |
|     |               |        |razglasitvi dendroloških       |
|     |               |        |spomenikov in spomenikov       |
|     |               |        |oblikovane narave v Občini     |
|     |               |        |Žalec (Uradni list RS, št.     |
|     |               |        |78/98)                         |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|2.   |Vrba žalujka v |NS      |             -II-              |
|     |Preboldu pod   |        |                               |
|     |Žvajgo         |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|3.   |Dežnikarjeva   |NS      |             -II-              |
|     |lipa v Kaplji  |        |                               |
|     |vasi           |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|4.   |Gradišekova    |NS      |             -II-              |
|     |lipa v Veliki  |        |                               |
|     |Reki           |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|5.   |Otavnikov      |NS      |             -II-              |
|     |kostanj v Veki |        |                               |
|     |Reki           |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|6.   |Hruška v Sv.   |NS      |             -II-              |
|     |Lovrencu pri   |        |                               |
|     |Preboldu       |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|7.   |Hribarjeva tisa|NS      |             -II-              |
|     |1 v Mariji Reki|        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|8.   |Hribarjeva tisa|NS      |             -II-              |
|     |2 v Mariji Reki|        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|9.   |Ahačičev       |NS      |             -II-              |
|     |mokovec v      |        |                               |
|     |Mariji Reki    |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
|10.  |Breznikarjeva  |NS      |             -II-              |
|     |bodika v Mariji|        |                               |
|     |Reki           |        |                               |
+-----+---------------+--------+-------------------------------+
1.3.2) Naravne vrednote:
preglednica (2): naravne vrednote
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|  EVID. |          IME           |      ZVRST      |  STATUS  |
|   ŠT.  |                        |                 |          |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|192 V   |Mrzlica                 |bot              |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|269 V   |Savinja s pritoki       |hidr, geomorf    |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|5674    |Kregarjeva peč          |geomorf          |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|44191*  |Jama pod potjo          |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|43584*  |Lokanova jama           |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|44142*  |Luknja na travniku      |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|44141*  |Burkeljčeva jama 2      |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|44140*  |Burkeljčeva jama 1      |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|43432*  |Uplaznikovo brezno 1    |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|43431*  |Uplaznikova jama        |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|47598*  |Pihalnik 1 pri          |geomorfp         |NVDP      |
|        |Medvedovih jamah        |                 |          |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|47599*  |Pihalnik 2 pri          |geomorfp         |NVDP      |
|        |Medvedovih jamah        |                 |          |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|43433*  |Medvedova jama 1        |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|43434*  |Medvedova jama 2        |geomorfp         |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6005    |Kočetov kostanj         |drev             |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6006    |Gradišekova lipa        |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6008    |Otavnikov kostanj       |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6014    |Prebold – vrba žalujka  |drev             |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6022    |Sv. Lovrenc pri         |drev             |NVLP      |
|        |Preboldu – hruška       |                 |          |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6032    |Hribarjeva tisa 1       |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6033    |Hribarjeva tisa 2       |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6035    |Ahačičev mokovec        |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6036    |Breznikarjeva bodika    |drev             |NVLP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
|6037    |Dežnikarjeva lipa       |drev             |NVDP      |
+--------+------------------------+-----------------+----------+
   OPOMBA:
   Z oznako * so označene naravne vrednote – jame, ki imajo
določen režim vstopa 3 – odprta jama s prostim vstopom.
1.3.3) Območje pričakovanih naravnih vrednot
preglednica (3): območje pričakovanih naravnih vrednot
+-------+------------+----------------------------------------+
| ZAP.  |    IME     |             KRATKA OZNAKA              |
|  ŠT.  |            |                                        |
+-------+------------+----------------------------------------+
|1.     |Območje     |Južni del območja občine je zgrajen iz  |
|       |karbonatnih |karbonatnih kamenin, kjer lahko         |
|       |kamenin     |pričakujemo odkritja novih podzemnih    |
|       |            |geomorfoloških tvorb (jame, brezna).    |
+-------+------------+----------------------------------------+
1.3.4) Ekološko pomembna območja
preglednica (4): ekološko pomembno območje
+---------+-----------------------------+---------------------+
|   KODA  |             IME             |       STATUS        |
+---------+-----------------------------+---------------------+
|13600    |Posavsko hribovje – severno  |EPO                  |
|         |ostenje – Mrzlica            |                     |
+---------+-----------------------------+---------------------+
|16800    |Savinja – Letuš              |EPO                  |
+---------+-----------------------------+---------------------+
|17500    |Vrbje pri Žalcu              |EPO                  |
+---------+-----------------------------+---------------------+
1.3.5) Posebna varstvena območja (Natura 2000)
preglednica (5): posebno varstveno območje
+----------+----------------------------+--------------------+
|   KODA   |            IME             |       STATUS       |
+----------+----------------------------+--------------------+
|SI5000026 |Posavsko hribovje – ostenje |PosVO               |
+----------+----------------------------+--------------------+
|SI3000029 |Mrzlica                     |pPosVO              |
+----------+----------------------------+--------------------+
|SI3000067 |Savinja – Letuš             |pPosVO              |
+----------+----------------------------+--------------------+
1.3.6) Območje predlagano za zavarovanje
preglednica (6): območje predlagano za zavarovanje
+---------+-----------------------------+---------------------+
|EVID. ŠT.|             IME             |       STATUS        |
+---------+-----------------------------+---------------------+
|524      |Mrzlica                      |pKP                  |
+---------+-----------------------------+---------------------+
2) Opredelitev območij, pomembnih z vidika varstva kulturne dediščine
2.1) Na področju varstva kulturne dediščine skušamo v okviru SPRO Prebold zagotavljati ohranjevanje naselbinske dediščine starega jedra Prebolda ter zanj predvidevamo celostno prenovo (revitalizacijo). Ohranjati je potrebno podobo starega jedra Prebolda v prostoru, vedute na naselje ter poglede z njega. S SPRO se predvideva tudi celostna prenova graščine s parkom ter ohranjanje njene podobe v prostoru in vedute nanjo. Na območju občine je potrebno ohranjati podobo v prostoru še prostorskim dominantam cerkvi sv. Lovrenca v Svetem Lovrencu ter cerkvi sv. Marije Magdalene v Matkah. V okviru možnosti se ohranja oziroma prenavlja tudi ostala stavbna dediščina. Enote kulturne dediščine so na podlagi Smernic varstva kulturne dediščine za SPRO Prebold, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, prikazane v kartografskem delu strategije.
2.2) Pri izvajanju kakršnihkoli posegov na zavarovanih enotah ali v območjih kulturne dediščine je potrebno upoštevati smernice iz elaborata »Smernice varstva kulturne dediščine za strategijo prostorskega razvoja Občine Prebold« (ZVKDS, OE Celje – OE Celje, št. 02-3972/15-00/16, NC št. 764/06, dne 30. 6. 2006), ki so priloga tega Odloka.
2.3) Preglednica enot kulturne dediščine
LEGENDA:
Stolpci:
1. oznaka enote dediščine, ki sestoji iz zavodove interne šifre vrste dediščine in tekoče številke,
2. ime enote iz zbirnega registra dediščine,
3. evidenčna številka dediščine (EŠD) oziroma številka predloga za vpis v register dediščine,
4. valorizacija dediščine,
5. status enote in šifra varstvene skupine,
6. lega na karti TTN 5.
2.3.1) Naselbinska dediščina
+--------+-----------------+-------+------+------+-------------+
|    1   |        2        |   3   |  4   |   5  |      6      |
+--------+-----------------+-------+------+------+-------------+
|220081  |Prebold –        |KD     |      |3     |Celje 24     |
|        |Naselje          |       |      |      |             |
+--------+-----------------+-------+------+------+-------------+
2.3.2) Arheološka dediščina
+---------+---------------------+------+-----+-----+-----------+
|    1    |          2          |  3   |  4  |  5  |     6     |
+---------+---------------------+------+-----+-----+-----------+
|10399    |Matke –              |KS    |3    |4    |Celje 35   |
|         |Prazgodovinska       |      |     |     |           |
|         |naselbina Hom        |      |     |     |           |
+---------+---------------------+------+-----+-----+-----------+
|10400    |Prebold – Grajska    |KS    |3    |3    |Celje 33,34|
|         |razvalina Libenštajn |      |     |     |           |
|         |na Tolstem vrhu      |      |     |     |           |
+---------+---------------------+------+-----+-----+-----------+
|10409    |Sv. Lovrenc – Grajska|KS    |3    |4    |Celje 34   |
|         |razvalina Žaženberk  |      |     |     |           |
+---------+---------------------+------+-----+-----+-----------+
|10396    |Sv. Lovrenc –        |KS    |3    |1    |Celje 25   |
|         |Prazgodovinske gomile|      |     |     |           |
|         |na Gmajni            |      |     |     |           |
+---------+---------------------+------+-----+-----+-----------+
|241620   |Šešče pri Preboldu – |KS    |-    |1    |Celje 25   |
|         |Arheološko najdišča  |      |     |     |           |
|         |Gmajna               |      |     |     |           |
+---------+---------------------+------+-----+-----+-----------+
|241622   |Šešče pri Preboldu – |KS    |3    |1    |Celje 25,  |
|         |Gomilno grobišče     |      |     |     |35         |
|         |Žohar                |      |     |     |           |
+---------+---------------------+------+-----+-----+-----------+
|10402    |Šešče pri Preboldu – |KS    |3    |1    |Celje 25,  |
|         |Prazgodovinsko       |      |     |     |35         |
|         |gomilno grobišče     |      |     |     |           |
+---------+---------------------+------+-----+-----+-----------+
2.3.3) Sakralna stavbna dediščina
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|    1   |           2          |  3   |  4  |  5  |     6     |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|260293  |Dolenja vas –         |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |Pečarjeva kapelica    |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|260292  |Dolenja vas –         |KD    |     |4    |Celje 24   |
|        |Škrjančeva kapela     |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|3153    |Marija Reka – Cerkev  |KS    |5    |6    |Celje 33   |
|        |Marijinega            |      |     |     |           |
|        |vnebovzetja           |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|3221    |Matke – Cerkev sv.    |KS    |5    |5    |Celje 35   |
|        |Marije Magdalene      |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|260297  |Matke – Gozdno        |KD    |     |4    |Celje 35   |
|        |znamenje              |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|260294  |Matke – Krstelova     |KD    |     |5    |Celje 35   |
|        |kapelica              |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|1125    |Prebold - Cerkev sv.  |KS    |5    |5    |Celje 24   |
|        |Pavla                 |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|3220    |Sv. Lovrenc – Cerkev  |KS    |5    |5    |Celje 24   |
|        |sv. Lovrenca          |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|260296  |Sv. Lovrenc – Vaška   |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |kapelica              |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|260295  |Sv.Lovrenc – Kapelica |KD    |     |4    |Celje 25   |
|        |pri hiši Sv. Lovrenc  |      |     |     |           |
|        |111                   |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|10442   |Šešče pri Preboldu –  |KS    |5    |2    |Celje 25   |
|        |Znamenje              |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
2.3.4) Profana stavbna dediščina – gradovi, dvorci
+--------+----------------------+------+----+-----+------------+
|    1   |           2          |  3   |  4 |  5  |      6     |
+--------+----------------------+------+----+-----+------------+
|1124    |Prebold – Dvorec s    |KS    |5   |4    |Celje 24    |
|        |parkom                |      |    |     |            |
+--------+----------------------+------+----+-----+------------+
2.3.5) Profana stavbna dediščina – trška
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|    1   |           2          |  3   |  4  |  5  |     6     |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|21802   |Dolenja vas – Vila    |KD    |     |4    |Celje 24   |
|        |Dolenja vas 167       |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|21803   |Latkova vas – Hiša    |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |Latkova vas 222       |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|22919   |Prebold – Hiša        |KD    |     |3    |Celje 24   |
|        |Graščinska 1          |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|22917   |Prebold – Hiša        |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |Hmeljarska 2          |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|22918   |Prebold – Hiša        |KD    |     |4    |Celje 24   |
|        |Hmeljarska 5          |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|22914   |Prebold – Hiša Trg 1  |KD    |     |5    |Celje 24   |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|22915   |Prebold – Hiša Trg 6  |KD    |     |4    |Celje 24   |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|22916   |Prebold – Hiša Trg 7  |KD    |     |4    |Celje 24   |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|10419   |Prebold – Hiša Trg 14 |KS    |5    |5    |Celje 24   |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
2.3.6) Profana stavbna dediščina – etnološka
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|    1   |           2          |   3  |  4  |  5  |     6     |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241828  |Dolenja vas – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |na domačiji Dolenja   |      |     |     |           |
|        |vas 15                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241829  |Dolenja vas – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |na domačiji Dolenja   |      |     |     |           |
|        |vas 16                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241832  |Dolenja vas –         |KD    |     |4    |Celje 24   |
|        |Domačija Dolenja vas  |      |     |     |           |
|        |20                    |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241833  |Dolenja vas – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |na domačiji Dolenja   |      |     |     |           |
|        |vas 36                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241836  |Dolenja vas – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |na domačiji Dolenja   |      |     |     |           |
|        |vas 47                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241839  |Dolenja vas – Hiša    |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |Dolenja vas 68        |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241841  |Kaplja vas – Kozolec  |KD    |     |5    |Celje 23   |
|        |na domačiji Kaplja    |      |     |     |           |
|        |vas 13                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241842  |Kaplja vas – Kozolec  |KD    |     |5    |Celje 23   |
|        |na domačiji Kaplja    |      |     |     |           |
|        |vas 21                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241843  |Kaplja vas – Kozolec  |KD    |     |5    |Celje 23   |
|        |na domačiji Kaplja    |      |     |     |           |
|        |vas 22                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241844  |Kaplja vas –          |KD    |     |5    |Celje 23   |
|        |Sušilnica za hmelj na |      |     |     |           |
|        |domačiji              |      |     |     |           |
|        |Kaplja vas 24         |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241845  |Kaplja vas – Kozolec  |KD    |     |5    |Celje 23   |
|        |na domačiji Kaplja    |      |     |     |           |
|        |vas 25                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241846  |Kaplja vas – Kozolec  |KD    |     |5    |Celje 23   |
|        |s sušilnico na        |      |     |     |           |
|        |domačiji Kaplja vas   |      |     |     |           |
|        |30                    |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241850  |Kaplja vas – Hiša     |KD    |     |4    |Celje 23   |
|        |Kaplja vas 34         |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241853  |Kaplja vas –          |KD    |     |5    |Celje 23   |
|        |Gospodarsko poslopje  |      |     |     |           |
|        |na domačiji Kaplja    |      |     |     |           |
|        |vas 42                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241857  |Kaplja vas – Kozolec  |KD    |     |5    |Celje 23   |
|        |na domačiji Kaplja    |      |     |     |           |
|        |vas 47                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241862  |Latkova vas – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |na domačiji Latkova   |      |     |     |           |
|        |vas 26                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241863  |Latkova vas – Kozolec |KS    |-    |5    |Celje 24   |
|        |na domačiji Latkova   |      |     |     |           |
|        |vas 27                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241866  |Latkova vas – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |na domačiji Latkova   |      |     |     |           |
|        |vas 47                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241867  |Latkova vas – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |na domačiji Latkova   |      |     |     |           |
|        |vas 50                |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241870  |Latkova vas – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |na domačiji Latkova   |      |     |     |           |
|        |vas 113               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241871  |Latkova vas – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |na domačiji Latkova   |      |     |     |           |
|        |vas 121               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241872  |Latkova vas –         |KD    |     |4    |Celje 24   |
|        |Domačija Latkova vas  |      |     |     |           |
|        |122                   |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241874  |Latkova vas – Hiša in |KD    |     |4    |Celje 24   |
|        |kozolec Latkova vas   |      |     |     |           |
|        |210                   |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241876  |Latkova vas – Kašča   |KS    |-    |4    |Celje 24   |
|        |na domačiji Latkova   |      |     |     |           |
|        |vas 219               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241878  |Marija Reka –         |KD    |     |5    |Celje 43   |
|        |Gospodarsko poslopje  |      |     |     |           |
|        |na domačiji Marija    |      |     |     |           |
|        |Reka 24               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241879  |Marija Reka – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 43   |
|        |na domačiji Marija    |      |     |     |           |
|        |Reka 36               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241880  |Marija Reka – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 43   |
|        |na domačiji Marija    |      |     |     |           |
|        |Reka 41               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241881  |Marija Reka –         |KS    |-    |5    |Celje 42   |
|        |Gospodarsko poslopje  |      |     |     |           |
|        |na domačiji Marija    |      |     |     |           |
|        |Reka 48               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241882  |Marija Reka – Kašča   |KS    |-    |5    |Celje 42   |
|        |na domačiji Marija    |      |     |     |           |
|        |Reka 48               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241883  |Marija Reka – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 42   |
|        |na domačiji Marija    |      |     |     |           |
|        |Reka 53               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241885  |Marija Reka – Kašča   |KD    |     |5    |Celje 43   |
|        |na domačiji Marija    |      |     |     |           |
|        |Reka 64               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241886  |Marija Reka – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 44   |
|        |na domačiji Marija    |      |     |     |           |
|        |Reka 66               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241887  |Marija Reka – Kozolec |KD    |     |5    |Celje 44   |
|        |na domačiji Marija    |      |     |     |           |
|        |Reka 69               |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241888  |Marija Reka –         |KD    |     |4    |Celje 44   |
|        |Sušilnica za hmelj na |      |     |     |           |
|        |domačiji Marija Reka  |      |     |     |           |
|        |69                    |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241889  |Matke – Mlin na       |KD    |     |4    |Celje 35   |
|        |domačiji Matke 2      |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241890  |Matke – Kozolec na    |KD    |     |5    |Celje 35   |
|        |domačiji Matke 55     |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241891  |Matke – Kašča na      |KD    |     |5    |Celje 35   |
|        |domačiji Matke 55     |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241892  |Matke – Mlin na       |KS    |-    |4    |Celje 35   |
|        |domačiji Matke 55     |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241894  |Sveti Lovrenc – Hiša  |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |z gospodarskim        |      |     |     |           |
|        |poslopjem Sveti       |      |     |     |           |
|        |Lovrenc 15            |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241895  |Sveti Lovrenc –       |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |Kozolec na domačiji   |      |     |     |           |
|        |Sveti Lovrenc 18      |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241896  |Sveti Lovrenc – Hiša  |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |z gospodarskim        |      |     |     |           |
|        |poslopjem na domačiji |      |     |     |           |
|        |Sveti Lovrenc 37      |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241898  |Sveti Lovrenc –       |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |Kozolec na domačiji   |      |     |     |           |
|        |Sveti Lovrenc 40      |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241899  |Sveti Lovrenc –       |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |Kozolec na domačiji   |      |     |     |           |
|        |Sveti Lovrenc 43      |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241900  |Sveti Lovrenc -       |KD    |     |5    |Celje 24   |
|        |Kozolec na domačiji   |      |     |     |           |
|        |Sveti Lovrenc 84      |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241901  |Šešče – Kozolec na    |KD    |     |5    |Celje 25   |
|        |domačiji Šešče 10     |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241902  |Šešče – Hiša Šešče 36 |KD    |     |5    |Celje 25   |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
|241903  |Šešče – Kozolec na    |KD    |     |5    |Celje 25   |
|        |domačiji Šešče 43     |      |     |     |           |
+--------+----------------------+------+-----+-----+-----------+
Memorialna dediščina
+--------+----------------------+------+-----+------+----------+
|    1   |           2          |  3   |  4  |   5  |    6     |
+--------+----------------------+------+-----+------+----------+
|10453   |Matke – Spomenik      |KS    |4    |5     |Celje 35  |
|        |žrtvam NOB            |      |     |      |          |
+--------+----------------------+------+-----+------+----------+
|10460   |Prebold – Spomenik    |KS    |4    |5     |Celje 24  |
|        |žrtvam NOB            |      |     |      |          |
+--------+----------------------+------+-----+------+----------+
|260298  |Prebold – Spominska   |KD    |     |4     |Celje 24  |
|        |plošča na tekstilni   |      |     |      |          |
|        |tovarni Prebold       |      |     |      |          |
+--------+----------------------+------+-----+------+----------+
|10463   |Šešče pri Preboldu –  |KS    |4    |5     |Celje 25  |
|        |Spominska plošča      |      |     |      |          |
|        |žrtvam NOB            |      |     |      |          |
+--------+----------------------+------+-----+------+----------+
3) Opredelitev območij, pomembnih z vidika varstva kakovosti okolja
3.1) Opredelitev varstva kakovosti okolja zajema širok spekter dejavnosti in ukrepov. Občina Prebold si je začrtala prednostne naloge, ki zajemajo široko plejado aktivnosti. Prednostno bomo zagotavljali varno oskrbo s pitno vodo, ljudem prijazno bivalno okolje, oblikovali ustrezne prostorske podlage, ki bodo zagotavljale trajnostno rabo prostora in naravnih virov in zagotavljali celovito ureditev prometne infrastrukture v občini z navezavo na sosednje občine. Nadalje bomo zagotavljali ohranjanje območij naravnih vrednot, dopolnjevali sistem ravnanja z odpadki, usmerjali podjetništvo in obrtništvo v visoko tehnološko razvite proizvodne dejavnosti z minimalnimi vplivi na okolje, skrbeli za informiranje in ozaveščanje javnosti ter sodelovanje s sosednjimi občinami in družbenimi institucijami.
14. člen
(opredelitev območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Za zaščito pred poplavami je bila v preteklosti regulirana struga reke Bolske od spodnjega konca Dolenje vasi do zahodnega roba Kaplje vasi. Za varovanje pred visokomi vodami sta (s predhodnimi planskimi dokumenti) predvidena še dva suha zadrževalnika in protipoplavni nasip ob Savinji v Latkovi vasi.
15. člen
(prioritete in ukrepi za doseganje ciljev prostorskega razvoja občine)
Občina Prebold si je prioritete in ukrepe za dosego ciljev prostorskega razvoja začrtala že v parcialnih strateških razvojnih dokumentih občine in regije ter v letu 2004 sprejetih Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold (Uradni list RS, št. 58/04). V vseh dokumentih so opredeljene prioritete, temeljni cilji in ukrepi za dosego ciljev. Dokumentacija je na vpogled na sedežu Občine Prebold, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold.
IV. ZASNOVA POSAMEZNIH SISTEMOV LOKALNEGA POMENA V PROSTORU
IV/I ZASNOVA POSELITVE
16. člen
(razvoj poselitve)
Koncept poselitvenega razvoja Občine Prebold temelji na zagotavljanju umeščanja dejavnosti stanovanj in infrastrukture predvsem v okviru strnjenih naselij in komunalno opremljanje površin za bivanje, oskrbo in storitve na primernih lokacijah ter površin za rekreacijo in preživljanje prostega časa. Razvoj poselitve bo načrtovan v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami in tako, da se preprečuje prostorske konflikte in navzkrižja med različnimi rabami, zagotavlja kvalitetnejše in privlačnejše bivalno in naravno okolje, ustvarja možnosti za gospodarski razvoj in družbeno pravičnost, zagotavlja racionalno širjenje naselja, poudarja notranji razvoj, pri katerem je pomembno ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora ter ohranjanje kulturne, predvsem stavbne in naselbinske dediščine, biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.
Glede na reliefne značilnosti južnega hribovitega dela občine se je na tem območju razvila razpršena poselitev.
Na površinah razpršene gradnje – zazidana stavbna zemljišča izven območij urejanja – se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti, namembnost teh površin je stanovanjska, kmetijska, možne pa so tudi turizem, gostinstvo, oskrba in storitve.
Usmeritve za razvoj poselitve v Občini Prebold so osnova za dolgoročno usmerjanje dejavnosti, pri čemer so upoštevane zmogljivosti prostora, racionalnost opremljanja zemljišč, značilnosti obstoječega omrežja naselij in obstoječe pozidave. Predstavljajo osnovo za usmerjanje investicij v gradnjo in prenovo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter objektov gospodarske javne infrastrukture.
17. člen
(raba urbanih površin)
V Občini Prebold so se strnjena naselja oblikovala predvsem v severnem ravninskem delu, za južni hriboviti del pa je značilna razpršena pozidava. Pretežno vsa obstoječa stavbna zemljišča se ohranjajo. Občinsko središče Prebold skupaj z Dolenjo vasjo obsega območja stanovanjske, družbene, mešane, poslovno proizvodne in nastanitvene dejavnosti ter zelenih površin na svojem južnem robu. V njegovem nadaljnem razvoju se bodo krepila predvsem območja mešanih in stanovanjskih dejavnosti. Latkova vas obsega območja poslovno proizvodne, stanovanjske ter mešane dejavnosti, v prihodnje pa se bodo krepila območja stanovanjske in mešane dejavnosti. Vzhodno od Latkove vasi čez Savinjo je opredeljeno območje namenjeno nastanitveni dejavnosti. V naseljih Kaplja vas, Sveti Lovrenc, Šešče in Matke prevladuje stanovanjska dejavnost s kombinacijo mešanih dejavnosti v vaških jedrih. Na območju naselij Svetega Lovrenca, Šešč in Matk se bodo krepila predvsem območja stanovanjske dejavnosti. Zahodno od območja Kaplje vasi je območje športnega vzletišča. Severno od Šešč čez Savinjo je območje namenjeno nastanitveni dejavnosti. Jugovzhodno od Svetega Lovrenca se nahaja območje zelenih in mešanih dejavnosti. V okviru Lapurij sta opredeljeni območji mešanih in stanovanjskih dejavnosti, območje Brd pa je pretežno namenjeno mešani dejavnosti, krepi pa se območja stanovanjskih dejavnosti. V območjih razpršene pozidave v hribovitih predelih prevladuje stanovanjska dejavnost, nekaj pa je območij namenjenih nastanitveni, družbeni in športno rekreacijski dejavnosti. Za potrebe bivanja se zaokrožuje zaselek Gorica.
Poselitvena območja se bodo načrtovala in urejala v skladu z naravnimi ali drugimi omejitvami tako, da prebivalci in njihovo premoženje ne bodo ogroženi in ne bo nevarnosti za povzročitev gospodarske škode. Poselitev bo načrtovana tako, da bodo posledice morebitnega požara, poplave, potresa, plazu, erozije ali vojnih razmer čim manjše. Z vidika sonaravnosti bo v večjih naseljih tudi čim več zelenih površin zaradi izravnave velikih temperaturnih ekstremov ter omogočanja postopnega odvajanja padavinskih voda.
18. člen
(notranji razvoj naselij, prenove obstoječega stavbnega fonda in sanacije degradiranih urbanih območij)
V vseh naseljih bo na osnovi opravljene analize ugotovljen možen notranji razvoj, ki bo težil k zgoščevanju poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivalnih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.
Sanacije degradiranih območij se s SPRO predvidevajo na območju poslovno proizvodne cone v Preboldu. Kvaliteto na območju občine predstavljata naselbinska dediščina starega jedra Prebolda in graščina Prebold. Za obe območji se s SPRO predvideva celostna prenova in revitalizacija. Skupaj s prenovo graščine je potrebno urediti tudi nekdanji park pred graščino. Obe območji imata tudi posebno podobo v prostoru, ki jo je potrebno ohranjati. Na območju občine je tudi nekaj območij z neustrezno zunanjo podobo na vizualno izpostavljenih lokacijah. Takšno je območje mešane dejavnosti v Lapurjah ter visoka stavba ob vzhodnem vstopu v naselje Sveti Lovrenc. Za obe območju naj se predvidi izboljšanje vizualne podobe v širšem prostoru bodisi z zunanjo ureditvijo, bodisi z oblikovno prenovo stavb.
19. člen
(širitev naselij)
Kriteriji za širitev naselij so opredeljeni v državni strategiji in poglavju notranjega razvoja naselij, prenove obstoječega stavbnega fonda in sanacije degradiranih urbanih območij.
S širitvijo naselja se v primeru, da v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.
20. člen
(gradnja zunaj poselitvenih območij)
V Občini Prebold bo, izjemoma in pod določenimi pogoji, možna gradnja tudi zunaj poselitvenih območij. Z urejanjem poseljenih površin zunaj poselitvenih območij se ustvarja prepoznaven red v prostoru in racionalno prostorsko organizacijo dejavnosti ali zagotavlja ustrezne specifične površine (kmetijski kompleksi, turizem, počitniško naselje ...). Pri urejanju poseljenih površin zunaj poselitvenih območij se bo upoštevala velikost in razporeditev stavb v prostoru ter stopnja pravilnosti v oblikovanju (izoblikovanost).
Poseljene površine zunaj poselitvenih območij in način njihovega urejanja bo opredeljen glede na značilnosti obstoječe gradnje, predvsem pa na osnovi analize lokacije in lege, krajinskih značilnosti, strukture in členjenosti, funkcij stavbnih enot in stavbne tipologije.
V primeru, da je poseljena površina, ali že do sedaj načrtovana površina za poselitev zunaj poselitvenega območja, spoznana kot območje poselitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispeva k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se jo ohranja in varuje z:
– obnovo, prenovo in ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
– nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov in
– novogradnjo, kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno že ali načrtovano opremljenega območja.
21. člen
(racionalna raba urbanih zemljišč)
S SPRO Prebold bomo v vseh naseljih in ostali poselitvi načrtovali racionalno rabo zemljišč in objektov, to je prostorsko razporejanje zemljišč po namenski rabi in dejavnosti, ki jih izvajajo različni uporabniki prostora, ter določanje instrumentov za uresničevanje načrtovanega razvoja. Z veljavnimi prostorskimi akti smo za obstoječa stavbna zemljišča že v zadnjih letih začrtali namensko rabo. Tokrat bo, ob zakonsko določeni spremembi vrste krovnih planskih aktov, ponovno pregledana namenska raba, še posebej znotraj urbanistične zasnove.
Pri prostorskem razporejanju zemljišč po namenski rabi in dejavnosti znotraj naselij bo težnja k takšnemu prepletu funkcij, ki so medsebojno združljive in ne motijo druga druge. Zmanjšana bo izrazita monofunkcionalnost posameznih delov naselja z uvajanjem raznovrstnosti dejavnosti ter selektivnim mešanjem funkcij bivanja in dela.
Namenska raba že in bo omogočala sočasnost rabe medsebojno skladnih dejavnosti, zlasti tistih, ki se medsebojno dopolnjujejo in ne slabšajo bivalnega, delovnega, prostočasnega in drugega okolja. Prostorsko bodo, v večini primerov pa že so, zemljišča razporejena po namenski rabi in dejavnosti tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja zraka, voda, tal in prekomernega hrupa, pri čemer se upošteva biotsko raznovrstnost in naravne vrednote ter pozitivni vpliv na ohranjanje kulturne dediščine. Analiza ranljivosti prostora je skupaj z analizo prostorskih možnosti za razvoj posameznih dejavnosti podlaga za izdelavo SPRO.
Enako kot velja za celotni slovenski prostor, se bo zaradi razpršene poseljenosti občinskega prostora nadaljnjo gradnjo usmerjalo pretežno v zgoščevanje že poseljenih območij in ne v odpiranje vedno novih površin za gradnjo, pri čemer pa se bo ohranilo že načrtovane nepozidane površine za gradnjo. Namen usmerjanja gradnje v obliko zgoščene pozidave je racionalna raba zemljišč ob hkratnem zagotavljanju zadostnih zelenih površin. Zato bomo okvirno določili zgornjo mejo gostote pozidanosti znotraj posameznih območij v naseljih in primerna razmerja med grajenimi in zelenimi površinami, da se zagotovi kvalitetno bivalno okolje. Zgornja meja pozidanosti in tipologija gradnje je pogojena s strukturo posameznega naselja. Gradilo naj bi se tako gosto, kot dopuščajo omejitve z vidika kakovosti urbane oblike ter kvalitete bivanja. Največ pozornosti pri zgoščevanju poselitve se bo usmerjalo predvsem v tista območja, ki so dobro dostopna in imajo možnost organiziranega javnega potniškega prometa.
22. člen
(ureditev javnih površin v naseljih – zelene in prometne površine)
V okviru priprave SPRO Prebold bodo pri načrtovanju in razvoju naselja posebej upoštevane prometne površine, načrtovani možni trgi, osi, ploščadi, površine za evakuacijo prebivalstva, sprehajališča, parki, vodni in obvodni prostor, gozdovi, različni biotopi in naravne vrednote. V Preboldu naj se zlasti uredi oziroma dopolni os javnih površin med starim jedrom in graščino, v Latkovi vasi pa naj se uredi trg v starem delu naselja ob gasilskem domu.
Pri načrtovanju in urejanju Prebolda kot vodilnega urbanega naselja ali njegovih posameznih delov bodo zagotovljene zadostne zelene površine upoštevajoč obsežnost območja in število prebivalcev. Oblikovan bo zeleni sistem naselja, v katerega se vključijo zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine. Za posamezne dele zelenega sistema je zaželeno opredeliti njihovo oblikovno, ekološko in socialno funkcijo. Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij bo vzdrževano razmerje med urbanim in naravnim prostorom. V zaledju urbanistične zasnove se bodo izkoristile možnosti sočasne namembnosti rekreacijskih površin z gozdnimi zemljišči. Pri novogradnjah ali prenovah bodo opredeljena merila, da se obstoječa posamezna drevesa ali skupine dreves upošteva v skladu z njihovim ekološkim ali oblikovnim pomenom v urbani strukturi ali zelenem sistemu naselja. Z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami ter ohranjanju reliefnih značilnosti se bo preprečevalo zlivanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v preenotna poselitvena območja. Vzpostavljalo in varovalo se bo grajene ali naravne robove naselij in s tem ohranilo razpoznavnost meje posameznega naselja.
Pri načrtovanju prometnih površin se bo podpiralo širjenje centralnih peš površin in razvoj kolesarskega omrežja ter razvoj javnega potniškega prometa, ter omejevalo spreminjanje pomembnih zelenih površin v površine za parkiranje vozil.
23. člen
(usmeritve za skladno oblikovano podobo naselij in arhitekturno prepoznavnost občine)
Podlaga za usmeritve za skladno oblikovno podobo naselij in arhitekturno prepoznavnost občine je analiza identitete prostora.
Pri oblikovanju naselij se bo težilo k varovanju podobe, merila in krajinskih okvirov, saniranju vidno degradiranih prostorov in ustvarjanju nove arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora. Pri tem se bo v optimalni meri spoštovalo značilnosti prostora in podedovane vrednote ter naravne vrednote, poudarjalo oblikovne vrednote in varovalo kvalitetne dominantne poglede, z načrtno, prostorsko in ekonomsko upravičeno prenovo ohranjalo jedra naselja oziroma njegovih delov. Ohranjalo se bo značilne obrise naselja ter usmerjalo pozornost na možnost zgostitev in zapolnitev urbanega tkiva. Višinski gabariti bodo tam, kjer je to smiselno, sledili obstoječim in se prilagajali obstoječi strukturi.
Prepoznavali in ohranjali bomo morfološke značilnosti, ki poudarjajo prepoznavnost naselja v skladu s krajino, v katero je umeščen in hkrati zagotavljali razvojno kontinuiteto in celovitost kvalitetnih struktur. Razvoj novih delov naselij bomo prilagajali geometriji reliefnih oblik, smerem komunikacij in regulacij ter smerem in konfiguraciji zidave.
Vodne in obvodne površine znotraj poselitve (Bolska) se bodo približale poselitvi z izboljšavo obvodnih površin, urejenimi pešpotmi, ozelenitvami, ustvarjanjem mikroambientov manjših parkov, igrišč in podobno, kar omogoča prostočasne dejavnosti. Pri urejanju naselja bodo pozorno oblikovana območja uličnega, cestnega in obcestnega prostora, pomembna vozlišča, zelene površine in druge odprte površine.
V nižinskem delu sta bolj intenzivno urbanizirani naselji Prebold in Latkova vas ostala naselja pa imajo vaški značaj. V južnem hribovitem naselju je nekaj naselij vaškega značaja, prevladuje pa razpršena pozidava. Usmeritve za območji urbanističnih zasnov Prebolda in Latkove vasi so razvidne iz poglavja Zasnova prostorskega razvoja in urejanja naselij.
Kaplja vas je obcestna vas v ravnini, umeščena na rob večjega kompleksa kmetijskih površin. Sicer vedutno izpostavljeno naselbinsko telo je umaknjeno za zelenim robom. Kvaliteten je ulični ambient starega jedra s kompleksi domačij.
Šešče so se razvile na terasi nad Savinjo. Kvaliteten je ulični ambient dokaj strnjenega starega jedra z domačijami v nizih. Ostali deli naselja so se razvili ob razvejanih komunikacijah.
Naselje Sv. Lovrenc se je razvilo na terasi Boljske in Savinje. Novejši deli naselja so se razvili ob razvejanih komunikacijah tudi na nižjem terenu. Cerkev sv. Lovrenca je dominanta v prostoru.
Matke so naselje z razpotegnjenim poselitvenim jedrom v dolini, posamezne skupine hiš v okviru Matk z zaselkom Brda pa so locirane na pobočju nad dolino.
Za območje Marije Reke je značila razpršena poselitev pretežno na težje dostopnih pobočjih.
Pri naseljih Kaplja vas, Šešče, Sv. Lovrenc in zaselku Lapurje naj se ohranjajo in dopolnjujejo zeleni robovi naselij. Ohranja naj se tudi njihova podoba v prostoru zlasti z upoštevanjem obstoječega višinskega gabarita naselij in izborom materialov (strehe). Upoštevati je potrebno, da je cerkev sv. Lovrenca dominanta v prostoru. V Kaplji vasi, Šeščah in Sv. Lovrencu naj se ohranja kvaliteten urbanistični vzorec starih jeder, v Šeščah pa naj se javne površine pred Domom krajanov nadalje razvija. Ohranja in prenavlja naj se kvalitetne enote arhitekturne dediščine, nadaljni arhitekturni razvoj pa naj izhaja iz obstoječih značilnosti, prepoznanih za kvalitetne (kontinuiteta identitete).
IV/II ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
24. člen
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
S SPRO Prebold se bodo upoštevala priporočila državne prostorske strategije ter na njihovi podlagi določil lastne razvojne okvire gospodarske javne infrastrukture, izhajajoč iz dejstva, da morajo infrastrukturni sistemi omogočati povezanost in oskrbo urbanih in podeželskih območij ter da omogočajo povezanost infrastrukturnih omrežij z generalnimi infrastrukturnimi sistemi. Infrastrukturni sistemi se bodo zato načrtovali tako, da bodo prispevali k razvoju policentričnega omrežja naselij, h kvalitetnemu razvoju in privlačnosti naselij, k skladnemu razvoju območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi ter k medsebojnemu dopolnjevanju funkcij urbanih območij.
Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot.
Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje (npr. širitve in zaokrožitve v okviru Prebolda, Latkove vasi, Šešč, Matk vključno z zaselkom Brda ter razpršene poselitve na Gorici) bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnovo infrastrukturne opreme bomo načrtovali po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se bo težilo k sočasni obnovi vseh obstoječih infrastruktur.
25. člen
(razvoj prometne infrastrukture v občini)
1) Cestno omrežje
Posebna skrb bo namenjena prometnemu urejanju ter s tem v zvezi optimalni izrabi možnosti, ki jih omogoča prostor v odnosu do širših prometnih povezav regije. Preko občine namreč potekata regionalni cesti RII – 447 Ljubljana–Celje in RII – 427 Latkova vas–Trbovlje, na katero se navezuje večina cestnega sistema občine. Načrtuje se nova prometna povezava med Celjsko kotlino in Trbovljami. Izboljšuje se prometna dostopnost hribovitega dela (Matke–Marija Reka). Načrtuje se nova prometna povezava na relaciji Kaplja vas–Dolenja vas–Lapurje.
2) Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet
Z vidika ustreznosti funkcioniranja javnega potniškega prometa bo potrebno preveriti in po potrebi nadgraditi dosedanje koncepte. Javni potniški promet na državni, regionalni in lokalni ravni se namreč razvija v logistično povezan sistem. Razvoj celotnega sistema javnega potniškega prometa se razvija v kombinaciji med letalskimi, tirnimi, cestnimi in pomorskimi prevozi, s poudarkom na železniškem javnem potniškem prometu. Za hitrejši razvoj javnega potniškega prometa in kvalitetnejše prevozne usluge se razvija sistem potniških terminalov in se postajališča različnih prevoznih sistemov javnega potniškega prometa logistično povezuje.
Soodvisno z razvojem poselitve bomo proučili možnost razvoja alternativne oblike prometa. V urbanih lokalnih območjih bomo ob izboljšanju integriranega javnega potniškega prometa spodbujali tudi razvoj nemotoriziranega prometa kot sta kolesarjenje in pešačenje in to povezali z območji športa in rekreacije.
3) Vlečnice
Na pobočju Žvajge je urejeno smučišče z vlečnico.
4) Letalski promet
Na območju občine Prebold se nahaja vzletišče Kaplja vas.
5) Kolesarsko omrežje
SPRO Prebold bo sledila že uveljavljeni zasnovi kolesarskega omrežja. Občinska kolesarska mreža se bo dopolnila z ureditvijo posameznih javnih poti in nekategoriziranih cest za kolesarski promet oziroma z izgrajevanjem kolesarskih stez v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest ter bo omrežje povezala tudi z ostalimi občinami. Z regionalnimi programi se že načrtuje posodobitev in ureditev kolesarske poti Lipa–Vologa–Vransko–Tabor–Prebold–Griže.
(6) Omrežje pešpoti
Proučila se bo možnost vključevanja občine v širšo zasnovo pešpoti, ki obsega planinske in tematske pešpoti v urbanih in podeželskih območjih, ki se povezujejo v omrežje pešpoti in v evropske pešpoti E6 in E7 ter kulturne poti, ki potekajo skozi Slovenijo. Omrežje pešpoti bomo po potrebi razvijali v navezavi na turistična območja širšega zaledja in povezovali s kolesarskim omrežjem. Z njimi bomo zagotavljali povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj, pri njihovem umeščanju pa skrbeli za varnost pešcev oziroma pohodnikov.
26. člen
(razvoj energetske in telekomunikacijske infrastrukture v občini)
1) Energetska infrastruktura
V okviru območja Občine Prebold poteka tako državna kot lokalna energetska infrastruktura, ki skupaj tvorita energetski sistem. Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se bo zahtevalo striktno upoštevanje načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju učinkovite rabe energije.
Energetski sistemi se bodo razvijali tako, da bo zagotovljena varna in zanesljiva preskrba in hkrati tako, da so med seboj usklajeni in dopolnjujoči, da so fleksibilni in se jih lahko prilagaja spremembam v družbi, ter s tem tudi v lokalni skupnosti, tako da so čim manj občutljivi za napake, ki jih povzročijo človek ali naravne nesreče.
Kjerkoli bo možno, se bo upoštevalo varstvo bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture bomo skušali zagotoviti v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer bomo težili k zmanjševanju njihovega števila. Še posebej se bo skrbelo, da se umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselja in značilne vedute. Hkrati se bo težilo k temu, da učinkovita in varčna raba energije postane trajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji.
Pri načrtovanju novih ter posodabljanju in širitvi obstoječih objektov bo prednost namenjena uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije ter čim večji nevtralizaciji in zmanjševanju emisij prahu, toplogrednih plinov, SO(2) in NOx.
Na območju občine ni obstoječih in predvidenih visokonapetostnih vodov. Oskrba z električno energijo se zagotavlja preko srednjenapetostnega električnega omrežja in sistemov transformatorskih postaj.
Usmeritve na področju virov in oskrbe z električno in alternativnimi viri energije so:
– ohranjati obstoječe sisteme in vire oskrbe ter zagotavljati usklajeno izgradnjo energetske infrastrukture na vseh razvojno usmerjenih območjih (poselitev),
– oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno v kabelski kanalizaciji,
– na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih naj se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov,
– na območjih redkejše poselitve naj se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri.
Preko območja občine Prebold poteka obstoječi prenosni plinovod R25 C (od M2 v km 55 + 769 – MRP Prebold, stacionaža 2200 m, premer 100 m, tlak 50 bar) do obstoječe plinske postaje (MRP) Prebold.
Usmeritve na področju oskrbe z zemeljskim plinom preko distribucijskega omrežja so:
– na območju Latkove vasi se v okviru distribucijskega omrežja predvideva izgradnja nove MRP,
– na območju naselij Prebold, Dolenja vas in Latkova vas se plinifikacijo izvede v obsegu, ki bo v celoti zagotavljala oskrbo s plinom za območja javne infrastrukture (D) in mešana območja (M) ter omogočila priključevanje večini individualnih uporabnikov v območju celotne urbanistične zasnove Prebolda in Latkove vasi,
– težiti k oblikovanju koncepta plinifikacije v obsegu, ki bo zagotavljal dolgoročno možnost oskrbe s plinom tudi v bolj strnjenih delih poselitve občine (Brda, Kaplja vas, Matke, Sveti Lovrenc, Šešče) ter s tem prispeval k bistvenemu napredku na področju zmanjševanja onesnaženosti zraka,
– ohranjati in izboljšati nivo oskrbe s plinom območij za proizvodnjo in obrt.
2) Telekomunikacijske infrastrukture
Usmerite za telekomunikacije so:
– povečati opto kabelsko omrežje do ključnih uporabnikov,
– izgrajevati kabelsko kanalizacijo na ožjem in širšem območju naselja Prebold,
– dograjevati telekomunikacijska vozlišča s ciljem zagotavljanja širokopasovnega podatkovnega prenosa (multimedija),
– predelovati obstoječe kabelsko omrežje, z namenom prerazporejanja kapacitet,
– zaradi vpeljave tretje generacije mobilne telefonije bo potrebno povečati število baznih postaj,
– nove in obstoječe bazne postaje bodo potrebovale večjo pasovno širino, zato bo potrebno do njih pojačati kabelsko omrežje (večinoma nadgraditi optiko),
– tudi število komutacijskih sistemov se bo povečalo, ker je trend, da se komunikacijska vozlišča čimbolj približajo uporabniku,
– pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje: prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravlje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino; v prostor se jih umešča tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave; na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora; v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi); če je mogoče, jih je treba postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča; na zavarovana območja narave, na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembna območja naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status; v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine; posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).
27. člen
(razvoj oskrbe z vodo in odvodnjavanje, čiščenje odpadne in padavinske vode ter ravnanje z odpadki v občini)
1) Območje občine se s pitno vodo oskrbuje iz vodnih virov v Matkah, Preboldu in Taboru. V občini je tudi pet lokalnih vodovodov (Šešče, Matke, Pod Slomom, Marija Reka, Velika Reka). Za zagotavljanje nemotene oskrbe obstoječih naselij se bo zagotavljala postopna obnova dotrajanih cevovodov, za novonačrtovana območja poselitve ter območja brez vodovodnega omrežja pa dograditev vodovodnega omrežja, ki mora zagotavljati tudi minimalno požarno varnost z gradnjo hidrantov. Občina bo v nadaljnem zavarovala oziroma zaščitila vodovarstvena območja zajetih virov pitne vode. Prav tako bo pripravila zavarovanje za potencialne vodne vire. Lokalne vodovode bo potrebno prevzemati v upravljanje izvajalca javne gospodarske službe.
2) Obstoječe javno kanalizacijsko omrežje v Preboldu in Dolenji vasi je zgrajeno v mešanem sistemu. Javno kanalizacijsko omrežje je zgrajeno tudi v delu Latkove vasi vendar še ni v funkciji. Kanalizacijskih sistem se na območju občine v prihodnje načrtuje v ločenem sistemu. Odpadne komunalne in predhodno očiščene tehnološke vode se bodo z območja občine odvajale v čistilno napravo Kasaze. Priključevanje uporabnikov nanjo se bo izvajalo sočasno z večanjem njene kapacitete. Za vsa strnjena naselja severnega nižinskega dela se načrtuje priklop na sistem javnega kanalizacijskega omrežja, za ostala naselja in zaselke pa se odvajanje odpadnih voda načrtuje v skladu s predpisi varovanja okolja in voda (male čistilne naprave, nepropustne greznice ipd.).
3) Za vsa načrtovana nova območja širitve bo potrebno izdelati programe opremljanja za komunalno infrastrukturo.
28. člen
(omrežja objektov grajenega javnega dobra lokalnega pomena)
1) V smislu zagotavljanja celovite oskrbe prebivalstva z nujnimi dejavnostmi je v občini Prebold opredeljeno območje centralnega občinskega pokopališča v Preboldu, katerega kapaciteta še ni izkoriščena in manjšega pokopališča v Marija Reki.
2) Na območju občine so izoblikovane oziroma nakazane nekatere pomembnejše javne površine in sicer: v Preboldu trg pred cerkvo sv. Pavla s povezavo (osjo) mimo šole, hotela, zdravstvenega doma, spomenika žrtvam NOB do graščine, ob gasilskem domu v Latkovi vasi, ob gasilskemu domu v Šeščah vključno s kvalitetnim uličnim ambientom starega kmečkega naselja ter okolica cerkve v Svetem Lovrencu. Opisana os v Preboldu je že dobro nakazana, v prihodnje pa se lahko njena vloga še dopolni z vsebinami in kvalitetnimi ureditvami. Ostale naštete javne površine pa še niso tako izoblikovane. Njihovo podobo naj se nadgradi v smislu oblikovanja vaškega središča z ustreznimi funkcionalnimi in oblikovalskimi ukrepi.
3) V Preboldu je ohranjena podoba reliefne terase nad Bolsko, ki je v pretežni meri obrasla z zelenjem. V takšni podobi naj se ohranja tudi v prihodnje.
4) Za območje Prebolda in Latkove vasi so v nadaljevanju podane tudi usmeritve za komunikacije na nivoju peš prometa med posameznimi deli naselij.
IV/III ZASNOVA KRAJINE
29. člen
(razvoj krajine)
Glede na tipiko grajenega prostora in krajinsko specifiko delimo občino na ravninski in hriboviti del. Ravninski del občine se razteza na rečnih terasah južno od Savinje, ob Bolski in drugih manjših pritokih. Znotraj prve rečne terase je pretežno še ohranjena vodna in obvodna krajina, podobo preostalega dela ravnine pa določata obsežna kmetijska krajina s hmeljišči kot značilnim identifikacijskim vzorcem in intenzivna poselitev (značilna je poudarjena raba roba rečnih teras). Hriboviti predeli občine večinoma ohranjajo ruralen značaj z redko poselitvijo v dominantni krajini. Podobo krajine določajo obsežni gozdovi, ki jih le redko (predvsem na ugodnejših legah na obrobju) prekinjajo manjši kompleksi njiv, travnikov in sadovnjakov.
Konfiguracija terena v hribovitem delu je narekovala razvoj izrazito razpršenega poselitvenega vzorca, ki je v dominantni gozdnati krajini manj opazen in večinoma nima posebnega vpliva na vedute v lokalnem prostoru. Izjema so le manjša poselitvena jedra v dolinah (osrednji del Matk) ter dominante na dvignjenih legah (cerkvi na Homu in pod Reško planino). Manjša ravninska naselja (Kaplja vas, Dolenja vas Sveti Lovrenc, Šešče), ki so sicer umeščena na izpostavljenih legah na robu rečnih teras, še ohranjajo sekundarno vlogo v prostoru glede na razmerje med grajenimi strukturami in krajino. Bistvena deternimanta prostora pri teh naseljih so torej krajinski in ne poselitveni vzorci. Večja naselja osrednjega ravninskega dela (Prebold, Latkova vas, Dolenja vas) so postala glavna determinanta prostora. Pri tem je pomembna velikost in pomen naselja ter oblikovanost naselbinskega telesa.
Pri posegih v krajino se bo spodbujalo take prostorske rešitve in programe, ki omogočajo dolgoročno ohranitev prostorskih kvalitet, omejevalo pa razvojne pobude, ki temeljijo le na kratkoročnih ekonomskih koristih in onemogočajo vzpostavitev kvalitetnih prostorskih rešitev.
Ob Savinji, Bolski in drugih vodotokih se bo v največji možni meri ohranjala vodna in obvodna krajina. Razvoj kmetijske dejavnosti se bo v okviru ravninskega dela usmerjal na način, ki bo obmogočal ohranjanje značilne podobe kmetijske krajine s hmeljišči. Na razvoj krajine je vezan tudi razvoj športa in rekreacije ter turizma. V nižinskem delu se bo dopolnjeval preplet peš in kolesarskih poti v ambientu hmeljišč, nižinskih gozdov, voda ter naselij. V hribovitem delu se bo še razvijalo pohodništvo, kolesarstvo ter novejše oblike rekreacije. Umestitev dejavnosti bo podrejena ohranjanju značilnosti krajine.
Na območjih, kjer so izraženi interesi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter za varovanje naravnih virov in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja, se bo težilo k skupnim varovanjem.
30. člen
(prepoznavnost občine v širšem prostoru z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine)
Občina je v širšem prostoru z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine prepoznavna zlasti po kmetijski krajini s hmeljišči, vodni in obvodni krajini Savinje in hriboviti, pretežno gozdnati krajini južnega dela občine z razpršeno poselitvijo. Razpršena poselitev, ki jo je narekovala konfiguracija terena in dejavnost povezana z izkoriščanjem naravnih virov, predstavlja identitetni vzorec poselitve.
Dominantno podobo v prostoru tvori naselje Prebold z dvema dominantama, cerkvijo sv. Pavla in graščino Prebold.
31. člen
(naravne kakovosti krajine)
Naravne kakovosti slovenskega prostora predstavljajo prednost Slovenije v primerjavi z Evropo ter ugodno vplivajo na stanje okolja v Sloveniji, na bivalne kakovosti, hkrati pa so osnova za ekološko naravnane dejavnosti na podeželju.
Naravne kakovosti krajine na območju občine so pretežno skoncentrirane v južnem hribovitem delu (območja Nature 2000, naravne vrednote, ekološko pomembna območja ...). V severnem nižinskem delu je območij varovanih na osnovi predpisov o ohranjanju narave manj. Varovano je območje reke Savinje in posamezna drevesa znotraj naselij. Na območjih ohranjanja narave ima varovanje praviloma prednost pred razvojem.
Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000), se biotsko raznovrstnost, zlasti habitate rastlinskih in živalskih vrst, ki so posebnega pomena za Evropsko skupnost, ohranja z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev ali vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst. Pri načrtovanju novih območij za poselitev pa se v območjih, kjer je človekov vpliv na naravo majhen in prevladujejo naravni ekosistemi, ne bo izrecno spodbujalo nove poselitve, je pa dopustna na že načrtovanih stavbnih zemljiščih, drugod pa le, kadar je to pomembno iz obrambnih razlogov in njenih vplivov in vplivov infrastrukture, ki jo potrebuje in ne pomenijo fragmentacije naravnih območij.
32. člen
(raba naravnih virov)
SPRO Prebold obravnava tudi naravne vire, kot so tla, voda, zrak, gozdovi, mineralne surovine in prostor, ki so pomembni za prostorski razvoj občine in kvaliteto dela in bivanja v njej. Zagotavljalo se bo gospodarno, preudarno in prostorsko racionalno rabo naravnih virov tako, da se ohranjajo potenciali, obnovljivost in kvaliteta, da se zagotovi njihov dolgoročni obstoj in se ohranja biotska raznovrstnost, naravne vrednote in kulturna dediščina. Prostorske ureditve se bodo umeščale v prostor tako, da se pri tem ne bo bistveno zmanjševala možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter tako, da bo čim manj možnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšala njihovo kvaliteto in uporabnost.
(1) Kmetijstvo
Na območjih kmetijskih dejavnosti se bo te prvenstveno usmerjalo na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, torej na površine z najboljšimi talnimi lastnostmi, kjer je možna najširša kmetijska raba tal (severni del občine) in na območja z dobrimi talnimi lastnostmi. Na področjih, kjer je večja možnost onesnaženja kmetijskih zemljišč in so ta zaradi tega manj primerna za pridelavo hrane, se bo opredelilo bodisi samo določene kmetijske dejavnosti, bodisi jih namenilo za druge dejavnosti.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča le kmetijska raba v skladu z opredelitvami kmetijskih razvojnih načrtov ter tega dokumenta. Trase infrastrukturno objektov naj se na najboljša kmetijska zemljišča usmerjajo, ko so izčrpane vse druge možnosti, pri čemer naj se jih prizadene v čim manjši možni meri. Trase infrastrukturnih vodov naj se v čim večjem obsegu izogibajo predvsem območjem sklenjenih kmetijskih površin oziroma naj se z novimi posegi ne razdrobi posestna struktura. Druga kmetijska zemljišča je mogoče, v skladu z usmeritvami tega dokumenta, predvideti tudi za nekmetijske namene (infrastruktura, ČN, začasne deponije, prireditve, itd.). Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije, v kolikor se predhodno izdela ustrezni prostorski izvedbeni akt. Pri realizaciji tovrstnih posegov je potrebno spoštovati in kreativno izrabiti vse zatečene prvine naravne prvobitnosti in kulturnega vzorca, prostorske smeri ter splošne značilnosti krajinske slike.
V hribovitem delu občine naj se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo ter preprečuje zaraščanje kmetijskih površin.
Poljedelstvo: pridelovanje poljščin bo prilagojeno oblikam, ki jih razvija zasebno kmetijstvo. Prehajanje rabe zemljišč iz travinja v njive in obratno, se s tem dokumentom ne omejuje ali usmerja.
Živinoreja: Razvoj živinoreje bo vezan na obstoječo obliko njene organiziranosti. Tudi v bodoče naj bi se izrabljale sedanje hlevske zmogljivosti v zasebnem sektorju. Novogradnje hlevov so mogoče le v okviru zasebnih kmetij na slabših zemljiščih ter v skladu s pozitivnimi predpisi za to vrstno gradnjo.
(2) Gozdarstvo
Na območjih gozdov se bo spodbujalo, povsod tam, kjer je to možno glede na naravne danosti in hkrati ni v nasprotju z varstvom drugih virov, lesno proizvodnjo, pri čemer bomo težili k čimbolj sonaravnim načinom lesne proizvodnje. Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti se ne bo spodbujalo večanja gozdnih površin, v njih pa bodo omogočene dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozda in kakovosti naravnega vira ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom. Gospodarjenje bo prilagojeno v gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki, kulturni ali rekreativni pomen. Ravninskih gozdovi, skupine dreves ali posamična drevesa v kmetijski krajini, praviloma ne bodo krčeni. Na kmetijskih območjih z majhnim deležem visoke vegetacije in na območjih varstva vodnih virov se bo dopuščalo pogozdovanje z avtohtonimi vrstami. Gozdove ob robovih naselja, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se bo večinoma ohranjalo in vključilo v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
Gozd pokriva predvsem južni del občine, za katerega je značilna reliefna razgibanost. V ravninskem delu ga je ostalo malo, saj so bile vse primerne površine izkrčene za kmetijstvo. Vsa naselja, razen Latkove in Dolenje vasi, imajo velik delež gozda, ki je zaščiten.
Območje občine se prekriva z delom območja dveh gozdnogospodarskih enot in sicer Gozdnogospodarske enote Marija Reka in Gozdnogospodarske enote Žalec. Za obe enoti se izdelujejo gozdnogospodarski načrti.
V občini Prebold so opredeljene naslednje kategorije gozdnatih območij:
– kategorija 1: strogo varovana območja,
– kategorija 2: druga območja gozdov in gozdnega prostora s poudarjenimi ekološkimi in okolje ohranjujočimi socialnimi funkcijami,
– kategorija 4: območja gozdov in gozdnega prostora s širšim večnamenskim značajem.
(3) Vode
Zavedajoč se pomembnosti voda za prostorski razvoj ter hkrati njihove ranljivosti kot obnovljivega naravnega vira, se bo v okviru prostorskega reda določilo načine ter vrste izkoriščanja vodnih virov. V južnem hribovitem delu občine je kar nekaj vodnih virov in izvirov, v severnem nižinskem delu pa je območje podtalnice.
Vode se bo načeloma izkoriščalo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se bo zagotavljalo njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini, vključno s kvalitetnimi posegi človeka. Za rekreacijo se bo skladno prostorskim možnostim namenjalo obvodna območja, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo bistvenega spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni odločilno v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov, kulturnih in doživljajskih značilnosti vodnih ter obvodnih krajin. Zaradi (SPRS) zmanjševanja pritiskov turističnih dejavnosti na morsko obalo se bo za rekreacijske dejavnosti spodbujalo izrabo obvodnih površin celinskih voda.
(4) Mineralne surovine
Na območju občine ni večjih lokacij nahajališč mineralnih surovin. Registrirani opuščeni ali občasno aktivni površinski kopi so predvsem na širšem območju Marije Reke, opuščena gramoznica pri Latkovi vasi in opuščeni glinokop pri Gornji vasi pa sta že v celoti sanirana.
Podatki za posamezne površinske kope (nahajališča):
– Lokalnost Marija Reka / b: Okoli 500 m severovzhodno od planskega doma in cerkve Sv. Marija pod Reško planino je nad križiščem lokalnih asfaltnih cest občasno aktivni površinski kop pretežno zlepljenega pobočnega grušča oziroma breče. Lociran je v gozdnatem okolju, z vidljivostjo v širšem lokalnem okolju. Površinski kop se sanira, v kolikor kamenje ogroža okolico, sicer pa se prepusti naravni sanaciji.
– Lokalnost Pod Reško planino: Okoli 400 m vzhodno od križišča cest pri opuščeni domačiji Popel na jugozahodnem delu občine, je nad lokalno makadamsko cesto manjši občasno aktivni površinski kop pobočnega grušča oziroma beče. Lociran je v gozdnatem okolju, z vidljivostjo v lokalnem prostoru. Na severnem robu tega površinskega kopa je telefonski vod, odkopavanje je doslej bilo med dvema drogovoma tega telefonskega voda Nadaljnje izkoriščanje nahajališča ni predvideno. Obstoječe območje površinskega kopa se sanira, kolikor kamenje ogroža okolico, sicer pa se prepusti naravni sanaciji.
– Lokalnost Marija Reka / c: Okoli 200 m vzhodno od domačije Kobac, proti domačiji Otavnik je južno od lokalne ceste manjši, verjetno občasno aktivni kamnolom dolomita. Lociran je v gozdnatem okolju, z vidljivostjo v zelo lokalnem prostoru. Površinski kop (kamnolom – tehničnega kamna) predstavlja potencialni prostor organiziranega pridobivanje z obvezno končno sanacijo.
33. člen
(obrambne dejavnosti)
Prostor je eden najpomembnejših dejavnikov pri zagotavljanju obrambe države, zato se bo območja, ki bi imela zaradi svojih posebnih naravnih lastnosti strateški pomen za obrambo države, praviloma ohranjalo v primarni, to je gozdni in kmetijski rabi.
34. člen
(prostorske omejitve za razvoj na območjih potencialnih naravnih ali drugih nesreč in območjih vododeficitarnosti)
V občini se nahajajo tudi manjša območja potencialnih naravnih nesreč. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, to je severozahodni del občine, se bo načeloma prepuščalo naravni dinamiki.
Za zagotavljanje ustrezne varnosti se bo na ogroženih območjih določilo območja, kjer so potrebni zaščitni ukrepi ter eventualno območja, kjer se bo obstoječe, z naravnimi procesi nezdružljive dejavnosti dolgoročno umikalo in se prostor prepušča naravi ali drugim manj konfliktnim dejavnostim.
V. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA IN UREJANJA NASELIJ
V/I URBANISTIČNA ZASNOVA PREBOLD
35. člen
(ureditveno območje Urbanistične zasnove Prebold in členitev območja na funkcionalne enote)
Na območju občine se nahajata dve pomembnejši lokalni središči, in sicer Prebold (občinsko središče) ter Latkova vas. Glede na njuno funkcijo v prostoru in kompleksni zgradbi obema pripada izdelava urbanistične zasnove. Namen urbanistične zasnove Prebold je podrobneje določiti strategijo prostorskega razvoja naselja Prebold ter opredeliti rešitve funkcionalne in oblikovne skladnosti njegovih šestih funkcionalnih enot. Ureditveno območje urbanistične zasnove vključuje središčno naselje Prebold in Dolenjo vas na severu. Poleg tega vključuje tudi vodotok Bolsko v odseku, ki poteka skozi naselje ter površine z razpršeno gradnjo v neposredni okolici naselja.
Z urbanistično zasnovo so opredeljena tudi območja širitve poselitve in prenove.
Ureditveno območje urbanistične zasnove obsega šest funkcijsko zaokroženih funkcionalnih enot, in sicer:
– PR 1, ki obsega centralni del naselja med starim jedrom ter graščino s kompleksom družbenih dejavnosti ter območje večstanovanjske gradnje in mešane dejavnosti pod reliefno teraso Bolske (Prebold center),
– PR 2, ki obsega območje poslovno proizvodnih dejavnosti pod graščino (Pod graščino),
– PR 3, ki obsega pretežno stanovanjske površine nad poslovno proizvodnim območjem (Nad tovarno),
– PR 4, ki obsega pretežno športu in rekreaciji namenjene površine (Žvajga),
– PR 5, ki obsega južni del Prebolda od cesti proti Trbovljam (Gornji Prebold),
– DO 1, ki obsega območje Dolenje vasi.
Skupna površina urbanistične zasnove obsega 167 ha.
36. člen
(zasnova razporeditve dejavnosti v Urbanistični zasnovi Prebold)
Kot vsako urbano organizirano naselje tudi Prebold zagotavlja uravnotežen skupek dejavnosti, ki tvorijo naselje prepoznavno v odnosu do drugih in mu zagotavljajo specifično vlogo v omrežju naselij.
Območje funkcionalne enote PR 1 (Prebold center) predstavlja preplet centralnih dejavnosti in bivalne funkcije. Znotraj funkcionalne enote se nahaja staro naselbinsko jedro Prebolda, graščina Prebold, občinska upravna stavba, šola, vrtec, zdravstveni dom, dve nastanitveni stavbi, oskrbna, storitvena, gostinska in poslovna dejavnost, intenzivna stanovanjska pozidava ter pomembnejše javne površine (trg in javne površine namenjene mirujočemu prometu).
Območje funkcionalne enote PR 2 (Pod graščino) je območje poslovno proizvodne dejavnosti.
Območje funkcionalne enote PR 3 (Nad tovarno) je območje pretežno individualne stanovanjske gradnje z zelenim preduhom med stanovanjsko in poslovno proizvodno dejavnostjo.
Območje funkcionalne enote PR 4 (Žvajga) je območje pretežno namenjeno športu in rekreaciji ter turizmu. Na območju se nahajajo odprti plavalni bazen, zunanja športna igrišča, kamp, smučišče ter trim steza. Na območju se z že obstoječimi prostorskimi dokumenti določa intenzifikacija ureditev namenjenih športu in rekreaciji ter turizmu.
Območje funkcionalne enote PR 5 (Gornji Prebold) predstavlja preplet stanovanjske ter mešanih dejavnosti z zelenimi cezurami kmetijskih in gozdnih površin ter vključuje območje pokopališča.
V naselju Dolenja vas, funkcionalni enoti DO 1, se prepletata stanovanjska in mešana dejavnost, na območju je tudi velik delež kmetijskih gospodarstev.
(1) Stanovanja s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi
Z dosedanjimi aktivnostmi priprave prostorskih aktov Občine Prebold je v precejšnji meri uspel zagotovljen uravnotežen razvoj poselitvenih tipov prvenstveno v okviru urbanistične zasnove. S SPRO se načrtuje smiselna zaokrožitev že začetih oziroma plansko začrtanih območij stanovanjske gradnje. Predvideva se zaokroževanje poselitve poleg zelenih površin pod graščino ter ob cesti proti Svetemu Lovrencu. Prva bo namenjena domu za ostarele in varovana stanovanja.
Tipe zazidave se bo načeloma usklajevalo z obstoječo pozidavo, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi. Pri tem se bo sledilo načelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, estetskim oblikovanjem celotnega stanovanjskega območja (soseske), kakor tudi posameznih stavb. Težili bomo k razvoju takšne oblike stanovanjske zazidave, ureditve in medsebojne razmestitve objektov, ki vzpodbujajo socialne stike in zagotavljajo primerno večje gostote zazidave, istočasno pa zagotavljajo tudi zadostne javne, predvsem zelene površine. V stanovanjskem območju se bo težilo k zagotavljanju peš dostopnosti do vseh potrebnih vsakodnevnih storitev.
V stanovanjskih območjih se bo zagotavljalo primerno opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, športnimi objekti ter rekreacijskimi in zelenimi površinami. V stanovanjskih območjih so lahko tudi dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva in varstva otrok, socialno varstvene dejavnosti, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni izrabi površin, komunalnih in prometnih omrežij ter celovitemu delovanju naselja. V stanovanjskih območjih se bo skušalo zagotavljati tudi dobro dostopnost do centralnih in zaposlitvenih območij.
Posamična stanovanjska gradnja v občini Prebold bo možna kot zapolnjevanje prostih površin in zaokroževanje površin znotraj naselij in v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
(2) Proizvodne in druge gospodarske dejavnosti
Občina Prebold je na območju Prebolda že v preteklosti oblikovala svoje proizvodno in poslovno intenzivnejšo območje. Tako sedaj razpolaga z zadostnimi površinami za poslovno-proizvodne dejavnosti oziroma površinami za razvoj kombinirane proizvodne, storitvene in poslovne dejavnosti. Trend gospodarskega razvoja ne kaže bistvenih potreb po povečanju razpoložljivih površin za proizvodne dejavnosti, zato bo pozornost posvečena intenziviranju ekološko nespornih proizvodnih in funkcijsko kompatibilnih programov znotraj za to že opredeljenega območja.
(3) Družbena javna infrastruktura
Ključne dejavnosti ostajajo v centru naselja. V funkcionalni enoti PR 1 (Prebold center) je koncentrirana večina družbene javne infarstrukture: občina, cerkev, osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, knjižnica, muzej in večnamenska dvorana. Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnosti razvoja, graščina Prebold pa se prenovi in se jo lahko poleg muzejske dejavnosti nameni tudi drugim kompatibilnim dejavnostim zlasti s področja kulture in turizma.
(4) Mešana območja, centralne dejavnosti in nakupovalna središča
Tako v fokusih starega Prebolda, kot v ostalih delih se bo zagotavljalo dobro razporeditev in dostopnost do območij centralnih dejavnosti. Vanje bodo lahko vključene stanovanjske ter druge rabe in dejavnosti, ki preprečujejo pojave monofunkcionalnosti, socialne izločenosti in druge oblike urbane degradacije. Ob prometnih voziščih, kjer je to možno, bodo oblikovana enakomerno razmeščena in dostopna centralna območja, v katerih se zagotavlja možnosti za razvoj oskrbnih, storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti. Posebno skrb se nameni urejanju naselbinskega jedra Prebolda, območje Gornjega Prebolda ob regionalni cesti ter severni vhod na območje urbanistične zasnove v Dolenji vasi.
Povečava območij za mešane dejavnosti se načrtuje v delih, ki so z dosedanjim načrtnim razvojem že prostorsko zaokrožila posamezne še proste enklave kmetijskih zemljišč. Zaokroževanje poselitve se predvideva v severnem delu Dolenje vasi, manjša širitev pa se predvideva še na skrajnem vzhodnem robu Dolenje vasi, kjer je porebno vse posege podrediti ohranjanju ugodne podobe naselja v prostoru.
(5) Gospodarska javna infrastruktura
Še naprej se bo skrbelo za skladno komunalno opremljanje poselitvenih območij v okviru celotne občine, pri čemer se bo izhajalo iz znanih načel, ki jih poudarja tudi državna strategija. Tako se bo poskrbelo, da se zemljišča poselitvenih območij opremlja vsaj z minimalno komunalno infrastrukturo, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter navezavo na javno cestno omrežje. Manjkajočo komunalno infrastrukturo se bo dograjevalo, dotrajano pa saniralo.
Nove objekte v poselitvenih območjih, namenjene trajnemu prebivanju, delu, zdravstvu, rekreaciji, športu in drugim dejavnostim se bo priključevalo na obstoječo komunalno infrastrukturo, prav tako pa se bo po izgradnji manjkajoče ali nove komunalne infrastrukture nanjo priključevalo tudi obstoječe objekte.
Z načrtovanjem nadaljnjega razvoja naselij se bo:
– prebivalcem zagotovilo zanesljivo oskrbo s pitno vodo v količinah skladno z veljavnimi standardi in učinkovito oskrbo z vodo tudi za potrebe hidrantnih omrežij in, po potrebi, požarnih bazenov;
– dograjevalo ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in komunalno odpadno vodo, kjerkoli je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno;
– za obstoječe naselje in širitve izdelalo energetske zasnove z analizami možnosti rabe lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije in
– ob načrtovanju poselitve upoštevalo energetsko varčno umeščanje objektov v prostor, energetsko varčne urbanistične rešitve in oblike samooskrbe objektov z energijo.
(6) Javne površine s površinami za šport in rekreacijo ter zelene površine
V urbanistični zasnovi so upoštevane tudi potrebe po zagotovitvi zadostnih površin za šport, rekreacijo, zelene površine in mirujoči promet.
Centralne športno rekreativne površine Prebolda so oblikovane v funkcionalni enoti PR 4 (Žvajga). Športno rekreacijska in turistična funkcija se bo na območju še krepila z že načrtovanimi rešitvami. Zelene površine so urejene pod graščino. Obstoječe parkovne površine zahodno od graščine se prenovi. Ohranja se zelenje, ki zaznamuje celotno reliefno teraso. V prostor se poskuša primerno umestiti tudi komunikacijske in rekreacijske poti za povezavo med deli naselja in okolico naselja, ki so razvidne iz grafike v okviru urbanistične zasnove Prebold: Zasnova ureditve zelenih in športno rekreativnih površin.
Sistem zelenih površin skuša biti prisoten v vseh obstoječih, predvsem pa v novonačrtovanih območjih za poselitev, zagotovili pa bomo tudi ustrezno obravnavo obvodnih zelenih površin.
Na območju so urejene tudi javne površine za mirujoči promet in sicer pred šolo, nasproti zdravstvenega doma in pred pošto.
37. člen
(območja notranjega razvoja in prenove naselja s konceptom prenove)
(1) Notranji razvoj
Notranjemu razvoju bo v okviru urbanistične zasnove Prebolda namenjena precejšnja pozornost. Na podlagi analize nepozidanih stavbnih in drugih razpoložljivih zemljišč znotraj zasnove je ovrednotena primernost površin za razvoj poselitve; šele nato so v koncept poselitve postopno vključene površine izven meja urbanistične zasnove.
Notranji razvoj ima načeloma prednost pred širjenjem na nova območja. Prvenstveno se bo zagotavljalo boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč. Notranji razvoj zasnove in racionalno rabo zemljišč se bo skušalo uresničevati tudi s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij, s katerimi se poleg prostorskih ciljev upošteva tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti. Ob tem se bo skušalo zagotavljati uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v urbanistični zasnovi Prebolda in povezave z odprto krajino.
(2) Prenova naselja kot prednostna razvojna usmeritev s poudarkom na kulturni dediščini
Prenova bo morala postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti in se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Pri prenovi se kulturno dediščino obravnava sočasno ob upoštevanju njene ranljivosti.
V okviru urbanistične zasnove se zagotavlja revitalizacija naselbinske dediščine Prebolda ter prenova graščine Prebold z umestitvijo ustreznih dejavnosti v skladu z usmeritvami podanimi v predhodnem členu. Obenem z graščino se prenovi tudi obstoječi park zahodno od graščine in se ga nameni javni funkciji. Obvezno je tudi nadalje ohranjati zelene in kmetijske površine pod graščino za ohranjanje obstoječih vedut in pogledov z gradu. Enako je potrebno ohranjati podobo starega Prebolda v prostoru, vedute ter poglede z jedra. Za območje revitalizacije naselbinskega jedra je potrebno izdelati občinski lokacijski načrt, ob upoštevanju navezovalne osi preko centralnega dela naselja do graščine. Ustrezno naj se urejajo tudi javne površine (trgi, ulične in cestne osi) zlasti v centru Prebolda.
V delih urbanistične zasnove, ki nimajo lastnosti kulturne dediščine, a v obstoječem stanju ne omogočajo nove, spremenjene in izboljšane rabe, bo imela prenova prednost v posameznem delu naselja ali celotnem naselju, če bo omogočala bolj smotrno in ponovno rabo že obstoječih zmogljivosti, finančne prihranke in (ali) zmanjšanje porabe energije. Pri načrtovanju prenove se bo, v kolikor bo le možno, upoštevalo ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in skrbelo za uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju.
(3) Prenova degradiranih urbanističnih območij v okviru urbanistične zasnove
Že v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS) je prenovi degradiranih urbanističnih območij posvečeno kar nekaj določil. Tudi v SPRO Prebold bomo sanaciji takih območij namenili pozornost. Celovita sanacija degradiranih urbanih območij se bo, v kolikor se bo skozi postopek priprave SPRO Prebold tako odločilo, izvajala v prostorsko zaokroženih območjih na podlagi usklajenih programskih izhodišč in prostorskih načrtov z zagotovljenimi finančnimi viri. Pri prenovi degradiranih območij bo posebno pomembno usklajevanje interesov vseh, pri tem udeleženih subjektov, zlasti lastnikov nepremičnin, investitorjev, planerjev in občinski uprave, sicer prenova v konkretnem smislu ne bo obrodila sadov.
Prenova degradiranih urbanističnih območij se bo načeloma izvajala za dvoje ključnih segmentov, prenovo stanovanjskih stavb ali sklopov stavb in starih kompleksov drugih dejavnosti (npr. poslovno proizvodna cona). Konkretizacija območij bo opredeljena v naslednjih fazah priprave prostorskih aktov (prostorski red občine).
Prebivalcem degradiranih stanovanjskih sklopov se bo s prenovo zagotavljalo boljšo kvaliteto bivanja v okviru obstoječega stavbnega fonda in njihovo aktivno sodelovanje pri načrtovanju in pripravi ukrepov za izboljšanje vrednosti stanovanj in stanovanjskega okolja. Fizični potek prenove se bo izvajal ob smiselni prenovi obstoječih gradbenih struktur in njihovi vključitvi v nove. V procesu prenove se bo omogočalo postopno gradnjo in dograditev infrastrukturnih omrežij, s prometnimi povezavami pa izboljševalo dostopnost teh območij.
S prenovo starih kompleksov drugih dejavnosti se bo spodbujala funkcijska, družbena, ekološka in arhitekturna revitalizacija območij, oziroma v posameznih primerih lahko tudi delov naselja znotraj urbanistične zasnove, v katerih je prostorska degradacija posledica usihanja določenih dejavnosti in družbenega prestrukturiranja. Načeloma naj bi se, v kolikor bomo pač imeli takšne primere, območja, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in druge pogoje, usposobilo za namene bodisi mešanih, bodisi pretežno stanovanjskih programov. V skladu s potrebami celovitega razvoja se bo lahko te površine namenilo za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge dejavnosti, kar se bo predhodno uskladilo z razvojem širšega gravitacijskega zaledja.
38. člen
(območja za širitev naselja s konceptom širitve)
Na podlagi predhodnih analiz in strokovnih podlag se po preverbi možnosti notranjega razvoja in prenove starih jeder ter degradiranih območij določa smiselna širitev naselja. Naselje izpolnjuje strokovne pogoje širitve poselitve. Zato se mu, pod določenimi pogoji poselitev poveča.
Naselju se določijo površine za širitev, saj je opredeljeno kot urbano naselje in ima potencial, da se razvije v središče določenega dela območja. Naselja na območjih, ki so pomembna za razvoj še drugih dejavnosti, lahko poselitveno območje povečajo na osnovi razvojnega programa. Širitev se smatra za dopustno, saj je skladna s temeljnimi cilji urejanja prostora, načeli usmerjanja poselitve, razvoja kmetijstva in oceno ogroženosti zaradi naravnih ali drugih nesreč.
Izhajajoč iz navedenega se območje urbanistične zasnove širi v severnem ter skrajnem vzhodnem delu Dolenje vasi za mešane dejavnosti, v Preboldu poleg zelenih površin pod graščino za potrebe doma za ostarele in varovana stanovanja in za stanovanja ob cesti proti Svetemu Lovrencu. Vsa območja so ustrezno dostopna, za vsa obstaja možnost minimalnega komunalnega opremljanja v skladu z usmeritvami poglavja zasnova komunalne infrastrukture. Za območje doma za ostarele z varovanimi stanovanji se določa izdelava občinskega lokacijskega načrta.
39. člen
(zasnova namenske rabe površin)
Zasnova namenske rabe površin v urbanistični zasnovi je domala identična z zasnovo namenske rabe, dejavnosti v prostoru (poglavje III. tega odloka) oziroma z zasnovo poselitve v občini (poglavje IV/I tega odloka).
Namenska raba površin je prostorska odslikava obstoječih in načrtovanih dejavnosti v urbanistični zasnovi, zato je grafika (list št. 03.03. Zasnova namenske rabe) enkraten prikaz zasnove namenske rabe.
40. člen
(zasnova infrastrukturnih sistemov)
Razvoj urbanistične zasnove v smeri širitve poselitve in izboljšanja pogojev za bivanje in delo zahteva ustrezno podporo tudi v razvoju infrastrukturnih sistemov.
Načelna izhodišča zasnov za razvoj gospodarske javne infrastrukture, prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, oskrbe z vodo, odvodnjavanja, čiščenja odpadne in padavinske vode ter ravnanja z odpadki so opredeljena v poglavju zasnove posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru, konkretizacija pa opredeljena v razvojnih programih nosilcev dejavnosti. Operacionalizacija aktivnosti bo, na podlagi strokovnih osnov nosilcev aktivnosti in izbranih izvajalcev, vnesena v prostorski red občine.
41. člen
(zasnova prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Lega naselja in s tem celotne Urbanistične zasnove Prebold ne narekuje posebnih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za zaščito pred poplavami je bila v preteklosti regulirana struga reke Bolske od spodnjega konca Dolenje vasi do zahodnega roba Kaplje vasi. Za varovanje pred visokomi vodami je (s predhodnimi planskimi dokumenti) predviden še suhi zadrževalnik vzhodno od Kaplje vasi.
Na celotnem območju urbanistične zasnove je sicer potrebno izvajati vse zakonsko predpisane ukrepe varstva pred požarom.
42. člen
(usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja in ohranjanje arhitekturne identitete naselja)
Prebold leži na robu kulturne krajine in je dominantne oblike v pokrajini. Graščina Prebold in cerkev sv. Pavla sta postavljeni na terasi nad Bolsko. V okolici cerkve se je ob povezavi proti Trbovljam razvilo dokaj strnjeno trško jedro. Trg pred cerkvijo obkrožajo »trške« in »meščanske« hiše. Zahodno od graščine, ob Boljski pod teraso, je umeščeno območje namenjeno proizvodnji, ki ga zaznamujejo večji volumni. V okolici jedra na in pod teraso se je oblikovala pozidava po enotnem konceptu, za ostale dele naselja pa je značilna bolj drobna pozidava.
V urbanistično zasnovo je vključeno tudi naselje Dolenja vas, ki leži na levem bregu Bolske neposredno ob Preboldu. Naselje je locirano na robu kulturne krajine. Za stari del naselja so značilni kompleksi domačij, za preostali del pa drobna struktura pozidave, razen na skrajnem zahodnem delu, kjer so volumni stavb nekoliko večji.
Nadaljni urbanistični in arhitekturni razvoj naj izhaja iz kvalitetnih rešitev obstoječega stanja. Oblikovanje v okviru pozidave po enotnem konceptu v okolici starega jedra pod in nad teraso naj bo podrejeno obstoječemu urbanističnemu vzorcu. Poslovno proizvodno območje je območje, kjer je oblikovanje podrejeno tehnologiji, pri čemer pa zasnova objetkov ne sme degradirati kvalitetnih pogledov na naselje. Gradnje na ostalih območjih naj upoštevajo obstoječo tipologijo z upoštevanjem silhuete pozidave v okviru urbanistične zasnove ter dominant.
Še nepozidana območja je potrebno zasnovati s posluhom za obstoječe kvalitete (silheta naselja, dominante, zelene ureditve ...). V Dolenji vasi naj se ob regionalni cesti s severne strani oblikuje ustrezen vhod v naselje.
Usmeritve za prenovo ter za javne površine s površinami za šport in rekreacijo ter za zelene površine so podane v predhodnih členih.
Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja in ohranjanje arhitekturne identitete naselja so razvidne iz grafike št. 03.07. Usmeritve za za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja.
43. člen
(zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju)
Zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v okviru urbanistične zasnove določa prostorske ureditve, ki zaradi obsega, oblike, tehnoloških rešitev ali drugih razlogov zahtevajo prostorske prilagoditve ali prerazporeditve obstoječih dejavnosti in rabe prostora v naselju. S SPRO Prebold se spremembe obstoječih dejavnosti opredeljujejo v večjem obsegu le na področju širitve naselja, povsod drugod pa zasnova razvoja bistveno ne vpliva na do sedaj načrtovane koncepte razvoja.
Z občinskimi lokacijskimi načrti se na območju urbanistične zasnove podrobneje načrtuje eno večje območje širitve in sicer območje namenjeno domu za ostarele z varovanimi stanovanji ter območje naselbinske dediščine. Z občinskim lokacijskim načrtom se lahko podrobneje načrtuje tudi mešano območje ob regionalni cesti v Dolenji vasi.
44. člen
(usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine)
(1) Usmeritve za varstvo okolja
Občina je sprejela program varstva okolja, v katerem je začrtala temeljne cilje varstva okolja in definirala ukrepe za njihovo realizacijo. Opredelila je tudi dolgoročne cilje.
Pri doseganju dolgoročnih ciljev se je potrebno prednostno lotiti tistih področij oziroma aktivnosti, ki pripomorejo k odpravljanju problemov, katerih posledice so najbolj nevarne za človekovo zdravje in prizadevajo največ ljudi, ki so ireverzibilne, imajo največji ekonomski učinek in pri katerih je možnost ukrepanja največja. Obenem imajo prednost tista področja, kjer prihaja do prekoračitev zakonsko predpisanih mejnih vrednosti ali zapletov pri izvrševanju zakonodaje, kar je v zadnjem času pogosta posledica sprememb zakonodaje, na primer na področju voda in urejanja prostora.
Tako so bile oblikovane prednostne naloge, ki določajo prednostna področja delovanja na področju varstva okolja, iz vsake prednostne naloge pa izhaja paket projektov, ki bo pripomogel k približevanju dolgoročnim ciljem. Dolgoročni cilji namreč podajajo splošno dolgoročno usmeritev, natančnejše korake k njim pa je smiselno določati za krajša obdobja, saj se razmere v okolju in družbi hitro spreminjajo in je zato aktivnosti potrebno prilagajati.
Prednostne naloge varstva okolja za Občino Prebold so:
(a) zagotovitev varne oskrbe s pitno vodo,
(b) ljudem prijazno bivalno okolje,
(c) oblikovanje prostorskih podlag, ki bodo zagotavljale trajnostno rabo prostora in naravnih virov,
(d) celovita ureditev prometne infrastrukture v občini in njeni okolici,
(e) ohranjanje območij naravnih vrednot,
(f) dopolnitev sistema ravnanja z odpadki,
(g) usmerjenost podjetništva in obrtništva v visoko tehnološko razvite proizvodne dejavnosti z minimalnimi vplivi na okolje,
(h) informiranje in osveščanje javnosti,
(i) vzpostavitev sodelovanja s sosednjimi občinami in državnimi institucijami,
(j) skrb za čisti zrak.
(2) Usmeritve za ohranjanje narave
Strokovne podlage nosilca urejanja prostora za področje ohranjanja narave določajo temeljna izhodišča. Na območju urbanistične zasnove je ena naravna vrednota ter dvoje območij pričakovanih naravnih vrednot.
Enote razglašenih in predlaganih delov pomembnih za ohranjanje narave so razvidne iz grafike št. 03.09.: Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(3) Usmeritve za varstvo kulturne dediščine
Dediščina kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja podaja vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Ohranjena dediščina in njena integracija v prostoru je eden od nosilcev trajnostnega razvoja Občine Prebold na vseh področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, promet, kulturna dediščina, okolje idr.).
Pri prostorskem načrtovanju je potrebno dediščino obravnavati kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, katerega mora občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.
Usmeritve za varstvo dediščine so navedene v »Smernicah varstva kulturne dediščine za Strategijo prostorskega razvoja občine Prebold (ZVKDS, OE Celje – OE Celje, št. 02-3972/15-00/16, NC št. 764/06, dne 30. 6. 2006) in, ki se smiselno upoštevajo pri izvajanju SPRO Prebold ter selektivno vnašajo tudi v določila prostorskega reda občine.
Enote razglašene in predlagane kulturne dediščine so razvidne iz grafike št. 03.09.: Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
V/II URBANISTIČNA ZASNOVA LATKOVA VAS
45. člen
(ureditveno območje Urbanistične zasnove Latkova vas in členitev območja na funkcionalne enote)
Latkova vas predstavlja pomembnejše lokalno središče. Pomemben (širši regionalni pomen) ji daje dejavnost proizvodnje in gradbenih trgovskih oskrbovalnih centrov v prometnem vozlišču. Namen urbanistične zasnove Latkova vas je podrobneje določiti strategijo prostorskega razvoja naselja Latkove vasi ter opredeliti rešitve funkcionalne in oblikovne skladnosti njenih štirih funkcionalnih enot. Ureditveno območje Urbanistične zasnove Latkove vasi obsega naselje in njegovo neposredno zaledje do Savinje in vključije enklave kmetijskih zemljišč.
Z urbanistično zasnovo so opredeljena tudi območja širitve poselitve in prenove.
Ureditveno območje urbanistične zasnove obsega štiri funkcijsko zaokrožene funkcionalne enote, in sicer:
– LA 1, ki obsega gručasto staro jedro in obcestne pozidave ob regionalni cesti proti Trbovljam ter notranjih cestah vključno z enklavo kmetijskih zemljišč (Staro jedro),
– LA 2, ki obsega območje med regionalno cesto Ljubljana–Celje na severu, regionalno cesto proti Trbovljam na vzhodu in vplivnim območjem starega gručastega jedra Latkove vasi (Latkova vas)
– LA 3, ki obsega območje severno od regionalne ceste Ljubljana Celje (Hrastje),
– LA 4, ki obsega poslovno proizvodno območje vzdolž Savinje (ob Savinji).
Skupna površina urbanistične zasnove obsega 101 ha.
46. člen
(zasnova razporeditve dejavnosti v Urbanistični zasnovi Latkova vas)
Območje funkcionalne enote LA 1 (Staro jedro) je pretežno namenjeno stanovanjski dejavnosti. V svojem osrčju ima ohranjeno enklavo prvih kmetijskih zemljišč.
Območje funkcionalne enote LA 2 (Latkova vas) je območje prepleta mešane in stanovanjske dejavnosti s potezo zelenih površin ob regionalni cesti.
Območje funkcionalne enote LA 3 (Hrastje) je pretežno namenjeno stanovanjski dejavnosti.
Območje funkcionalne enote LA 4 (Ob Savinji) je območje pretežno namenjeno poslovno proizvodni dejavnosti s pasom površin namenjenih športu, ki se jim v delu spreminja namembnost v površine mešane dejavnosti. Med območjema stavbnih zemljišč funkcionalne enote Starega jedra in Ob Savinji se je ohranila enklava kmetijskih zemljišč.
(1) Stanovanja s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi
Enako kot pri Preboldu je z dosedanjimi aktivnostmi priprave prostorskih aktov občini Prebold v precejšnji meri uspelo zagotoviti uravnotežen razvoj poselitvenih tipov v okviru urbanistične zasnove Latkove vasi. S SPRO se načrtuje še smiselna zaokrožitev že začetih oziroma plansko začrtanih območij stanovanjske gradnje. Tako se predvideva poravnava linije naselja oziroma širitev v osrednjem, jugovzhodnem in zahodnem delu funkcionalne enote LA 1 ter severnem delu funkcionalne enote LA 3. Območje širitve v jugovzhodnem delu funkcionalne enote LA 1 se nameni izključno za izgradnjo kmetije. Ostale usmeritve so enake usmeritvam urbanistične zasnove Prebold.
(2) Proizvodne in druge gospodarske dejavnosti
Državna strategija prostorskega razvoja spodbuja razvoj večjih proizvodnih in poslovnih con in s tem preprečuje drobljenje regijskega potenciala, tako s stroškovnega kot tudi z mednarodno konkurenčnega vidika. Občina Prebold je v tem pogledu že v preteklosti oblikovala svoje proizvodno in poslovno intenzivnejše območje v Latkovi vasi, ki razpolaga z zadostnimi površinami za poslovno-proizvodne dejavnosti oziroma površinami za razvoj kombinirane proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti. Skladno strateškim usmeritvam države se bo, glede na to, da se občina nahaja ob prometnih vozliščih, optimiziralo delovanje cone ter jo funkcijsko in prostorsko zaokrožilo.
(3) Družbena javna infrastruktura
Na območju Latkove vasi je družbeni javni infrastrukturi namenjen pas površin znotraj poslovno proizvodne cone, ki je namenjen športnim dejavnostim. V prihodnje se del teh površin nameni mešani dejavnosti.
(4) Mešana območja, centralne dejavnosti in nakupovalna središča
Mešani dejavnosti je namenjen pretežni del funkcionalne enote LA 2, le ta pa se lahko razvija tudi na prometnih vozliščih. Vanje bodo lahko vključene stanovanjske ter druge rabe in dejavnosti, ki preprečujejo pojave monofunkcionalnosti, socialne izločenosti in druge oblike urbane degradacije. V prihodnje se bodo območja mešane dejavnosti še krepila kot sprememba rabe dela zemljišč namenjenih družbenih dejavnostim znotraj funkcionalne enote LA 4.
(5) Gospodarska javna infrastruktura
Prometna dostopnost ne predstavlja posebnega problema zlasti z načrtovanimi prometnimi rešitvami, pomankljiva pa je prometna varnost še posebej za pešce in kolesarje, kar je potrebno reševati. Obstoječo komunalno in energetsko infrastukturo je potrebno obnavljati in dopolnjevati.
V splošnem so usmeritve za gospodarsko javno infrastrukturo podane že pri urbanistični zasnovi Prebolda in so enake tudi v Latkovi vasi.
(6) Javne površine s površinami za šport in rekreacijo ter zelene površine
Poteza zelenih povšin je opredeljena ob regionalni cesti Ljubljana–Celje znotraj funkcionalne enote LA 2. V prostor urbanistične zasnove se poskuša primerno umestiti tudi komunikacijske in rekreacijske poti za povezavo med deli naselja in okolico naselja (obvodni prostor ob Savinji, pot ob Savinji, poljske poti ipd.), ki so razvidne iz grafike v okviru urbanistične zasnove Latkove vasi: Zasnova ureditve zelenih in športno rekreativnih površin. Tudi v prihodnje se ohranja značilna tlorisna podoba, ki v osrčju vključuje enklave kmetijskih zemljišč zlasti v funkciji prehodnih območij med stanovanjsko in poslovno proizvodno rabo. Sistem zelenih površin skuša biti prisoten v vseh obstoječih, predvsem pa v novonačrtovanih območjih za poselitev.
47. člen
(območja notranjega razvoja in prenove naselja s konceptom prenove)
(1) Notranji razvoj
Notranjemu razvoju bo v okviru urbanistične zasnove Latkove vasi namenjena precejšnja pozornost. Na podlagi analize nepozidanih stavbnih in drugih razpoložljivih zemljišč znotraj zasnove je ovrednotena primernost površin za razvoj poselitve; šele nato so v koncept poselitve postopno vključene površine izven meja urbanistične zasnove. V splošnem so usmeritve za notranji razvoj naselij podane že pri urbanistični zasnovi Prebolda in so enake tudi v Latkovi vasi.
(2) Prenova naselja kot prednostna razvojna usmeritev s poudarkom na kulturni dediščini
Pretežno na območju starega jedra se nahaja več enot etnološke dediščine, ki naj se jih po potrebi in po možnosti prenavlja. Ohranja naj se tudi značilna gručasta zasnova starega jedra, trg v njegovem osrčju pa se primerno uredi in opremi.
V delih urbanistične zasnove, ki nimajo lastnosti kulturne dediščine, a v obstoječem stanju ne omogočajo nove, spremenjene in izboljšane rabe, bo imela prenova prednost v posameznem delu naselja ali celotnem naselju, če bo omogočala bolj smotrno in ponovno rabo že obstoječih zmogljivosti, finančne prihranke in (ali) zmanjšanje porabe energije. Pri načrtovanju prenove se bo, v kolikor bo le možno, upoštevalo ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in skrbelo za uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju.
(3) Prenova degradiranih urbanističnih območij v okviru urbanistične zasnove
V splošnem so usmeritve za prenovo degradiranih urbanističnih območij v okviru urbanistične zasnove podane že urbanistični zasnovi Prebold in so enake tudi v Latkovi vasi.
48. člen
(območja za širitev naselja s konceptom širitve)
V okviru širitev se predvideva poravnava linije naselja oziroma širitev v osrednjem, jugovzhodnem in zahodnem delu funkcionalne enote LA 1 ter zaokrožitev območja ob javni poti št. JP 993050 v funkcionalni enoti LA 3.
Vsa območja so ustrezno dostopna, za vsa obstaja možnost minimalnega komunalnega opremljanja v skladu z usmeritvami poglavja zasnova komunalne infrastrukture.
49. člen
(zasnova namenske rabe površin)
Zasnova namenske rabe površin v urbanistični zasnovi je domala identična z zasnovo namenske rabe, dejavnosti v prostoru (poglavje III. Tega odloka) oziroma z zasnovo poselitve v občini (poglavje IV/I tega odloka).
Namenska raba površin je prostorska odslikava obstoječih in načrtovanih dejavnosti v urbanistični zasnovi, zato je grafika (list št. 03.03. Zasnova namenske rabe) enkraten prikaz zasnove namenske rabe.
50. člen
(zasnova infrastrukturnih sistemov)
Razvoj urbanistične zasnove v smeri širitve poselitve in izboljšanja pogojev za bivanje in delo zahteva ustrezno podporo tudi v razvoju infrastrukturnih sistemov.
Načelna izhodišča zasnov za razvoj gospodarske javne infrastrukture, prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, oskrbe z vodo, odvodnjavanja, čiščenja odpadne in padavinske vode ter ravnanja z odpadki so opredeljena v poglavju zasnove posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru, konkretizacija pa opredeljena v razvojnih programih nosilcev dejavnosti. Operacionalizacija aktivnosti bo, na podlagi strokovnih osnov nosilcev aktivnosti in izbranih izvajalcev, vnesena v prostorski red občine.
51. člen
(zasnova prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Lega naselja in s tem celotne Urbanistične zasnove Latkova vas ne narekuje novih posebnih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za varovanje pred visokomi vodami Latkove vasi je (s predhodnimi planskimi dokumenti) predviden suhi zadrževalnik in protipoplavni nasip ob Savinji v Latkovi vasi.
Na celotnem območju urbanistične zasnove je sicer potrebno izvajati vse zakonsko predpisane ukrepe varstva pred požarom.
52. člen
(usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja in ohranjanje arhitekturne identitete naselja)
Latkova vas se je razvila na ravnini v bližini reke Savinje. Zaselki, ki jo sestavljajo brez vidnih meja prehajajo drug v drugega. Naselje ima dve jedri. Eno predstavljajo bolj strnjeni kompleks domačij ob gasilskem domu v južnem delu urbanistične zasnove, drugo pa se formira ob regionalni cesti (Ljubljana–Celje). Značilne so enklave kmetijskih površin znotraj poselitve. Ob Savinji je izoblikovana poslovno proizvodna cona.
Območje ob regionalni cesti Ljubljana–Celje je območje nekoliko večjih volumnov, ki z oddaljenostjo od ceste prehaja v drobnejšo pozidavo. Opisani koncept naj se ohranja. Poslovno proizvodno območje je območje, kjer je oblikovanje podrejeno tehnologiji, pri čemer naj zasnova objektov ohranja ustrezen okvir naselja v pokrajini. Gradnje na ostalih območjih naj upoštevajo obstoječo tipologijo z upoštevanjem silhuete naselja. Javne površine ob gasilskem domu naj se urejajo, ščitijo se zeleni robovi naselja in enklave kmetijskih zemljišč kot prehodni pas med dejavnostmi stanovanj in poslovno-proizvodne dejavnosti.
Še nepozidana območja je potrebno zasnovati s posluhom za obstoječe kvalitete (silheta naselja, zelene ureditve ...).
Usmeritve za za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja in ohranjanje arhitekturne identitete naselja so razvidne iz grafike št. 04.07. Usmeritve za za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja.
53. člen
(zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju)
Z občinskim lokacijskim načrtom se na območju urbanistične zasnove podrobneje načrtuje večjo širitev v funkcionalni enoti LA 3, lahko pa tudi staro jedro.
54. člen
(usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine)
(1) Usmeritve za varstvo okolja
V splošnem so usmeritve za varstvo okolja podane že pri urbanistični zasnovi Prebold in so enake tudi v Latkovi vasi.
(2) Usmeritve za ohranjanje narave
Območje urbanistične zasnove meji na posebno varstveno območje, ekološko pomembno območje in območje naravne vrednote. Znotraj zazidljivih zemljišč v jugovzhodnem delu urbanistične zasnove je območje predlagano za ekološko pomembno območje.
Enote razglašenih in predlaganih delov pomembnih za ohranjanje narave so razvidne iz grafike št. 04.09.: Ohranjanje narave in vartsvo kulturne dediščine.
(3) Usmeritve za varstvo kulturne dediščine
V splošnem so usmeritve za varstvo kulturne dediščine podane že pri urbanistični zasnovi Prebold in so enake tudi v Latkovi vasi.
Enote razglašene in predlagane kulturne dediščine so razvidne iz grafike št. 04.09.: Ohranjanje narave in vartsvo kulturne dediščine.
VI. UKREPI ZA IZVAJANJE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE PREBOLD
55. člen
(opredelitev potrebnih ukrepov za izvajanje)
Priprava SPRO Prebold je bil dalj časa trajajoči proces, ki se izvaja s koordinacijo programov, ki so pomembni za izvajanje prostorske strategije, opredelitvijo nalog in aktivnosti nosilcev urejanja prostora ter drugih subjektov, pristojnih za uresničevanje prostorske strategije, koordinacijami aktivnosti za zagotavljanje skladnosti razvojnih dokumentov in prostorskih aktov s prostorsko strategijo (priprava vrste obveznih in drugih strokovnih podlag) ter spremljanjem izvajanja priprave prostorske strategije. Prostorska strategija se bo uresničevala zlasti s koordinacijo razvojnega in prostorskega načrtovanja, državnimi in evropskimi finančnimi spodbudami ter spodbujanjem prostorskega razvoja s pomočjo izmenjave informacij, usmerjanja raziskovanja, kordinacijo delovanja organov javne uprave ter institucij urejanja prostora. Po uveljavitvi SPRO bodo te naloge programsko dodelane ter opremljene kot usmeritve vsem tangiranim subjektom (nosilci urejanja prostora, službe in organizacije odgovorne za izvajanje SPRO ...). Operacionalizirane bodo v prostorskem redu občine in v delih kompleksnih posegov v izvedbenih prostorskih aktih.
Občina Prebold bo po sprejetju SPRO Prebold določila ukrepe občine in posameznih nosilcev urejanja prostora, zlasti kot:
– opredelitve v zvezi z uresničevanjem prioritet in usmeritev za dosego ciljev prostorskega razvoja Občine Prebold določenih z zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru;
– programe in projekte za urejanje krajine (Natura 2000) in za razvoj in urejanje urbanistične zasnove ter drugih prostorskih ureditev;
– posamezne prostorske ukrepe;
– ukrepe v zvezi z opremljanjem in urejanjem zemljišč za gradnjo;
– ukrepe za stalno spremljanje stanja v prostoru s poročilom o spremljanju stanja na področju urejanja prostora.
Glede na to, da SPRO Prebold določa urbanistični zasnovi, bo občina zanju zgoraj navedene ukrepe opredelila še posebej.
VII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
(sprejem operativnih dokumentov za izvajanje strategije prostorskega razvoja Občine Prebold)
Občina bo sočasno oziroma takoj po sprejemu pristopila k pripravi in sprejemu prostorskega reda občine, sukcesivni izdelavi lokacijskih načrtov za območja širitve poselitve ter organiziranemu pristopu k urejanju naselbinskega jedra Prebolda. Hkrati bo izvajala vse aktivnosti, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja na področju priprave operativnih dokumentov za izvajanje SPRO Prebold.
57. člen
(veljavnost občinskih prostorskih aktov)
Po sprejetju SPRO Prebold občinski svet z odlokom ugotovi, kateri prostorski izvedbeni načrti so bodisi v nasprotju s SPRO bodisi so že izvedeni, hkrati pa ugotoviti, kateri prostorski akti ostanejo še naprej v veljavi.
58. člen
(dokončanje začetih postopkov)
Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih planskih aktov, razen v primerih, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
59. člen
(vpogled)
Strategija prostorskega razvoja Občine Prebold je na vpogled vsem zainteresiranim v prostorih Občine Prebold, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold.
60. člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05/5/2005-04
Prebold, dne 17. julija 2008
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak l.r.